405. šte\. V Ljubljani, ponedeljek dne 10. februarja 1913. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. „I)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — oh 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnislvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20‘~, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K T70. —. Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se-::: pošilja upravništvu. :?*>- ::: Telefon številka 118. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana >n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju oo-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :: ::: Telefon številka 118. :: Zspet sijajia zmaga Bolgarov na Galipolju. — Bolgari preprečili izkrcanje Turkov. — Poveljnik - Ekaira ubit. Obleganje Drinopolja. Lega mesta. — Okolica. — Reke in mostovi. — Griči In utrdbe. — Notranjščina mesta. — Hiše in mošeje. — Predmestja in prebivalci. — Bolgari pred Drinopoljem. — Okopi in nasipi. — Taktika v bojih. — Napadi in izpadi. — Zmage na južni strani. — Kdaj pade mesto? Pisali smo že parkrat o Drino-nopolju — toda danes, ko^ sc tako-rekoč usoda Evrope odločuje nad tem mestom, hočemo podati natančen pregled mesta in okolice. Potem se bo videlo tudi, kako upanje imajo oblegalci oz. oni, ki dan na dan pričakujejo, da bo Drinopolje padlo. Drinopolje ima prav posebno lego. Mesto je sezidano na treli gričih. ki jih delita reki Marica in Tun-dža. Pet kilometrov od mesta teče divja Arda, ki se na x jugovzhodni strani zliva v Marico. Čez Ardo vodi železniški most: proga veže: Carigrad - Drinopolje - Plovdiv. Ta proga je bila sezidana v sedemdesetih letih; gradila jo je nemška družba »baron Hirsch«. Takrat so zgradili — jz varčnosti — most iz lesa. Ob času rusko-turške vojne se je most podrl in cel vlak poln vojakov je padel v divje valove reke Arde. Večina je utonila, ker se vojaki niso mogli rešiti iz vozov. Rusija je zgubila več sto vojakov in družba je morala plačati visoko odškodnino. Družba je nato sezidala močan most iz železa in kamna. Most se je do danes dobro ohranil in le temu se imajo Bolgari zahvaliti, da so mogli voziti hrano in municijo na bojišče pred Cataldžo. Železnica gre južno od mesta. Tam je tudi kolodvor. Znano je, da so Bolgari ta kolodvor v prvih dneh, ko so prišli do Drinopolja zasedli. S tem so imeli železnico v svoji roki. ■Toda sedanji požar, ki se je vnel v Drinopolju, preti mostu in bati se je, da postane most žrtev plamena. Reke: Marica, Tundža in Arda niso regulirane — kadar je kako deževje — prestopijo reke bregove in poplavijo nižje dele mesta. V teh delih pa so najlepši vrtovi, ki so polni južnega sadja; povodnji te nasade večkrat poškodujejo. Splošno se sodi, da ima Drinopolje nad 100.000 ljudi — nekateri trdijo, da jih je 120.000. Sedaj je v mestu mnogo beguncev in cela posadka. LISTEK. M. ZEVAKO: V senci iezuita. (Dalje.) Monklar je ubogal, pokril se z Daretom in se ogrnil s plaščem. Storil je to brez naglice. 1 a železni mož ni vztrepetal niti in njegovo srce ni utripalo nič hitreje, kakor če bi se bil preoblačil doma, v svojem dvorcu. » oj ite z mano!« je dejala ciganka, ko so bile te priprave končane.^ £la sta po stopnjicah. Ciganka je dvakrat zaklenila vrata in spravila ključ v žep. Odpravila se je naravnost proti ulici sv. Odrešenika. Nihče se ni zmenil za njiju. Sredi trga so se posvetovali še vedno. V ulici Sv. Odrešenika je bilo Dar straž, postavljenih iz strahu, da se napadalci vrnejo z ojačenji. Toda pustili so jo mimo brez ovir, prvič zato, ker so jo poznali, in drugič zato. ker so rokovnjači pazili na to, kar je prihajalo od zunaj, in tega, kar je prihajalo iz notranjščine Dvora Čudežev. Na koncu ulice je ciganska obstala. »Idite svetlost,« je dejala. »Kaj pa ti?« Drinopolje je močno utrjeno. V zadnjih 30 letih je izdala turška vlada za utrdbe 40 milijonov frankov. Prebivalstvo je mešano: Turki, Grki, Bolgari, Židi, Cigani, Armenci. Bolgari stanujejo v predmestjih. Kirišane, Kaik, Jldaram, At-Megdan. Trgovina je v rokah Grkov, Židov in Armencev. Bolgari se pečajo z vrtnarstvom in obrtjo. Ceste v Drinopolju so ozke in zvite. Po svoji notranjosti je popolnoma turško mesto. Hiše so po večini slabe stavbe. Nad hišami se dvigajo lepe mošeje, najlepša je Selimova ( 1524—1574). l a mošeja je bila zadnji čas močno poškodovana, ker so Bolgari vanjo namerili topove, da bi preprečili brezzični brzojav. Mošeja ima štiri minarete (stolpe) na vsakem stolpu tri galerije. Mošeja ima 1000 oken. Eno okno pa je vedno zaprto, ker se lepše sliši, ako se reče po turško: Dokus jus doksan dokus (999 oken) namesto — tisoč oken. Ta stavba je iz granita in marmorja in velja za najlepšo stavbo na Balkanu. Seveda ima Drinopolje tudi svoje palače. Sredi mesta je trg, ki je en kilometer dolg. Trg je kakor tunel ker je pokrit. Na obeh straneh so skladišča. Seveda je tu notri slab zrak, ker sem ne posveti solnce. Zato so prodajalci in trgovci zelo slabe barve. Trg se odpre ob 8 zj. in se zapre ob 8 zv. V trgu ostane samo čuvaj. Okoli Drinopolja je klima zelo mila. Zima traja 2 meseca. Okolica je lepa in rodovitna. To mesto je torej sedaj obkoljeno že več ko tri mesece. Težko je dobiti natančna poročila, kaj se godi znotraj in zunaj mesta. Eno je gotovo: Bolgari hočejo mesto za vsako ceno vzeti. O stanju posadke v Drinopolju se različno poroča — gotovo je, da se bo mesto branilo do zadnjega. Dosedanji napadi so se izvršili od juga in vzhoda — kar je naravno, kajti na severu in zapadli je mesto zavarovano z najboljšimi utrdbami in bi vsak napad stal mnogo žrtev. To so Bolgari že oktobra in novembra meseca spoznali, ko so pri Marašu v bojih zgubili mnogo ljudij in nič dosegli. Severno stran mesta so zasedli sedaj Srbi in gotovi ljudje pišejo, da so Bolgari dali Srbom najtežje pozicije. To pa ni res — ampak Srbi imajo le varovati severno stran. Najtežji napad na mesto bo od juga čez dolino Marice. Tega so Bolgari zase pridržali. Od tu so začeli že Bolgari napad na Bosnakomu in Demirges. Napad se jevršil pod ognjem topov, ki strelja- jo s loO m visokega Karal-tepc. Dočim severne in zapadne čete ob-legovalccv ne vidijo mesta — imajo Bolgari na jugu^ mesto vedno pred očmi. Na jugu, *kjer se sedaj bije glavni boj, so vasi, ki so seveda zapuščene, odkar se je tu naselila armada. Bolgarske k roglje padajo sedaj v predmestja in ravno bolgarska mesta so najbolj poškodovana. Turki piebivajo v sredi mesta, kamor kroglje ne sezajo. V mošejah se vrše molitve za zmago Turkov. Prebivalci morejo le s posebnimi brzojavnimi znamenji svojim znancem zunaj mesta javljati, da so še živi. Tako izgleda v teh dneh Drinopolje. Beunet Burleigh piše v »L)aily Telegraphu«, da ie Drinopolje za oblegalce težja trdnjava nego Metz ali Strassburg. V začetku so Bolgari postavili okoli mesta 200 topov in malo posadko. Z odločnimi napadi se jifn je posrečilo vzeti nekaj zunanjih trdnjav in obkoliti mesto. Več niso mogli doseči. Saj so evropski inženirji več let delali drinopoljske trdnjave. Zavezniki so s početka poskusili še nekaj drznih napadov — potem so se zakopali v rove. V dolžini kakih 200 metrov in v širini 45 metrov so okopi in nasipi, v katerih so si vojaki ustvarili svoja bivališča. Vsak tak oddelek ima nekaj topov in brzopušk. Topovi so okopani v zemljo, cel top omogočuje, da stojita za njim do dve brigadi pešcev. Po svoji legi so ti tabori zavarovani, kakor skale na bregu. Druge čete so utaborjene precej daleč od teh prvih črt v raznih vaseh in v zato napravljenih kočah. Sprednje bolgarske utrdbe so vedno zavarovane s stražami, ki ne puste sovražnika izpred oči. V zimi so si vojaki sami preskrbeli v zaščite okopov tople duplje, kjer so se ogreli. Bolgari so privlekli pred Drinopolje poijske topove, ki so jih imeli ob Črnem morju. Ti topovi niso najnovej-.