252 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125) med obema vojnama. Posebno zanimive so se mi zdele epizode, ki govorijo o ob~asnem zelo mo~nem nasprotovanju prebivalstva dr‘avi. ̂ elik na primer opi{e spopade oro‘nikov z doma~ini, ki so se izogibali vpoklicu v vojsko ali pa pla~evanju tro{arine. Pri tak{nih incidentih je bilo neredko na obeh straneh uporabljeno strelno oro‘je in padle so tudi ‘rtve. Poleg tega so oro‘nike in politi~ne oblasti skrbeli resni~ni in domnevni privr‘enci pokojne Avstrije. Dobrepoljska dolina je tako veljala za [u{ter{i~evo-habsbur{ko gnezdo (vladi nasprotni naj bi bili celo tamkaj{nji oro‘niki), poveljstvo ljubljanskega oro‘ni{kega polka pa so skrbele slike cesarja Franca Jo‘efa, ki so bojda {e visele v mnogih zasebnih stanovanjih. Strah pred avstrijsko nostalgijo je v~asih dosegel prav komi~ne razse‘nosti. Leta 1922 je Ivana Hribarja in pokrajin- sko upravo prestra{ila etiketa na {ampanjskih steklenicah. Gornjeradgonska firma Clothar Bouvier je na njih namre~ {e vedno uporabljala krajevno oznako: G. Radgona, [tajersko. Pozneje, v ~asu razcveta jugoslovanskega integralizma, so oro‘niki pre{tevali izobe{ene jugoslovanske in (prepovedane) sloven- ske, plemenske zastave. Seveda pa so se ves ~as v glavnem ukvarjali s povsem obi~ajnimi policijskimi opravili: iskali so storilce kaznivih dejanj, skrbeli za varen promet in za javni red. Knjiga Slovenski oro‘niki : 1918–1941 prina{a mnogo novih informacij o temi in poklicu, ki nista bili ravno v sredi{~u zanimanja raziskovalcev, in kljub navedenim pripombam jo lahko vsem, ki jih zanimajo oro‘niki in njihova zgodovina, le priporo~im v branje. R o k S t e r g a r B o ‘ o R e p e, Jutri je nov dan : Slovenci in razpad Jugoslavije. Ljubljana : Modrijan, 2002. 459 strani. Knjige s tako vsebino ter obravnavanjem ~asa ter histori~nega dogajanja, do katerega za marsikaterega zgodovinarja in laika {e nimamo dovolj velike histori~ne distance, si {e ne tako dolgo tega v slovenskem zgodovinopisju ne bi mogli predstavljati. Mnogi zgodovinarji bi tako delo raje prepustili politologom, sociologom, antropologom in kar je {e podobnih dru‘boslovno-humanisti~nih strokovnjakov, ali pa kar spominom akterjev. Zato je {e toliko bolj razveseljivo, da je v zadnjih dobrih dveh desetletjih, odkar smo se na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete za~eli sistemati~no ukvarjati s tako imenovano povojno zgodovino, vendarle dozorelo tudi med zgodovinarji spoznanje, da je zgodovina vse, kar se je zgodilo do v~eraj. S tem je tudi najbli‘ja preteklost postala podro~je zgodovinarjevega dela. Ve~ kot deset doktorjev znanosti, ki so v tem ~asu, vsi iz te problematike, doktorirali na katedri za sodobno zgodovino Oddelka za zgodovina na FF, ~eprav bi lahko {tudij opravili {irom po svetu, so dokaz in garancija za dobro delo tudi v naprej. Velika ve~ina, skupaj z avtorjem te knjige, sodi med najbolj{e poznavalce zgodovine tega ~asa. Ne bi smelo zveneti neskromno, ~e zapi{em, da je k temu kar nekaj prispevalo tudi {olanje na FF. Obse‘na (459 strani) monografija nesporno vodilnega in najbolj plodovitega strokovnjaka za najnovej{o slovensko