šega modela — vendar izborno streljajo. — Turki imajo na svojih utrdbah boljše topove — pa ne morejo oblegovalcem do živega. Zato poskušajo tudi z izpadi, ki pa se razbijejo na bolgarskih okopih. Turki poskušajo izpade s tem, da obrnejo vse topove na bolgarsko pozicijo, ki jo mislijo prebiti. Boj se vrši v daljavi 8 km. Boj se navadno konča s tem, da morajo Turki nazaj v mesto, kar porabijo Bolgari zase in jih zasledujejo. To zasledovanje se vrši z največjo odločnostjo tako, da so na ta način Bolgari dobili že več turških pozicij. Ti spopadi se vrše okoli in okoli Drinopolja. Korak za korakom se zavezniki bližajo mestu. Ob Ardi in na jugu so se Bolgari mestu že tako približali, da mora mesto pasti — po mnenju Beuneta Burleigha — tekom enega tedna. Pcročila o zmagah pri Karaga-ču, Arnaut-Koju, Livasu in Fastalji kažejo, da oblegovalci vedo, da ne bo miru, dokler mesta ne vzamejo. Natančen popis obleganja in vseh posameznih bojev bo mogoč 3Lle potem, ko bodo izdani natančni podatki. Obleganje- Drinopolja bo na vsak način v balkanski vojni in v zgodovini osvobojenja balkanskih slovanskih narodov — največji dogodek, ki bo stal na meji dveh dob — kakor tudi mesto stoji na meji — dveh svetov. Rešilni čoln. T r s t, 8. febr. 1913. Dan za dnevom jih opazujem. Zgodaj zjutraj, ko še leži mrak na ulicah in tulijo tvorniške piščalke, prihajajo od vseli strani in hitijo proti tovarnam, kjer jih čaka težko, suženjsko delo. --Ne pomislijo na vsednevno delo. ki jih čaka, zakaj to je vsakdanjost, ki je zašla v kri; čudili bi se, ko bi prenehalo to večno, monotono delo, ki jim ne more prinesti nobenega vžitka. Ves dan bo pilil železo, da mu zatečejo roke. Ali ima to piljenje zanj še kak drug zmi-sel, kakor to, da ako tega ne dela, ne dobi kruha? V resnici je vse to ilek> za posameznike nesmisel, za katerega dobi — kruh. Dan za dnevom jih opazujem. Hitijo v dim in smrad ;r. muke, a ne mislijo na to, njihove misli so drugje. V rokah držijo liste, in z porde-čelimi, še zaspanimi očmi bulijo v velike črke uvodnih člankov in v debelotiskane brzojavne vesti. Zdi se, kakor da bi hoteli odtisniti vse ♦o, kar stoji na papirju v možgane, ki naj bi potem, ko bo pilila otekla roka, počasi obnavljali in pretehtavali. Ali je tudi to — kruh? Njihove misli so na Balkanu; polovica njihovega srca je na bojnem polju. — Nobeden od njih ne koprni po krvi in pustošenju, a vsi si želijo svobode in pravice. Zato, ker čujejo, da so odrožljali odpadli okovi, ki so se ovijali okoli tisočev, zato ker je posijala tja luč svobode in pravice, zato so se zgenile njihove duše, in polni upanja hrepenijo v potrpežljivosti tudi oni sami po svobodi in pravici. Tudi druge gledam, ki hodijo isto pot, v iste galeje. Tudi ti čitajo a hladno. Pikre, zabavljive besede mečejo svojim tovarišem, ki pa ne marajo opustiti svojih lepih misli. Katere misli so ,epše od misli na’ svobodo? Ali se ne bori zanjo vsako, največje in najmanjše bitje? Zabavljajo — a še predno izgovorijo besedo, se jim pozna, da so pač sovražniki. Zakaj? Ali se vi ne veselite, kadar zagledate luč, ko ste že trudni blodenj po temi? Ali ne stegnete roko, kadar končate svoje trudapolno delo? Kdaj ste vrgli od sebe kruh in pravico? Nikdar! Iskali ste jo, kakor mi, a zakaj se nam režite in zapostavljate? Zakaj kličete ognjeno žveplo na nas? — O vas dobro veste, da ste bili nekdaj plemenit nad vse narode čislan narod. Rim imate pred očmi. Mi Slovani nismo klali, zato nismo plemeniti in slavni. Nismo klali, zato ste klali vi nas. tujerodci, iu nas koljete še danes. Vi ste preji vstali, zato je bila vaša dolžnost, da ste prej delali in ne poležavali. Seda? se napravljale k počitku, mi pa vstajamo sedai in gremo na delo. Kdor ie počival, mora se enkrat vzdigniti. In vi se jezite? Ne zamerimo vam, če ste že izgubili toliko svoje kulture in ste že tako otrpli. Po delu — počitek. Mi iščemo svobodo in pravico, kadar najdemo to, bo naša edina želja, da se za vedno razbije meč ob rastoči kulturi. Ako so tudi vaše želje take, r.otein bi nam morali od srca pr.voščit; svobodo in se veseliti našega veselja. Edino neizobrazba j je kriva, da so sovraštva in vojske med ljudstvom. Čim manjša je kultura, tem večji fanatizem in tem večja in tem bolj lokalizirana je sebičnost ljudi. Tam doli na Balkanu je prižgana bakija, dolga in široka baklja in na miljone isker žari iz nje — slovanska srca, naša srca, toda za svobodo in pravico. Tudi nam se obeta novo življenje. Dolgo se nismo s;koro zgenili, zakai bili smo brez cilja, brez programa, zapuščeni od onih, ki bi nas morali voditi in učiti, in teptani od tujerodcev. Mi trpimo, mi proletariat in njegova mladina. Trpimo in mislimo, kako bi bilo mogoče zmanjšati težko breme, kako se rešiti iz krempljev naših tujerodnih sovragov. Združimo se. da bomo močni. Oprimimo se trdno narodno-socialne ideje, zakaj edino ta bi še lahko po-krepila politično in gospodarsko moč Slovencev v mestih, posebno tu v Trstu. — Mladina, ne poizgubljaj se v nezmislih, ampak skrbi, da se utrdiš v svojih narodih, zakaj pride »Jaz?... Vrnem se nazaj.« »Pa če izvedo, da si me ti rešila?« »To je mogoče.« »Potem te ubijejo. Pojdi z mano, pripraviti ti hočem srečnejše življenje, nego si ga živela do današ-njeda dne ...« Zmajala je z glavo. »Nihče ne more ničesar za mojo srečo,« je odgovorila. »Torej si hudo nesrečna? ...« »Kakor le more biti človeška stvar.« »Čudna ženska!« je zamrmral veliki profos. »Ali nisi ti tista, ki me je nagovorila nekega dne, ko sem jahal mimo ulice Sen-Deni? ...« »Da, svetlost, jaz sem.« »Takrat si mi rekla, da se zanimaš za tega Lantneja ...« »Res je, da se zanimam zanj — še zdaj.« »Zakaj si me potem rešila, ko vendar veš, kaj bom storil?« »Ne svetlost, tega ne vem.« »No, da, gotovo je, da pade da-nes ah jutri Lantne v moje roke ...« »i o je prav verjetno, svetlost. A potoni?« »Potem? Potem ga dam nako-lesiti živega. Saj si pravkar sama dejala, da tudi on nieni ne bi bil prizanesel ...« »Ppkla sem vam to, ker je resnica. gospod.« »Ti se torei zanimaš za Lantne-ia. na si npnripdp na to otela metra, ki ga hoče obsoditi v strašno smrt?« »Saj ni, da bi se morali vsi ljudje enako zanimati za svoje bližnje!« Veliki profos je molčal par tre-notkov. »Kaj je s Trikotom?« je prašal nato. Trikot mu je prišel čisto naravno na um. Ob zadnjem ciganki-nem odgovoru je pomislil, da ima ta ženska morebiti enako tajno sovraštvo do Lantneja kakor Trikot. Odkod to sovraštvo? Ni se vznemirjal o tem. Ti rokovnjači, vlačugarji in cigani so imeli svoje posebne misli, živeli so v svojem posebnem svetu; niti njih ljubezen, niti njih sovraštvo ni bilo takšno kakor med ostalimi ljudmi. Starka pa je odgovorila: »Mrtev je... Naši ljudje so ga ubili, ker jih je izdal.« »Pa kdo jih je posvaril?« je vpiašal Monklar brez najmanjše žalosti za svojim bivšim vohunom. »Lantne,« je odgovorila ciganka. »Ali ne lažeš?« »Ciganka se je zdrznila. Mari sluti Monklar resnico? »Čemu bi lagala?« je dejala s svojim običajnim mirnim glasom. »Kaj vem?... Ako sovražiš tega Lantneja...« »Ne sovražim ga. On mi ne pomeni ničesar. In tudi če bi ga sovražila. se ne bi marala ponižat' do l3*i. Ako hočem poplačati koga. po-plr.Čam sama. In prisežem vam, sveti jst, moj udarec zadene vselej dobro.« »To verjamem!« je pritrdil Monklar, in nekaj čudnega pra je iz-preletelo. Po kratkem molku ie povzel: »Kaj hočeš za to, da si me rešila?