in jugoslovansko zgodovino pri nas, je napisana domala v celoti na primarnih virih in po temeljiti analizi, sinteti~no zajema tvarino. To mu je uspelo, kljub temu, da je ob tem v celoti opravil tudi pedago{ko delo s {tudenti, od tistega najbolj elementarnega do podiplomskega, torej tistega, ki bojda bolj pristoji glavno-poklicnim raziskovalcem na in{titutih. Lotil pa se je teme, ki se je lotevajo le »najbolj hrabri« med zgodovinarji. Teme, o kateri ima vsak, ki je dogajanje opisano v knjigi so-do‘ivljal svojo, »pravo« sliko. Zato ni dvoma, da bo imelo Repetovo delo mno‘ico potencialnih bralcev in kritikov. Ocenjevali ga bodo po tem, koliko se je njegova znanstvena resnica pribli‘ala zgodovinskemu spominu ve~ine. V celoti zagotovo ne, saj gre za dve nasprotujo~i si pojmovni kategoriji, eno, ki je subjektivna in drugo, ki temelji na objektivizmu. Tega Repetovem delu ne manjka, saj sliko histori~ne dogajanja prikazuje tako, kot se ka‘e iz virov. Kljub temu pa prepu{~a avtor, ~eprav ima, kot odli~en poznavalec obravnavane zgodovinske tematike do nje jasno opredeljena stali{~a, dokon~no interpretacijo histori~nega dogajanja bralcu. To je po mojem mnenju najpomembnej{a metodolo{ka vrednost Repetovega dela. V podatkovne podrobnosti njegovega dela se ne bom spu{~al, saj najbr‘ ni dvoma, da jih bodo udele‘enci tega dogajanja dopolnjevali in morebiti celo popravljali. Vsekakor pa so njegovi podatki, podatki primarnih virov, ki jim zgodovinar mora verjeti, ~e ni drugih enakovrednih na voljo. ^asi, ko so le akterji zgodovinskega do- gajanja imeli v lasti resnico in si bil dober zgodovinar le, ~e si zapisal njihovo resnico, pa so upam za nami. Svojo knjigo je Repe poznavalsko razdelil v poglavja, ki zajemajo klju~ne vsebine naslovne problema- 253ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125) tike in jih pravzaprav ne moremo razvrstiti po pomembnosti. Vsako med njimi je za vrednotenje predsta- vljenega dogajanja nujno. V prvem obdeluje Repe ~as po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji skozi prizmo slovenskega odnosa do federacije, od leta 1945 do njenega razpada. Kljub malo prej zapisanemu pa se zdi drugo poglavje »Oblast in opozicija« morda med vsemi najpomembnej{e za razumevanje mnogim zunanjim opazovalcem in nekaterim doma~im sodobnikom, te‘ko dojemljivega, mehkega, nekrvavega in nelustra- cijskega prehoda iz omiljene oblike »ljudske demokracije« v pluralno, strankarsko demokracijo zahodnega tipa. Repe je v tem poglavju orisal vse pomembnej{e dejavnike v odnosu oblast:opozicija. Od vloge katoli{ke cerkve in vzpona civilne dru‘be, do delovanja opozicije pod nadzorom SDV in najvi{jih dr‘avnih in par- tijskih organov ter pomena novorevija{ev, pisateljev, itd. Pojasnil je {e fenomen konsenza pod »marelo« SZDL, prelevitev ZK iz partije v stranko in prihod Demosa na oblast. Glede na zapisano je nesporna njegova ugotovitev v razdelku »Homogenizacija po slovensko«: »Leto 1988 je bilo od vseh let v osemdesetih najbolj nabito z dogodki in v zgodovinskem smislu prelomno. V Sloveniji se je za~ela nacionalna homogenizacija, hkrati pa boj za oblast in z njim povezan vpliv na javnost… Center politi~ne homogenizacije je postal Odbor za varstvo ~lovekovih pravic…«1 Preobrat je bil namre~ mogo~ le zaradi homogenizacije vseh politi~nih sil v Sloveniji in obeh polov, ki sta eden drugega nujno potrebovala, ~eprav sta si nasprotovala. So~asno s politi~nim prestrukturiranjem na Slovenskem, ki je ideolo{ko-politi~no vodilo v neko druga~no dr‘avo, se je odvijal tudi proces, ki ga avtor v tretjem poglavju imenuje »Gospodarski razpad dr‘ave«. V razmeroma kratkem poglavju (24 strani), ki mu avtor posve~a moto, citiran po enem od del kolega Jo‘eta Prin~i~a, sicer pa znanem tudi ‘e od prej in od drugod, o Markovi}evi viziji Jugoslavije kot konvoju, v katerem mora biti hitrost prilagojena najpo~asnej{i ladji, obdeluje vsaj tako pomembne razloge za razpad Jugoslavije in drugih komunisti~nih dr‘av, kot so bili ideolo{ko-politi~ni. V osemdesetih letih, ki jih prete‘no obravnava Repe, so bili prav gospodarski razlogi in tisto, kar sam pravilno poimenuje »diktat svetovnega kapitala«, morda najmanj viden in najmanj razvpit, a klju~en element za razumevanje razpada Jugoslavije. Srbska gospodarska vojna proti Sloveniji, Markovi}eve reforme in privatizacijski spopadi, kot jih opisuje Repe, so v mnogo ~em jugoslovanski notranje politi~ni odrazi zunanjih gospodar- skih pritiskov in hotenj mednarodnega okolja. Na drugi strani pa je gospodarsko osamosvajanje Slovenije pomenilo zanjo »biti ali ne biti«. Iz tega kar je v tem poglavju zapisal Repe jasno izhaja, da osamosvojitev Slovenije ni bil le politi~en, temve~ najbr‘ prav toliko tudi gospodarski projekt in s tem tudi velik riziko. Razpad Jugoslavije naj bi namre~ po ~rnogledih napovedih pomenil za Slovenijo ekonomski propad in na tem podro~ju je bila Slovenija zelo ob~utljiva. In to so v Beogradu dobro vedeli {e posebej po sprejetju Brionske deklaracije. Ne poznam slovenskega zgodovinarja, ki ne bi bil prepri~an, da je bil uspeh osamosvojitve Slovenije odvisen od (mednarodno) pravne osnove, na kateri je bila izvedena. Repe je tej tematiki posvetil poglavje »Ustavna osamosvojitev Slovenije«. Zgodovinarji dobro vemo, da Dr‘ava SHS iz leta 1918 ni mogla za‘iveti tudi zato, ker ni bila dovolj mednarodno priznana. Tudi Slovenijo bi ~akala taka usoda, ~e ne bi njena osamosvojitev bila (mednarodno)pravno neopore~na. Vsi tuji opazovalci, predstavniki ES in ZDA ter tuji sogovorniki v ~asu osamosvajanja, so mo~no poudarjali, celo kot »conditio sine qua non« postav- ljali, (mednarodno)pravnost takega postopanja. Kaj je na notranje politi~nem planu o tem napravila Slove- nija sama, govori Repe v razdelkih o ustavobraniteljstvu, spremembi zvezne ustave leta 1988, ustavni alternativi, amandajih k slovenski ustavi, deklaraciji o suverenosti in »podvinski« ustavi ter o plebiscitu. Repe se v besedilu nekako pridru‘uje presoji tistih, ki so trdili, »da bo ustavnopravno osamosvojitev mo~ hitreje in la‘e dose~i s plebiscitom kot s sprejetjem nove ustave.«2 To se je seveda pokazalo kot pravilno, ~eprav zagotovo ne more biti dvoma, da je mogel biti plebiscit resni~no verodostojen le potem, ko je bila sprejeta dolo~ba, da je plebiscit uspe{en, ~e zanj glasuje vsaj 51 odstotkov vseh glasovalnih upravi~encev. Odgovor na vpra{anje, ali bi bil {e bolj kredibilen, ~e bi stavku, na katerega je bilo treba odgovoriti z da ali ne – »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna dr‘ava?