« Ničesar ne potrebujem svetlost. Rešila sem vas samo zato, ker bi bilo natn vsem v strašno nesrečo, ako bi vas bili moji ljudje ubili...« >Naj bo! Z Bogom uda;...« > Po svidenja, svetlost .« Nekaj časa je gledala za njim, kako je odhajal mirnih komi ov tako pokojno, kakor bi bil pozabil smrtno nevarnost, ki mu ie pretila deset minut poprej. Toda njegova temna ujS’ava je kmalu lz^iinia v noči. Ciganka se je vrnila v Dvor Čudežev. Posvetovanje načelnikov še vedno ni bilo končano in po njih hrupnih "lasovih je ciganka spoznala, da je posvetovanje burno. Stopila je k ognju in se vrinila mirno v krog rokovnjačev, pogajajočih se o usodi velikega profosa. Ciganko je obdajalo med njimi nekakšno praznoverno spoštovanje. Govorili so, da ima zveze z raznovrstnimi duhovi; slovela je tudi, da čita v zvezdah kakor v odprti knjigi. Marsikateri rokovnjač, ki se ne bi bil bal srečati policijsko stražo in bi bil šel na morišče s pomilovalnim posmehom na obrazu, se je zdrznil kadar je srečal ciganko v temni noči. In tudi zdaj, ko je stopila v krog poveljnikov ter dvignila suhe roke, kakor da bi zahtevala molčanja, je umolknilo mahoma vse na okoli. »Bratje,« je izpregovorila ciganka, »posvetujte se, ali bi usmrtili-ve--likega profosa ...« »Kaj meniš ti o tem?« je zaklical nekdo. Moje mnenje je nepotrebno — kakor je nepotrebno vaše. Velikega profosa ni več v Dvoru Čudežev. Ušel je ...« Zaoril je splošen krik jeze in gneva. Več rokovnjačev je planilo h kleti, kjer je bil Monklar zaprt. Čez par trenotkov so se vrnili z vestjo, da je ciganka govorila resnico. »Nikaterite ugibati,« je dejala ciganka, »kako se je moglo zgoditi. Jaz sama sem odprla velikemu pro-fosu vrata in ga odvedla iz argot-skega kraljestva.« Osuplo molčanje je pozdravilo te besede, ciganka pa je hitela nadaljevati: »S tem, da sem osvobodi’a velikega profosa, sem rešila nas vse. Duhovi so mi razodeli, da bi l ’a smrt velikega profosa znamenje vSe-občemti klanju. Ako p*, .ničite, da nisem ravnala prav, se rada podvrženi kazni, ki mi jo naložite. Tudi ako mi prisodite smrtno kazen, umrem srečna, da mi je bilo dano rešiti svoje brate.« dan, ko stopi na tvoj hrbet ves pritisk na šili neprijateljev. Utrdi svoje hrbte, da ne omahnejo pod težo vedno bolj in bolj naraščujočega gospodarskega in političnega boja, ki sta si tako tesno v zvezi, in za zmagovalca iste vrednosti. Mladina! Spoznavaj se z narodno socialnimi idejami, zakaj edino to polje je naš rešilni čoln, brez katerega bi morali polagoma izginiti s površja in se potopiti v morje — Ta rešilni čoln. pa nam ne reši samo obstanka, ampak prijadra z nami v boljše in lepše življenje. Dnevni pregled. Klerikalci bodo sprejeli sokole, tako oznanja sobotni »Slovenec«. Misli namreč, da pridejo sokoli v Ljubljano na katoliški shod. Mislimo, da je za slovanske sokole mnogo bolj častno, da jih taki Slovani, kot so slovenskj klerikalci — ne sprejemajo. Pošten slovanski sokol vendar ne more sprejeti gnusne klerikalne izdajalske roke — pa naj mu jo ponudi še tako lep hinavski obraz. Ljudje, ki so prodali Ljubljano, ne bodo prikrili svojega izdajalstva, pa naj se delajo po svetu za še tako velike Slovane. Klerikalci naj sprejemajo svoje čuke, ki so njih glihe —• sokostvo pa naj z dobrim in slabim pri miru puste. Kdor je sokol je sokol — kdor je čuk je čuk — oboje v eni osebi ni mogoče. Zato klerikalec sokole ne more pozdraviti in sokol ne more sprejeti klerikalnih pozdravov. »Čiki iz kavarne« bodo v kratkem zginili, ker so gospodje napeljali »Savo« v kavarno, podobno kakor svoj čas Herakles v Avgijev hlev. Radikalno desinfekcijsko sredstvo, če nekateri absolutno hočejo metati »čike« po celi kavarni tako, da postaja to »irajtarsko« blago nadležno vsem. ne pa samo sosednim mizam. Snažno sicer to ni pač, pa komodno če ne več. Nezaslišano je pa seveda, da si upa kdo tako početje javno ožigosati. Gospodje le kar lepo sami vrzite v greznico kar spada v greznico pa ne bo treba javkali nad otročarijami in časnikarstvom. Vesel pojav pa je, da je tudi »Sava« napovedala nemškutarjenju odločen »kontra«. Slovenski »tehnični« izrazi za »Isak weiter« etc. se bodo menda že dobili, če ni ravno nemškutarjenje komu »prirojeno«. Samo malo odločnosti je treba pa bo-’do kiblci in igralci razumeli vse paragrafe slovensko. Nemškutarjenju toraj 'odločen »kontra« in boj »na nož«. Drobiž Iz štajerske. V Kapelah pri Brežicah so slavili te dni poroko pri kmetu Kožuhu. Kar naenkrat skoči izmed svatov posestnika sin Tona Sepec kvišku, zleti pred hišo se sleče do nazega, zajaše konja in izdivja po vasi. Fanta se ie poprijela hipna blaznost. — V P o d-gorah je doseglo dete posestnika Marička neko steklenico, v kateri je bila shranjena Octova kislina. Dete ie storilo par požirkov in se v stra-§nih mukah zgrudilo ter kmalu na to umrlo. — Iz Maribora. »Tri-glavanski ples« je sijajno uspel. Gostov je bilo ne le iz Štajerske, marveč tudi iz vseh slovenskih sosednih dežela. Četvorko je plesalo 120 parov v treh kolonah. Upati je na dober gmotni uspeh. — »Berg-fest«, ki so ga priredili mariborski nemčurji, je tem donesel okrog 2500 kron čistega dobička. To panger-mansko prireditev je — tako se govori — obiskalo tudi nekaj Sloven-msmsSBsm mm tstmsamamamsmasm. s gg -jSE-'«" IVO STOJAN: Mestne črtice. I. Olga. Kot oglje so bile črne njene oči, v kateri je »spalo tristo hudičkov«, še bolj črni so bili njeni kodri, oča-rajoči in vabljivi, »rdeče kot kri« je bilo njeno lice, zapeljivo in smeha polno, rožaste so bile njene ustke, na katerih je ležala porednost, da, tudi nosek — ah, ta nosek! — je bil čar njenega obražčka. Dobro sem jo poznal. Saj je bila včasi moja prijateljica, samo prijateljica, intimnejšega znanja nisem imel nikdar ž njo. Vedno se je smehljala, tako hudomušno in poredno. Samozavestno se je vedno sprehajala s svojo prijateljico Floro po mestnih ulicah, glavi sta tiščali skupaj in se kaj tajinstvenega pogovarjali... Nekoč sem jo srečal samo. Pozdravil sem jo in vprašal, če jo smem spremiti. »O, prosim«, se je nasmehnila in me poredno pogledala s tistimi svojimi črnimi zapeljivimi očmi. Srečen sem bil, če sem smel iti ž njo. Včasi sem celo mislil, da bi se za- ljubil v njo. Toda vedel sem dobro, 'da bi bile vse moje prošnje zaman, da bi ne uslišala mojih bolestnih vzdihljajev, da bi ne videla mojih zaljubljenih pogledov. Zato na sem ji cev. — Vest o m a t i b o r s k i k a-k e d n i c i, ki je trdila, da se ima ta opustiti, je čisto navaden »Bltiff« mariborskih nemčurjev. Wastian e tutti quanti so si jo izmislili in dali razširiti z namenom, da sc zopet jedenkrat pobahajo pred javnostjo, koliko da premore njih intervencija. Grozita rodbinska tragedija. Kakor je »Dan« že poročal, se je pripetila te dni v praškem predmestju Holešovicah grozna rodbinska tragedija. ki je zahtevala sedem človeških žrtev. O tej grozni družinski katastrofi sc nam poroča še naslednje podrobnosti: 5. januarja 1913 ob pol osmih zvečer sta prišli k nekemu stražniku v Holešovicah dve ženi in sta ga opozorili, da je gostilna Fr. Husaka že od torka zoprta. Ravno tako je zaprto tudi njegovo stanovanje. Ženski sta tudi povedali, da ni nihče videl nikogar izmed njegove rodbine — najbrže se jim je kaj pripetilo. Lahko je tudi, da se je rodbina zastrupila s svetilnim plinom, katerega je čutiti v hiši. Policijski stražnik je še! na komisarijat in je tam vse naznanil, kar sta mu ženski povedali. Na mesto so prišli takoj stražniki s policijskim komisarjem. Trkali so zastonj na vrata Hu-sakovega stanovanja. Ker niso mogli nikogar priklicati, so bili prepričani, da se je zgodila nesreča in vlomili so okno, skozi katerega so prišli v Husakovo slanovanje. Tu se jim je pokazala grozna slika. Cela rodbina, ki je štela sedem oseb, je bila mrtva. Od najmanjšega poldrugo leto starega dečka do matere in očeta — vsi so ležali nepremično na svojih posteljah, s pečatom grozne smrti na čelu. Trupla so bila že mrzla, tako da je bilo zastonj iskati zdravniške pomoči. Skraja se je mislilo, da gre tu za nesrečo, katero so povzročili plini. Toda kmalu se je pokazalo, da to ni bila nesreča, ampak večkraten umor in samomor. Nekdo, najsibo že oče ali mati, je potegnil cev svetilnega plina iz kuhinje v sobo ravno v trenotku, ko so šli vsi v posteljo. Tako se je zastrupila cela rodbina. Ni bilo dolgo časa iskati vzroka te rodbinske tragedije. Francu Husaku, gostilničarju, je bil ravno na pustni torek ekse-kutivno prodana hiša. To je bil motiv za ta obupen, grozen čin. Obrt Husakovo zadnji čas ni šla in ni šla. In ko ubogi gostilničar ni videl nikjer rešitve, je šel in odprl svetilni plin. Razume se. da je ta grozni slučaj vzbudil velikansko senzacijo v celih Holešovicah. RAZNE ZANIMIVOSTI. Starost lokomotive. Prav gotovo bi nihče ne rekel, da živi lokomotiva, to veliko delo človeškega izuma, veliko manj časa nego slon, ali krokar, papiga, človek, da, navsezadnje tudi manj časa nego konj. Na Angleškem cenijo življenje lokomotive ekspresnega brzovlaka ali lo-komovite. osebnega vlaka na petindvajset let, življenje lokomotive tovornega vlaka pa na šestindvajset let. V Ameriki, kjer se živi hitreje, ima tudi lokomotiva krajše življenje; ekspresna lokomotiva vzdrži tam šestnajst let, navadna »osebna« lokomotiva devetnajst let. lokomotiva tovornega vlaka pa dvaindvajset let. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da taka amerikauska ekspresna lokomotiva preteče v času svojega uradovanja skoro dvakrat toliko kakor angleška lokomotiva, ki preteče od 700.000 do 1,000.000 angleških milj, navadna lokomotiva osebnega ali tovornega vlaka preteče na Angleškem 500.000 do 800.000 milj. V usodi lokomotiv, kakor se vidi, igra po- ostal samo prijatelj in nič drugega. »Lep dan je danes,« sem ji takrat dejal in mislil sem, da sem ji nekaj duhovitega povedal. Pa Olga, ta poredna in predrzna Olga, mi je zaničljivo zavrnila: »Oh, kako ste dolgočasni!... O vremenu govorite... Ali nimate druge snovi na razpolago.« Zardel sem in sram me je bilo. Spomnil sem se tedaj Prešernove zabavljice: »Kdor govoriti kaj ne ve, on vreme hval’ al’ toži...« In res je bilo tako. Kadar sem bil z Olgo skup, nisem vedel nič govoriti. Šla sva tiho drug poleg drugega. Vedel sem, da je bilo Olgi mučno, in meni tudi. Pogledal sem jo v obraz. Na glas se mi je zasmejala. »Zakaj se smejete?« sem jo vprašal. »No, ali se ne smem?« mi je odvrnila. Bil sem skoro užaljen... Potem je nisem več spremljal. Bil sem tako neroden, kadar sem bil v njeni družbi... ne vem, zakaj... To je bilo v tistih časih, ko nam je cvetela še pomlad ... Ali Olga je še vedno mlada in lepa, še vedno se sprehaja po mestnih ulicah s prijateljico Floro, še vedno zapeljuje mlade in zaljubljene ljudi s svojimi črnimi očmi... membno vlogo podnebje in napenjanje, kakor pri človeku. Nekatere lokomotive umirajo mlade, ne morda zato. ker so bile preveč duhapolne. .ampak zato, ker so preveč delale in trpele. Najdaljše življenje imajo, kakor je znano francoske lokomotive, ki živijo povprečno devetindvajset let. Starost avstrijskih lokomotiv nam ni znana, toda mislimo, če se večkrat na marsikako našo lokomotivo ozremo, da imajc avstrijske lokomotive gotovo rekord v starosti. Zabave kulturnih ljudi. Zabavo prav posebne vrste so priredili Ame-rikanci pred kratkim pri vodopadu reke Niagare. Neka posebno »brihtna glava« je prišla na idejo, da se napravi poskusi, kako se obnašajo različne vrste živali v grozeči jim nevarnosti, katere jim v normalnih razmerah nikdar ne preti. Na zapuščeno ladijo, ki ni bila več za rabo, so dali: par bivolov, medvede, lisice, psa, mačko in gosi. Ladijo so tako obrnili, da bi jo tok zanesel k pod-kovastemn vodopadu Niagare. Na bregu se je zbtala velika množica ljudi, ki je opazovalo ta senzacionalni poskus. Živali na ladji, razun bivolov, niso bile zvezane, ampak so lahko prosto tekale semintja po ladiji, tako, da se jc čisto lahko videlo, kake učinke bo pri njih vzbudila nevarnost, ki jim je pretila. Živali so tekale po ladji, kakor bi bile zmešane. Nobena izmed njih ni drugi napravila kaj hudega. Prve živali, ki so zbežale z ladije. so bili medvedi. Vrgli so se v vodo in so dosegli, vkljub močnemu toku, srečno breg. Bivola sta se kakor nora obnašala in sta se skušala oprostiti vezi. Lisice so v velikanskem strahu tekale semintja. Le pes ni kazal nobenega znamenja strahu. Ležal je popolnoma tiho na polubi in zdelo se je, kakor bi z mirom filozofa udano pričakoval svojo usodo. Mačka je splezala na vrh jambora in je bila s skrivljenim hrbtom pripravljena na padec v brezno. Ko ie prišlo do tega padca, ni bilo slišati niti najmanjšega glasu, ki bi ga živali dale od sebe. Nato je množica pod vodopa-dom iskala in gledala, če je še kaka žival živa; trupel lisic, psa, mačke in bivolov niso našli. Edino gosi so preživele svoj padec. Z glasnim ščebetanjem so priletele na breg. kjer jih je množica z navdušenimi klici pozdravila. Za rešene gosi so se plačevale velikanske svote, kakor za spomina vredne posebnosti. — Kdo se jc obnašal tu dostojnejše, ali ljudje, ali živali? O nežnem čutu Amerikancev ta dogodek prav gotovo ne priča. O spanju. V časopisih zelo pogosto čitamo o nenavadno dolgem spanju raznih ljudi in tradicije nam pripovedujejo o nekaterih dobrih zaspancih, ki so si pridobili s tem svetovno slavo. Od časa Efeza in Rip Van VVinkleja, ki sta spala nekaj desetletij, se je pripetilo veliko slučajev dolgih spancev, ki niso samo ljudska govorica. »Hamburger Nach-richten« pripovedujejo več podobnih slučajev. Eden izmed najzanimivejših spancev je bil spanec nemškega vladnega uradnika Arnhelma, katerega je zadela v letu 1904 nesreča, vsled katere je bila njegova glava resno ranjena. Padet je v trd spanec, ki je trajal cela štiri leta. Celi ta čas so ga hranili na umeten način in njegova telesna sestava je pravilno delovala, kakor se je zdelo. — Jako zanimiv slučaj je tudi oni Karoline Alsonove. ki je stanovala na majhnem otočiču Okno pri obrežju švedske. Imenovana žena je začela spati 1875 in se je prebudila šele v letu 1907. Dr. Froderstrom iz II. Cvetana. Kdo bi bil mislil, da bo zbolelo tako čvrsto in zdravo dekletce, kakor je bila Cvetana? Toda zgodilo se je to na začudenje nas vseh. Začudili smo se silno, a še bolj ustrašili. Saj nam je bila Cvetana najljubše bitje na svetu, ki smo se bali zanje, da ga ne izgubimo. Zunaj se je tajal zadnji sneg in solnce je sijalo. Cvetana pa je morala ležati v postelji. Hudo ji je bilo in bila je žalostna. Govorila je malo, le zdajpazdaj je odgovorila mami na kako vprašanje, sicer *e m9^ala-Svoje nedolžne oči je obračala v strop. Lice ji je postalo bledo. Njene ustnice so bile nepremične, le njeno srce je mislilo in govorilo. Prsi so se ji na lahno in počasi vzdigovale ... Čutila je Cvetana okoli srčka nekaj novega, kar ni bilo prej. Ko je bila zdrava, ji je delo tako dobro in blaženo, saj je videla vsak dan svojega ljubljenca, svojega dragega Joška. Zamislila se je v prošle dni. Ni vedela natančno, kako se je zgodilo. Spominjala se je pač tistega, za njo pomembnega trenotka. Toda zdel^se ji je, kakor da je zavit v meglo. Šla je z mano prvič v življenju na neki študentovski ples. Še nikdar ni bila v plesni dvorani. Tako lep, tako Saltpierre Asy!um v Parizu se je pečal s tem slučajem in objavlja sedaj njegov rezultat v časopisu onega zavoda. Kakor se je moglo