« dodali {e v ustavni komisiji predlagan oklepaj – »Ali naj se Republika Slovenija izlo~i iz SFRJ ?«3 pa ne sodi ve~ v zgodovinarsko analizo. Najbolj stra{ljiva in na konkretni ~love{ki ravni najbolj bole~a izku{nja slovenskega prebivalstva v poznih osemdesetih letih in na za~etku devetdesetih let, je bil odnos med JLA in Slovenci. Temu poglavju, 1 Str. 108. 254 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125) ki mu je Repe po pravici posvetil najve~ pozornosti in obsega skoraj polovico (214 strani) njegove knjige, je dal naslov »JLA in Slovenci«. Kot moto tega dela svoje raziskave si je izbral enega od zaklju~kov na 13. kongresu ZKJ iz leta 1986, po katerem naj bi imela JLA »vse pravice da prevzame vodenje dr‘ave«, ~e tega niso sposobne Zveza komunistov in druge dru‘beno politi~ne sile. To se je res zgodilo, ~eprav v slovenskem primeru v nekoliko milej{i obliki, kot kasneje v drugih delih Jugoslavije. Da se je JLA Sloveniji, skupaj s srbsko politiko, odpovedala, je re{ilo marsikatero ‘ivljenje. ̂ eprav so imeli spori med JLA in Slovenijo, kot v prvem razdelku (»JLA-edina oboro‘ena voja{ka formacija«) tega poglavja poja- snjuje Repe, korenine ‘e v ~asu ob koncu druge svetovne vojne, ki so se nadaljevali v osemdesetih letih v bojih za uporabo narodnih jezikov (razdelek: »Armada ni~ ve~ kot solza ~ista«), so ob izbruhu izziva »…da zaustavi nemile dogodke« t.j., da re{i Jugoslavijo pred propadom, dosegli kulminacijo v prvi polovici leta 1988 (razdelek: »No~i dolgih no‘ev«). Tisti, ki smo te ~ase aktivno do‘iveli {e pomnimo Mladinino naslovnico z napisom »Mamula go home!« Vse skupaj pa je doseglo svoj vrh v procesu proti ~etverici in vsem kar se je dogajalo okoli njega. Najbr‘ se je {ele takrat med ljudmi za~ela JLA spreminjati iz »ljudske vojske«, ki je gradila vodovode in ceste, v »sovra‘no armado«. Marsikateri civilist in aktivna voja{ka oseba je to te‘ko dojel. Repe se seveda ni mogel spustiti na raven analize usod posameznikov na obeh straneh, ki bo zagotovo te‘je izvedljiva, kot je ta zapisana v knjigi. Repe ob tem to~no ocenjuje (razdelek: »Poskus »kosovizacije« Slovenije«): »Dogajanje v zvezi s procesom je za armadno vodstvo pomenilo konec upanja, da se bo s slovensko oblastjo mogo~e karkoli dogovoriti, in tudi konec tihega pri~akovanja, da med slovenskimi politiki obstajajo razlike, na katerih bi bilo mogo~e graditi, saj se je celo v federaciji najvplivnej{i slovenski funkcionar Stane Dolanc, ki so ga nekateri mediji v Sloveniji stalno kritizirali zaradi projugoslovanstva, v Beogradu le s te‘avo soo~al z aroganco federalnih in zlasti armadnih funkcionarjev. Slovenija je v o~eh armadnega vrha, vse bolj pa tudi politi~nih funkcionarjev, v drugi polovici leta 1988 postala »drugo Kosovo«.4 Tako stali{~e JLA je zagotovo pomenilo eno tistih prelomnic, ki so najpomembneje vplivale na razvoj kasnej{ih dogodkov. Drugo tako prelomnico pa je Repe opisal v razdelku »Izgubljena