dognati, se je narodila Karolina Olsnova leta 1861. Prva leta svojega življenja je preživela v dobrem in primernem zdravju, čeprav so nekatere nezgode napravile, da ni mogla obiskovati šole. Šele v štirinajstem letu se je naučila brati in pisati. O prihodnji Veliki noči pa se jo ie polastila bolezen. Nekega dne je prišla iz šole domov in tožila, da jo bolijo zobje in da ji je glava topa. Nekaj ur nato je legla in nekaka topost se je je polastila. Govorila ni niti besedice, zdelo se je, da ničesar ne sliši in ko so jo zbodli z buciko v roko. se ni pokazalo, da kaj čuti. Kakor je njena mati povedala, ie bila v takem stanju celih trideset let in ni se ji obrnilo na bolje. Mati jo je prosila, naj vsaj glasno moli. toda njene ustnice so se samo enkrat lahno zganile in izustila je komaj slišne besede prvega stavka ene izmed najnavad-nejših švedskih ljudskih molitev. Trikrat ali štirikrat je zapustila posteljo. v kateri je na pol sede počivala. Vsa njena hrana sta bili dve skodelici mleka vsak dan. Ko ji je mati umrla, se je Karolina za trenotek zavedla svoje veiike izgube in solze so ji oblile lice. Drugače pa se njeno stanje ni prav nič izpremenilo. Po smrti dobre matere se je brigal za njo njen brat. Čez dve leti pa je utonil; ko so ga prinesli domov, je deklica zopet udarila v jok. Nato je skrbela zanjo njena gospodinja in od tega časa se je zdelo, da se Karolina marsičesa spominja in da kaže več inteligence. Skrbela je, da ji je bila frizura dobro pritrjena in da ne bi nohti presegali svoje navadne dolžine. Poskušali so, da bi jo spravili iz tope malomarnosti do njene bližnje okolice. Dali so ji živež v sobo, kjer je ležala in nihče ni prišel k nji več ur. Deklica je hrano pojedla, toda nikdar se domačim ljudem ni posrečilo, da bi jo zalotili pri jedi. Nekaj mesecev nato je Karolina vprašala domače, kje je njena mati. Njen glas je imel sicer čudovit zvok, vendar je govorila prave besede, kar je bilo dokaz, da so imele besede, katere so govorili ljudje v njeni prisotnosti, večkrat reflekcijski učinek. Njeni bratje so prihiteli k njeni postelji in ji sporočili, da je mati umrla in da so oni njeni bratje. Karolina pa jih je podila strani in je vzkliknila: »Vi niste moji bratje, moji bratje, so majhni i« Od onega časa se Je njeno stanje izboljšalo in Karolina je postala drugačna. Poklicali so zdravnike in ti niso mogli nikakor najti kake duševne oslabelosti.« Karolina se je spominjala vseh podrobnosti izza dob svoje mladosti, toda nikomur ni hotela omeniti niti z besedico o svojem dolgem spancu, ki je ostal do gotove mere uganka tudi zdravniškim avtoritetam. Ljubljana. — Javen ljudski shod v Spod. Šiški. V soboto zvečer je sklicalo politično društvo Vodnik v Spod. Šiški v dvorano pri Kankertu javen ljudski shod, ki je bil krasno obiskan. Shodu je predsedoval občinski svetnik Cimerman. Prvi govornik, dr. Tone Gosak je poročal o vodovodni zadrugi in o pravdi, ki jo ima šišenska občina s to organizacijo. Na podlagi aktov je govornik na splošno začudenje razkazoval kako potratno in neredno je gospodarstvo v vodovodni zadrugi. Vzlic temu se je postavil deželni odbor na njeno stran in tako očarajoče je bilo. Nekaj tajinstvenega je prevzemalo njeno srce, ko je gledala vesele plesalce in plesalke. Tudi ona je zahrepenela, da bi se zavrtela v poskočnem valčku. In tedaj je pristopil k nji on. Zaplesala sta... njeno srce je drhtelo veselja in sreče ... Potem sta se večkrat srečavala. Spremljal jo je često tudi do doma. Pri neki taki priliki je povedal, da jo ima rad. Kako lepe so se ji zdele te besede!... Zagledala se je skozi okno. Njeno srce je želelo ven v naravo. Srečala bi njega, govorila bi ž njim... Ali Cvetana je bila bolna, ležati je morala v postelji... Takrat pa je zasanjala čudovite sanje... Zašla je v krasen vrt. Vse se ji je zdelo, kakor se bere v pravljici. Drevje je zelenelo in pisane cvetke so brstele. Izven vrta je vladala skrivnostna tišina. Na vrtu pa so žgolele ptice svoje pesmice in pletle so po drevju gnezda. Cvetana je vse to videla in slišala. Hodila je po gredicah, vsa srečna in zadovoljna. Nikogar ni bilo na vrtu. želela s' 5e prijateljice Marice, ki bi ž njo kramljala in delila krasoto tega paradiža. Siedi vrta je stalo široko, visoko rlrevo, pod katerim je bila klopi-ca. Cvetana je sedla na nio. Pozabil^ odločil, da je c. kr. sodišče v I. in-štanci razsodilo proti občini, toda samo za to, ker ni dal deželni odbor občini dovoljenja za pravdo. Shod je izrekel občinskemu odboru in županstvu popolno zaupanje in odobril postopanje v vodovodni zadevi, ki je nujno potrebna, da se reši v tem smislu, da prevzame vodovod občina. Drugi govornik deželni poslanec Ribnikar jc razpravljal o inkorpora-ciji Spod. Šiške k Ljubljani. Princi-pielno ne more biti nihče proti takemu prizadevanju, ker bo čisto sam pripomogel, da pride Šiška pod Ljubljano. Govornik pa je dokazoval, da sedanji čas pač za kaj takega ni primeren. Primerjal jc dobiček z izgubo, ki bi jo imeli Šiškarji po inkor-poraciji. Najmanj 30.000 K na leto bi Šiška sama za hišnonajemninski davek več plačevala kot danes. Ker pa bi se po inkorporaciji stanovanja v šiški bržčas za eno tretjino podražila, ker je • v Ljubljani pričakovati 50% občinskih doklad ter v doglednem času tudi 80% deželnih doklad, morajo Šiškarji računati z dejstvom, da se jim bo samo pri hišni najemnini zvišal davčni prispevek za celih 100 tisoč kron na leto. Splošna gospodarska kriza in finančni provizorij ljubljanskega mesta pa nikakor ne dovoljuje, da bi se že sedaj inkorpo-racija izvedla, ker bi ista pomenila tako za Šiško kot za Ljubljano izredno škodo občutno škodo. Šišenski Občinarji bodo protestirali proti inkorporaciji še s posebnimi izjavami. Zadnji govornik prof. Kralj je govoril o šolskem vprašanju ter pojasnjeval kako bi naši klerikalci v krajnem šolskem svetu imeli korito za svoje pristaše. Z velikim odobravanjem so bile nato sprejete resolucije. — Iz gledališke pisarne. V torek dne U. februarja prvič v sezoni Bi-rinskega satirična tragikomedija »Vrtoglavci« za nepar. Birinski je po svojem »Molohu«, tragediji iz ruske revolucije, našemu občinstvu že znan. V »Vrtoglavcih« nam kaže obratno stran; mojstrsko izvedene komične situacije, oster dovtip in satira so pripomogle delu povsod do popolnega uspeha. Režijo ima g. Skrbinšek. V četrtek prvič v sezoni za par Prccinijeva opera »Madamc Butterfly«, ki nam slika z veliko dramatično silo tragiko mlade zveste Japonke. »Madame Butterfly« se ponovi v soboto za nepar. V nedeljo popoldne ob znižanih cenah velika tujska predstava »Orpheus v podzemlju«. — Občni zbor splošnega ženskega društva. Včeraj popoldne ob 5. se je vršil v društvenih prostorih občni zbor sploš. žen. društva. Občnega zbora se je udeležilo nar. ženstvo v obilnem številu. Predsednica gospa županja dr. Tavčarjeva je pozdravila članice z lepim nagovorom pri katerem se je spominjala umrlih članic v pret. letu. Ane Zajc, Hedvike Mulil-, bauer, Marije Zalaznik, Ane Fabiani in Julije Moss. Spominjala se je delovanja društva. Ker je bila tajnica g. Govekarjeva obolela, se je preči-talo nje poročilo. Društvo je natančno zasledovalo delovanje žensk na tujem in se je udeležilo poleti mednarodnega kongresa za žensko volilno pravico po dveh svojih na Dunaju živečih članicah. Zastopnica Slovenk je govorila slovenski in podala svojo resolucijo v slovenskem jeziku. Predavanja je imelo društvo letošnje društveno leto 3. In sicer ie priredil gosp. profesor dr. Fr. Ilešič ciklus treh jako zanimivih in in-štruktivnih predavanj o aktualnejši temi, o Balkanu. Imenovala so se predavanja: Kraljevič Marko v jtigo- je na vse. Le njega, je želela, po njem je hrepenelo njeno srce ... In glej! Tam po gredici prihaja on ljubljenec njenega srca. Radostno se ji nasmehne in sede poleg nje. »Ali me ljubiš?« vpraša Cvetana svojega ljubljenca. »Kaj sprašuješ. Iskal sem te po širnem svetu. Glej, našel sem te. Zdaj se ne ločiva več«, ji odgovori Joško. Poljubila sta se. »Tukaj je nama dobro,« pravi Cvetana. »Poglej, ljubica,« je rekel on; »na ta krasni vrt sije solnce. Drugod pa je tema... Le nama sije solnce, le nama je dana svetloba. In v svetlobi v tem cvetočem vrtu bova 7'veja srečno življenje. Uživala bova srečo vse svoje dni. Glej, hrepenela sva po nečem nedolžnem. Toda najino hrepenenje se je uresničilo.« Cvetje je cvetelo, drevje zelenelo, ptički so žvrgoleli, solnce je ri-palo zlate žarke in po vrtu se je širil blagodejen vonj. Cvetana in Joško sta se poljubovala ‘sr ljubih... »Kaj se ti je sanj^o, ua si govorila v spanju?« je vprašala mama, ko se je zbudila. »Sanjalo? ... Ne spominjam se več,« je odgovorila Cvetana. »Dekle, ti si bolna,« Je rekla mama. »Ne, ne ... Nisem bolna!« Je rekla Cvetana. »Da, tes se mi ie sa- slovanski pesmi iti zgodovini. — Ženstvo v kosovski tragediji. — Ar-banasi in Slovani. — Največja skrb in največ (ruda je povzročila društvu prireditev srečkanja v prid slovenskim upodabljajočim umetnikom. Po dolgem in težkem križevem potu, po mnogih ovirali in zaprekah je došel odbor vendar končno tjiko daleč, da se srečke cd včeraj že prodajajo. Upati je. da bo ta akcija slovenskega nar. ženstva imela za našo umetnost lep uspeli. Kratka poročila drugih g. odbornic podajajo sledeče podatke: Knjižnica šteje 3260 knjig. (1366 slovenskih, hrv. in drugih slov. 307, nemških 1587.) Izposojevalo se le zelo pridno. Knjige so dar. g.: Jul.Bartel Josipina Čuden, Katarina Grošelj, Natalija Kermavner, Hedvika Miihl-bauer, Marija Pintar, Ana Podkrajšek, Ana Alrich, Josipina Vidmar. Fani Žužek, Ivana Zupančič, gdč. Mila Furlani, gosp. Katnius Fr., Hflz Vatroslav, Nar. Tiskarna (Zvon), Učit. tiskarna (Zvonček). Gdč. Ka-'divčeva je podala blagajniško poročilo: dohodkov je bilo 897 K 95 vin. stroškov 1184 K 91 vin. Primanjkljaj 286 K 96 vin. se pokrije iz prebitka preteklih let. --- Pri volitvi se je izvolil stari odbor. Na koncu je gospa predsednica pozivala članice, da se marljivo udeležujejo društvenega življenja, da skušajo pridobiti čim več članic, in da posebno pomagajo pri akciji za umetniške loze, da bo moglo društvo, ki že 12 let dela med slovenskim ženstvom koncem leta pokazati nove uspehe. v — Zvonček ima v 2. letošnji številki to-le vsebino: 1. Cvetko Gor- jančev: Voznikove pesmi. 2. Svečan: Vinjeta. 3. Ivo Trošt: Vodna Vila.^ 4. M. Pirc: Zakaj je Tonček moral hoditi po bergljah. 5. Zupančičev Savo. Podoba. 6. Davorinov: Očetu. Pesem. 7. Andr. Rap£: Tri ptičke. Pesem. 8. K. Str.: Lov na svi-sca ali marmotico. (S podobo.) 9. Cvetko Gorjančev: Pesem o snegu. 10. Tone Rakovčan: Mlakarjeva Ivka. 11. Davorinov: Oj, povejte! Pesem. 12. Cvetko Gorjančev: Zimska pesemca. 13. Tone Rakovčan: Čarovnik Med. 14. Zimska pot sirote. Podoba. 15. Andr. Rapfc: Moj konjič. Pesem. 16. Jan Reginov: Zima. Pesem. 17. Hinko Medič: Ubožec. Pesem. 18. Iva: Kje ste, dnevi veselja? 19. Janez Bleivveis: Iskrice življenja. 20. Jan Reginov: Zimska bur-ja. Pesem. 21. Bežimo od pijanca. Podoba. 22. Pouk in zabava: Besedna uganka. — Rešitev in rešitci. —-Milijonska mesta. — 24urna določitev dnevnega časa. — Sveče za tatove, da so varni pred policijo. — Edisonova najnovejša iznajdba. — Usmilite se ubogih ptičic! — Zlati uk. — Kotiček gospoda Doropolj-skega. — Zvonček je brezdvomno naj boljši in najlepši slovenski in sploh siovanski mladinski list. Tudi Cehi, ki so v kulturi mnogo pred nami, se ne morejo ponašati s tako uzorno urejevanim in pisanim listom za mladino. Te lepe, mične in poučne povesti, lepe pesmice in krasne izvirne slike vplivajo v vsakem oziru kar najbolje vzgojevalno na mladino. Zato pa, slovenski starši, ki imate otroke la tudi ljubite svoje otroke, privoščite jim to veselje in naročite jim »Zvonček«. V nobeni slovensk 'družini bi ne smeli pogrešati »Zvončka«. ki je za otroka najboljša zabava ob prostem času. »Zvonček« velja na leto samo 5 kron. - Vojska na Balkanu. 8. seši-tck. je ravnokar izšel. Odlikuje se, kakor prejšnji sešitki. po svoji znanstveni vrednosti in zanesljivih podatkih. pri vsem tem jc pa pisan v lahkem poljubnem slogu, za vsakega bodisi izobraženega ali priprostega človeka, enako zanimiv. Zelo lepe, raznovrstne, deloma izvirne ilustracije dajo delu še prav posebno veljavo in mu zagotavljajo trajno privlačno moč. Cena vsakemu sešitku 40 vin. Naroča se delo v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Društva. — Sokolski zlet I. 1913. Seja stanovanjskega odseka vrši se v ponedeljek 10. t. m. ob pol 9. zvečer v zvezni sobi Narodnega doma. Bratje čhni udeležite se seje polnoštevilno! — Zadruga kovinskih obrtov daje vsem članom na znanje, da se vrši vajenska preiskušnja 19. t. m. Vajenci, ki se nameravajo isti podvreči, naj se zglase v nedeljo. 10. t. m. v zadružni pisarni. Čitalnica in knjižnica N. S. Z. je pristopna članom vsako sredo in soboto zvečer ob 6. ure dalje ter vsako nedeljo in praznik od 9. ure naprej, nudi ob nedeljah popoldne se mladina pridno zbira v društveni čitalnici. Opozarjamo člane N. S. Z. da pridno zahajajo v čitalnico in pripeljejo tudi prijatelje seboj. Zadnje dni se je poklonilo več knjig za knjižnico, prosimo pa rodoljube, ki razpolagajo s takšno primerno knjigo, da jo darujejo v spopolnitev društvene knjižnice. Odbor N. S. Z. ima v sredo dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer svojo redno sejo. Prosimo vse tovariše, da se seje polnoštevilno udeleže. Poziv narod, društvom po Slovenskem! Zveza dramatičnih društev v Ljubljani je začela redno poslovati. Narodnim društvom so se razposlale vprašalne pole, ki naj jih posamezna društva tekom 8 dni izpolnjena vrnejo. Včlanjena društva opozarjamo, da ne smejo vsled sklepa ustanovnega občnega zbora ničesar izposojati nevčlanjenim društvom. Dosedaj so priglasila svoj pristop sledeča društva: Dramatična društva: 1. v Lju-bljani; 2. v Trstu; 3. v Mariboru; 4. Gledališko društvo na Jesenicah; 5. Dramatični odsek »Sokola« tia Vrhniki; 6. »Sokol« v Žireh pri Idriji; 7. Splošna mladinska zveza v Idriji; 8. »Svoboda« v Idriji; 9. Podružnica C. M. v Trbovljah; 10. Slovensko izobraževalno društvo v Opatiji; 11. »Sokol« v Smatnem pri Litiji; 12. Zveza narodnih društev na Štajerskem; 13. »Sokol« v Litiji; 14. Narodna čitalnica v Kamniku; 15. Čitalnica v Mariboru; 16. Šaleška Čitalnica v Šoštanju; 17. Splošna delavska Vzajemnost za Kranjsko; 18. Bralno društvo v Ma riboru. Glavni namen Zveze je, kakor znano, redno izdajati Talijo, ki je zaspala. Prvi zvezek, ki se že pripravlja, prinese poleg imenika knji- njalo... Ah, kako lepe sanje sem imela.« In povedala je svoje sanje. »Zdaj vidim, da ozdraviš,« je rekla mama in ji pritisnila poljub na 'čelo. »Pomlad bo in ti bos odhitela na vrt.« .... »In natrgala bom cvetlic in izvila iz njih krasen šopek, ki ga bom podarila njemu ...