ideolo{ka domovina«, ko je slovenska delegacija januarja 1990 zapustila 14. izredni kongres ZKJ. S tem ni bilo ve~ ZKJ, t.j. »ideolo{ke domo- vine JLA«. Partija v JLA je sicer {e naprej, vsaj formalno, delovala do konca leta 1991, vendar ni bila pravzaprav nikomur odgovorna. Od tu naprej je {lo le {e v smer spopada. Slovenske priprave in zadevne politi~no-voja{ke aktivnosti obeh strani popisuje avtor v razdelkih »Razoro‘itev slovenske TO«, »Nesoglasja ob slovenskem obram- bnem konceptu«, »Na~rti in ukrepi JLA konec 1990 in na za~etku 1991«, »Zlomiti Hrva{ko in Slovenijo«, »Vojska koraka, govori in ne napravi ni~esar« in »Strahljivca v celem ni imel {tevili«, v katerem govori o spro‘ilcu voja{kega spopada, carinski vojni. France Bu~ar je bil prav zaradi carinske vojne med zveznimi organi in Slovenijo prepri~an, da se Slovenija lahko »prvi~ neposredno soo~i s fizi~no silo federacije.«5 In res je bil povod za policijsko, carinsko in voja{ko intervencijo v Sloveniji 27. junija 1991, prav pobiranje carin in nadzor mejnih prehodov. Tu sta na{la Zvezna vlada in vrh JLA popolnoma skupen jezik (razdelek: »Pribli‘evanje zvezne vlade vrhu JLA«) in mogel se je za~eti »Pohod na meje«, kakor razdelek o za~etku voja{ke intervencije v Sloveniji imenuje Repe. Zadnji trije razdelki – »Oboro‘en odpor Slove- nije«, »Od spopadov do mirovnih pogajanj« in »Ali lepa Jugoslavija ali samostojna Slovenija?« – v knjigi so posve~eni bojem v Sloveniji vse do odhoda zadnjega vojaka JLA 26. 10. 1991. Zadnje poglavje knjige je po ob{irnosti drugo najve~je, njegova vsebina pa vsaj tako pomembna kot voja{ki spopad za osamosvojitev Slovenije: »Mednarodni vidik slovenske osamosvojitve«. Repe ni slu~ajno za moto tega poglavja izbral dve izjavi nekdanjega italijanskega zunanjega ministra in enega od posrednikov ES v za~etku jugoslovanske krize Giannia de Michelisa, da bi prikazal vso te‘avnost prvih slovenskih samostojnih korakov. Ta italijanski politik je bil leta 1991 prepri~an, da Sloveniji {e petdeset let ne bo priznana samostojnost, deset let kasneje pa je razo~aran, da se njegova napoved ni uresni~ila, izjavil: »Mislim tudi, da je bila napaka prehitro priznanje Slovenije in Hrva{ke, kar sta v bistvu izsilila Nem~ija in 2 Str. 194. 3 Str. 191. 4 Str. 227. 5 Str. 278. 255ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125) Vatikan«.6 V razdelkih tega poglavja Repe ni izpustil nobenega pomembnega mednarodno-pravnega koraka Slovenije ali mednarodne skupnosti. Z metodolo{ko nujnim histori~nim uvodom o slovenski zunanji politiki pred letom 1990, bralca uvede v vso te‘avnost poti Slovenije k pridobitvi mednarodnega priznanja, pri kateri sta najpomembnej{i vlogi odigrala Milan Ku~an in Dimitrij Rupel (razdelek: »V Bruselj prek Ljubljane in ne prek Beograda«). Minuciozno opisuje za~etno nasprotovanje tako mednaro- dne skupnosti, zlasti ZDA, pa tudi ES ter seveda zvezne Jugoslavije (razdelek: »Jugoslavija mora biti enotna in demokrati~na«), po priznanju. Nadaljuje s prestavitvijo zagreb{kih pogovorov o usodi Slovenije in Hrva{ke, tako s predsednikom Tu|manom, kot »evropsko trojko«. Popisuje morda ‘e pozabljeno »aroganco« Van den Broeka (razdelka: »Pogajanja v Zagrebu«, »Evropska »trojka« drugi~ v Zagrebu«), naklonjenost in pomo~ Genscherja (razdelek: »Genscherjev neuspeli obisk v Sloveniji in njegove posle- dice«), najve~ pozornosti pa je posvetil ~asu in dogajanjem od obiska tretje evropske misije, tiste najbolj znamenite, na Brionih pa vse do Haa{ke mirovne konference ali konference o Jugoslaviji in prelomnim sklepom Badinterjeve komisije (razdelki: »Tretja evropska misija: Brioni«, »Med brionsko deklaracijo in konferenco o Jugoslaviji«, »Haa{ka konferenca« in »Odlo~itev Banditerjeve komisije in mednarodno priznanje«). Ne vem ~e je mogo~e bistveno bolje pri~arati ta napeti in usodni ~as od za~etka julija do konca decembra 1991 oziroma srede januarja 1992, ko je bila Slovenija mednarodno priznana. To je bil ~as, ko se je, kot pi{e avtor »…Vpra{anje priznanja nagibalo zdaj na eno, zdaj na drugo stran…«7 Najbr‘ tudi kaj bistveno novega ali kaj takega, kar bi bistveno spreminjalo za~rtano zgodovinsko sliko, ni mogo~e dodati. Kljub temu se je Repe odlo~il, da doda {e eno poglavje, v katerem je na kratko obdelal odnos, kot je zapisal v naslovu razdelka »pomembnej{ih dr‘av« do osamosvojitve Slovenije. Tu najdemo prikazano politiko Nem~ije in Avstrije, ki imata najve~ zaslug za mednarodno priznanje Slovenije, pa tudi Nizozemske, Italije, ZDA, ki so bile slovenskemu osamosvajanju v prvi fazi nenaklonjene in celo nasprotujo~e, nadalje Sloveniji naklonjeno politiko Mad‘arske, omahujo~o Francije in dolgo zadr‘ano politiko Vatikana. Repetova monografije je zgodovina. Zgodba o nekem usodnem ~asu ne samo za Slovenijo. Je nekak{na predzgodovina krvavih dogajanj na Balkanu, ki so sledili. Je uravnote‘en prikaz ~asa slovenske politi~ne homogenizacije, ko je {lo {e »za stvar« in so bili strankarski interesi potisnjeni ob rob. Knjiga pa ni zanimiva le zaradi napetih dogodkov, ki jih opisuje, temve~ tudi zaradi, lahkotnega, berljivega, a znanstveno neopore~nega stila avtorja. ̂ eprav je delo nabito s podatki in dogodki, jo je mogo~e vzeti v roke tudi samo za {iritev splo{ne izobrazbe. Zgodovinarjem, akterjem dogajanja in drugim strokovnjakom dru‘boslovnih in humanisti~nih ved, pa bo zagotovo slu‘ila kot dragocen znanstveni priro~nik. Morda pa se bo kateri od bralcev, tako kot sem se jaz, vpra{al, zakaj v knjigi ni ve~ faksimilov ali {ir{ih citatov originalnih, uporabljenih virov. Zagotovo je avtorju za kaj takega zmanjkalo prostora. Ni pa na to pozabil. Treba bo vzeti v roke njegovo drugo delo, ki je pravkar iz{lo v zbirki Viri: »Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (I. del: opozicija in oblast)«, Ljubljana 2002. V njem so objavljeni klju~ni viri vsaj za del ~asa in dogajanja, ki ga opisuje v tej knjigi. S to drugo publikacijo in v knjigi dodanem razdelku s kronologijo pomembnej{ih dogodkov od 1974 do 1992, obse‘nim seznamom virov in literature, imenskim kazalom in razre{itvijo uporabljenih kratic in okraj{av, pa so tudi {tudentje dobili u~benik, pravzaprav prvega po delih na{ega u~itelja Metoda Miku‘a. Ve~ kot je Repe storil za osvetlitev te problematike, zgodovinar le ste‘ka stori. D u { a n N e } a k 6 Str. 319. 7 Str. 382.