« * Ko je bila pomlad, je Cvetana umrla. III. Iz temnega kota. Pritisnil je na zvonec... Cing-linglmg.. je na glas zasmejala ... Ta smeh je moral že nekje slišati! Leno mu je odprl zaspani vratar vezna vrata. Stopil je v vežo. Ni trajalo pet minut, ko je priskakljala po stopnjicah lahkoživa dama, ki ga je z omamljivimi kretnjami svojega telesa in zapeljivimi očmi vabila k sebi. Oklenila se ga je okrog vratu... V sobi je prižgala luč. bedla sta na divan. , Dama se ga je zopet oklenila. Strastno ga je stiskala k sebi, gole roke so ga božale po licu in yrocj poljubi so ležali na ustnicah. On je bil popolnoma omamljen. Ni vedel, kaj se godi ž njim. Sedel je na divanu, kakor bi bil pribit, ni se ganil. Tudi govorila nista mnogo. Gledal jo je nemo, kajti zdel se mu je znan ta obraz. Slišalo se je v sobi strastno dihanje lahkoživke ... Naposled se je tudi on zasmejal in si ogledovai sobo. Pa tudi ona se »Kam si se tako zamislil,« ga je slednjič vprašala dama. »Tu ni časa premišljevati. Navžij se življenja! Saj človek živi samo enkrat.« Rahlo se je oprijemala obleka njenega života, prsi so burno valo-valovile... »Uživaj življenje!« mu je rekla; še enkrat ga je objela, še enkrat poljubila _______ Zopet sta sedela na divanu. Bil je docela izmučen. Kje je videl ta obraz, kje slišal ta prešerni smeh? Ni-li ta obraz isti, ni-li ta smeh ravno tak, kakor je bil nekdanje njegove ljubice, ki ga jc zapustila. Ni mu znano, kje je sedaj. »Kako ti je ime?« jo je vprašal »Štefi sem tu — a pravo moje ime je...« Ni mu ga hotela povedati, dasi jo je silil in prosil. Toda povedala mu je nekaj iz svojega življenja. »Imela sem nekdaj ljubimca, dobrega in plemenitega človeka, toda jaz sem ga pozabila ..Zdaj se ke sam Usojeno mi je bilo pač tako,« Utihnila je. Videti je bilo, da se res kesa grehov prejšnjega življenja. Spremila ga je do vrat. Vprašal jo je zopet za ime. »'le tako zanima?« se mu je nasmehnila... »No, Vlasta je moje ime.« »Kaj? ... Vlasta!« je zakričal. Divje je zdirjal v temno moč. žilic večjih dramatičnih društev vsa potrebna navodila za prirejanje gledaliških iger. Ker pa tega zvezka ne bode šlo mnogo v denar bo morala biti cena malo višja, kakor bo za druge zvezke. Včlanjenim društvom se seveda dopošlje ta zvezek za stonj. Glede prispevkov posameznih društev za izdajanje Talije upravni odbor še ni definitivno sklepal. Načrt je pa sledeči: Za vsaki zvezek, ki izide, prispevajo vsa včlanjena društva neki delež, ki sc bo določil sorazmernim društvom. Tu sta dva predloga: 1. Posamezna včlanjena društva prispevajo neko stalno vsoto za posamezen zvezek ali pa 2. neki percentualni znesek od brutodo-hodkov posameznih predstav, ki je za ona društva, ki mnogo igrajo, manjši, kakor za ono, ki manj igrajo. Tu se bo moralo seveda ozirati tudi na finaucielno stran posameznih včlanjenih društev. Zato naj vsako društvo poslalo mu polo vestno iz polni, ker bodo te pole tvorile pod lago za financiranje Talije. Ker jc izdajanje Talije kulturna naloga Zveze in ima Zveza sploh samo kulturne namene, je upravičena zahtevati, da ji pristopijo vsa narodna društva in tako pomagajo oživiti Talijo in podkrepiti smotreno delo na polju dramatike! Zato bode Zveza cene za posamezne zvezke stavila precej visoke in poleg tega zahteva la še posebej pristojbino za vprizo ritev od vseh neučlanjenih društev. Ona društva, ki ne bodo včlanjena se tedaj motijo, ako mislijo, da bodo imela od tega, da niso včlanjena kak dobiček; ker pri tako važnem narodnem podjetju morajo vsi obziri pasti. Včlanjena društva bodo dobiva la od vsakega zvezka Talije po 2 iz voda zastonj. Kadar bodo potem ka ko igro vprizorili jim bo seveda Zveza doposlala tudi potrebno število knjig zastonj. (Proti malenkostni odškodnini.) jasno je tedaj /e danes, da ne do nobeno društvo, ki količkaj kaj igra, oškodovano, ampak bo imelo le dobiček, ako ne drugega, vsaj to, da bo lahko dobilo primerno igro in to vsled vzajemne pomoči z garderobo tudi lahko uprizorilo. Odpadlo bo zlasti za manjša društva mučno prepisovanje knjig in vlog. Samoposebi se razume, da bodo prispevki za Talijo onih društev, ki pristopijo samo z namenom, da podprejo dobro narodno stvar, pa sploh ne vprizarjajo iger *prav malenkostni. Čim več društev se priglasi, tem manjši bodo prispevki za Talijo in tem več zvezkov se bode na leto lahko izdalo. Naj tedaj smatra vsako narodno društvo svoj pristop, kakor svojo društveno narodno dolžnost. Jako nam bi bilo ustreženo, ako bi posamezna društva stavila tudi kake predloge ali nasvete glede izdajanja Talije in razmotrivala zlasti sledeča vprašanja in o njih poročala: 1. Ali naj se nastavi za posamezna društva stalen prispevek za Talijo, ali pa percentualni prispevek od predstav? 2. Kake igre naj bi se prve izda le? Eventualno naslovi iger. Upamo, da se bodo društva vsaj tako hitro odzvala našemu pozivu, da bo mogoče že prihodnji mesec pričeti z izdajanjem Talije. Vse važne sklepe bomo pa vedno objavljali v več časopisih: »Dan«, »Slov. Narod«, »Edinost«, »Soča«, »Narodni list«. Vsa pisma in dopisi naj se na slavljajo na Jožeta Berceta, prof., Licej. Ljubljana. z bajoneti ter pognal Turke v divji beg. ki se je spremenil v takšno paniko, da niso utegnili niti ranjencev vzeti seboj. Baje je padlo okolo 7000 Turkov. T udi v smeri Janikoja Luzadkoj je bilo luršk« prodiranje vrženo nazaj. BOLGARSKO - HUMI NSKI SPOR BO PORAVNAN. Bukarešt. 8. februarja. Pogajanja mod Bolgarijo in Rumunijo se bodo začetkom druzega tedna zopet pričela iu vsestransko se upa, da se pride do povoijuega tazrešenja. NAPKTJK MCI) VELIKIM VEZIRJEM IN EN VER BEJEM. Pariz, 8. februaija. Iz Carigrada se poroča, da so nastale med velikim vezirjem in Enver bejem velike, resne diference, vsled tega ker je Enver bej za nadaljevanje vojske, med tem ko jc veliki vezir že uvidel nemožnost, doseči z vojskovanjem še kak?fMi eh. MALISORI — KRALJU NIKITU. Cetinje, 8. februarja. Malisorski poglavarji so došli pred kralja Ni-kita, ter ga pozdravili kot svojega kralja. Ponudili so mu svojo službo. 3000 se jih hoče udeležiti na operacijah pred Skutari. UTRDBE OKOLO SKADRA PA-DAJO. Cetinje, S. februarja. Utrdbe za-padno od Skadra so bile od združene črnogorsko-srbske armade zavzete. Turške posadke so se udale. Srbi so osvojili Bušat, ter se pripravljajo za naskok na Taraboš, ki jc ključ do Skadra. TURKI NE UPAJO NA REŠITEV DRINOPOLJA. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. BOLGARI NAPODILI TURKA V DIVJI BEG. — TURŠKA NAPADANJA BREZUSPEŠNA. — VELIKANSKE IZGUBE TURKOV. Kakor smo že včeraj poročali je došla iz: Sofije 8. februarja vest, da je trojen napad Turkov bil od Bolgarov zmagovito odbit ter Turki pognani v velikanski beg. Podbronosti boja sledeče: Podpirani od trdnjavske artilje-rije pri Ghiavar-Tabia ter od vojnih ladij in torpedo-čolnov pri Bujuk-Čekmedže so napadli Turki pri Ca-taldžki liniji Bolgare; Bolgari so napad odbili ter Turke pognali nazaj. Druga turška kolona se je hotela vrediti prf Bagčekoj proti Papas-borgas toda bolgarska poljna artilje-rija jih je takisto pognala ter razbila njihove vrste. Isti dan — v petek — so skušali Turki, napadajoči z strojnimi puškami in poljno artiljerijo prodreti bolgarsko linijo pri vasi Gukčeli; toda bolgarski regiment jih je napadel Carigrad, 8. februarja. Tu že ni nobenega upanja več, da se Dri-nopolje reši. Padec taistega pričakujejo v malo dneh. Milan, 8. februarja. Proti Ska-dru se pomika zavezniška armada 12.000 mož z 150 topovi. Odločena je naskočiti Taraboš in zavzeti utrdbe, pod tem navalom Taraboš ne vzdrži kot tudi ne Skader. tako da moremo padec Skadra pričakovati v par dneh. Carigrad, 8. februarja. Poslaniki so v Sofiji zopet nastopili z zahtevo, da se za nesrbe v Drinopolju določi nevtralna zona. TURKI ŽELE MIRU. Pariz, 8. februarja. Iz Carigrada se poroča, da jc Porta zapričela akcijo. kako bi tajno stopila v pogajanja z balkansko zvezo. BOMBARDIRANJE TARABOŠA. Podgorica, 9. februarja. Včeraj zjutraj se je poslovil kralj Nikola! od sinov, ki so odšli s četami. Dopoldne ob 10. uri je začel general Martlno-vič bombaridranje proti Tarabošu. Nato so začele vse čete z napadom. Srbski topovi so povzročili strahovito uposiošeuje. — Kralj Nikolaj je sam gledal začetek bitke. Ko je zagrmel prvi top — je godba zasvirala narodno himno. Ob 11. ie naznanil prestolonaslednik kralju sledečo vest: Turški topovi pod Bardjonjo-lom so uničeni. Srbski vojaki so napravili naskok z bajoneti. Naskok z bajoneti je trajal pol ure. Črnogorci so si napravili prosto pot med Ska-droni in trdnjavami na Bardanjolu. KRITIČEN POLOŽAJ. Belgrad, 9. februarja. Radi Ru-munije, ki zahteva za sebe Silistrijo ter radi novih glasov glede Skadra ter albanske meje se presoja položaj tu zelo pesimistično. Sodi se, da postane po padcu Skadra položaj še zapletenejši. sjc TURKI NA GALIPOLJU ZNOVA POBI I1. — VELIKO ŠTEVILO MRTVIH IN RANJENIH. Sofija, 9. februarja. Včeraj ob 3. uri popoldne so napadli Turki pri ^ Bulaisu na Galipolju Bolgare. Bolgari so pognali Turke v beg pod zid Bulaisa. Turki so pustili na bojišču veliko število mrtvih in ranjenih. Bolgari se niso umaknili niti za ped. BOLGARI PREPREČILI IZKRCAVANJE TURŠKIH VOJAKOV. Sofija, 9. februarja. Turki so poskusili pri Sarkoju na obrežje mar-marskega morja izkrcati veliko število vojske. 20 vojnih ladij ie hotelo pristati. Toda komaj so stopile pr'*e čete na suho, so jih že začeli Bolga-' obstreljavati tako močno, da so bde čete prisiljene umakniti se na ladje. Ladje so se vrnile, ne da bi bile kaj opravile na morje nazaj. Bolgari so povzročili Turkom pri tem napadu zelo občutne izgube. VSI NAPORI TURKOV BREZUSPEŠNI. Sofija, 9. februarja. Turki so poskusili na več krajih na obrežja Mar- morskega morja izkrcati vojne čete, toda povsod so jih Bolgari pognal) v bes. TURKI IZKRCUJEJO PRI MIDFJI, Carigrad, 9. februarja. Turške neredne čete Kurdov se hočejo izkrcati pri Midiji. Izkrcevanje se vrši pod zaščito vojnih ladij. Kurdi se hočejo razdeliti v tolpe, ter nadlegovati operacije slovanskih armad. Ali se je izkrcanje posrečilo ali ne — o te« še ni poročila. TURKI SE GIBLJEJO. Carigrad. 9. februarja. Veliko število ladij je odplulo proti Gali-i polju iu Rodostu, da poizkusi ondi izkrcanje vojaštva, ki itna nameir predreti zvezo srbsko-bolgarske armade pred Drinopoljem in Čataldžo. AEROPLANI V SLUŽBAH VOJNE. Sofija, 9. februarja. Nad Čataldžo iti utrdbami krožijo bolgarski aero-plani, ki izvrstno služijo vojski. Carigrad, 9. februarja. Veliki vezir se jc podal v San Štefano, da pregleda ondi aeroplane, ki so namenjeni, da se dvignejo nad bolgarske pozicije. PRED SKADROM. Cetinje, 9. februarja. Armada generala Martinoviča je zavzela va< žne postojanke pred Tarabošem. Levo krilo je prodrlo do kraja Široka. Centrum se ie pomaknil za 200 metrov proti utrdbam na Tarabošu. SRBI PRED SKADROM. Cetinje, 9. februarja. 3. bataljon armade Domjana Popoviča je z strojnimi puškami in topovi napadel sovražnika pri Bodici ter ga pognal v beg. Turki prihajajo v velik strah in trepet, ko trčijo na Srbe, ker niso njihovih nevstrašenih napadov va. jeni. Cetinje, 9. februarja.. Armada prestolonaslednika je pognala Turke na celi črti iz njihovih pozicij. HASAN RIZA UBIT. Cetinje, 9. februarja. Kljub vsem vestem, da Hasan Rlza še živi, poročajo odtod, da so Turki ujetniki zatrdili, da je Hasan Riza — poveljnik Skadra padel. Cetinje, 9. februarja. Turški ujetniki izjavljajo, da trpi Skader pomanjkanje živil — toda, da |e z mu-nicijo dobro založen. AVSTRIJSKI POSLANIK PRI SULTANU. Carigrad, 9.. februarja. Avstrijski poslanik Palaviclni je bil sprejet o 5 » » » 6 . 7 . . 8 koruzne moke . . ajd. moke 1. vrste . II. . ržene moke . . . fižola..................... gralia..................... leče....................... kaše....................... ričeta..................... rži.................. ječmena . . . . ovsa................. ajde . . . ■. . prosa belega . . „ navadnega . koruze . . . . krompirja . . . činkvantina . . . sena................. slame . . . . . stelje . . . . , detelje . . . , Cena trdemu lesu za m3 Cena mehkemu lesu za in! Prašiči na klavnici . . od 1-80 1 60 1-50 1-80 2— 2-20 1-40 2-60 2-40 2-10 1 92 2— 1*92 3-20 2-20 -•09 -•20 — 08 •90 1-40 1-20 —•40 1 80 5'5'i 35-80 35-40 34-80 34 10 3320 32 — 31 — 28— 18 50 26— 48— 46— -•28 —•36 —•40 —•28 -•26 23- 22— 20— 23— 22— 19— 21— 650 26— 750 5 — H— 8— 9-50 8— 1-06 do 2’— 1-80 1-70 2— 2'20 2-40 2-50 2-80 2-80 2-16 220 2— 3.80 -10 —•22 —•10 1 — 1-60 1-60 —•50 2-20 6-— -•40 — 40 —48 —•30 -•28 23-50 22-50 21 — 2450 23— 20— 7— 8— 6 — 4— 850 J2-- -9 — 1'30 Hiipujte „1 Dan* V ,Dan“ „Dan“ „Dan“ „Dan“ je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik. je najbolje informiran slov. dnevnik. je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih. je najodločnejši neodvisni jutranji iist. je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1-70. je razširjen v naj-širših ljudskih slo-, i * v jih, ker ga vsakdo i , rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem. prinaša interesantne ^Isdll in znamenite zgo- dovinske romane. tv„ <6 prinaša znamenite „LPdIl sodobne politiške karikature. ttk U je odločen zagovor-„UdU nik vseh zatiranih. Sirite „Dan“ med ljudstvom. Dan“ Naročite in širite ,Dan, Kijiimflliija najraje začetnica, se sprejme takoj. Ponudbe s spričevali in z zahtevo po plači na »Prvo anončno pisarno" v Ljubljani pod šifro: „Knjigovodknija P. a-p.“ O Kavarna odprta celo noč. .V/ V. ■ ■fla-jvečja zaloga ur, zlatnine in srebrnine H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg 25. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Tovarniška aenniuUn. Bsc- J k o« ram Cenik zastonj in poštnine prosto. Gostilna Florijanska ulica št. 6. "Jvirovun ..Liker Medicin*! "nTiicJrfivilnih rast!!?- LovroSabenik,Siska pri Ijubljani Radi inventure prodajani vso zimsko zalogo kostumov, mantijev, pale-tojev, jopic, bluz, raglanov, oblek, klobukov in vse drugo blago 50 0|0 pod lastno ceno. »Angleško skladišče oblek“ O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5 Ivan Jax in sin,Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo Mašite Slovence opozarjamo, da se prodaja v Trstu dnevnik »DAN« v sledečih toba-karnah: ;$■' ŽELEZNIK, Sv. Ivan. 1 KOGAR, ulica Glulla. BONORA. ulica Stadion. TREV1SAN, ulica Fontana. STANIČ, ulica Molinpicolo. SFKOVAR, ulica Kaserma. BAJC. ulica Gepa. LAVRENČIČ, trg Kaserma. MOŽE, ulica Miramar. HREŠČAK, ulica Belvedere. AKTOŠ. ulica Belvedere. KICHEL, Rojan. GERŽINA, Rojan. VIVODA. Rojan. BENUSI, Greta. HRAST, ulica Poste. BILLAN, ulica Cavana. RAUNACHER, ulica Čampo Marzio. RAUTINGER, ulica Riva Grumula. PIPAN, ulica Ponte dela Fabra. BEVK. trg Goldoni. SCHERMIN. ulica Bariera. PELISAN, ulica Bariera. BEDENJ, ulica Madonina. BELLO. ulica V. Bernini. GRAMATICOPULO, trg Bariera. PAPIČ, ulica Sete Fontane. Mii RA RO, ulica Sete Fontane. BRUNA, ulica Rivo. RONČELJ. ulica S. Marco. SEGUL1N, ulica Industria. ZIDAR. Rocol. SCHIMPF. državni kolodvor. H ra f!, šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickma-schinen) za rodbino in obrt. .*. • • • • L Pisalni stron Adler.-Vozna knlese. Ceniki zastonj in Iranko. - Ustanovljeno leta 1900. »i» mm Odlikovana umntim Pari? 1805. k.ndon 1905 i ■BL£S£ I.. 'i. Slavil, občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih mi =trakov ieaptsi = Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. = Cene brez konkurence. = V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako, da si vsakdo lahko izbere. Fr. Iglič • • • • Ljubljana • • • • Mestni trg 11-12. Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr. HMimCH Učiteljska tiskarna : Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine. | Litografija. •••* Cene najnijže! •••• Notni stavek. F