____ 166 ------ Naši dopisi- Livno 14. maja. M. — Naj „Novicam" zopet nekoliko poročam o naši Bosni. Vreme imamo vedno jako slabo, le malo dni bilo je lepih in toplih. V pondeijek, 12. dne t. m., padel je pri jako močni in mrzli burji celi dan sneg, zato se zdaj bojimo slane, katera utegne pokončati vse lepe vrte, ki eo jih naši vojaki pod vod' stvom gosp. čast&ikov nasadili. Mnogo je videti takih vrtov ne le v Livnu, temveč po celi Bosni v selih, kjer avstrijski vojaki stanujejo in zasajajo vrte v poduk tukajšnjim prebivalcem, ki se teh vrtov nagledati ne morejo. Se ve, da je v našem polku le malo vrtnarjev, a vendar si pomagamo s temi, ki so v vrtnarstvu izurjeni tako, da vsaki dan v drugem vrtu vodi taka dela ea vrtnar, delavcev se mu pa doda, kolikor jih potrebuje. Hiše se tudi še vedno popravljajo in snažijo, kar so po našem zgledu tudi Srbi začeli. — Živinska kuga je v Markoeevcu Čisto nehala, prikazala se je pa v selu Guber, uro daleč od Livna. Da se dalje ne razširi proti Dalmaciji ali Livnu , se je omenjeno selo po vojaški straži popolno zaprlo. Omeniti pa moram, da ta bolezen ne bo iz teh krajev izginila, dokler se hlevi, v katere se goveja živina, čeravno maiokedaj vganja, popolnem ne osnažijo in gnoj , katerega se mnogo v hlevih, še več pa pred hlevi, nahaja, ne zakoplje. — Cesta proti Dalmaciji je zagotovljena in nadjamo se, da se bode uže v malo tednih mnogo po njej vodilo, kedar se do Bogonje in Travnika zgotovi. Delavcev pri tej cesti je največ naših rojakov Kranjcev in Furianov, tudi Dalmatini in Tržačanje se nahajajo, kateri so več mladih Liotičev po 11 do 14 let starih sabo pripeljali. Ti otroci, ki niso za težka dela, gladni po Livnu postopajo slabo oblečeni in močno zanemarjeni. Naj bode toraj vsem sta rišem v poduk, da si taki otroci tukaj v Bosni ne morejo s pastirstvom ali na kak drug način , kakor na Kranjskem, kruha služiti. Zato naj jih ne pošiljajo le-sem, kjer brez zaslužka morajo glada poginiti. Iz Gradca 17. maja. {Priprav za nove volitve poslancev v državni zbor) ne delajo naši ustavoverci samo le 'ajno ampak tudi javno. V „Gradcarci" se je celo deželni glavar pl. Kaiserfeld, „Bleisohlecmann" in ustavak prve vrste, oglasil z okrožnico do županov svojega nekdanjega volilnega okraja Hardtberga (Kaiserfeld je bil do leta 1870. državni poslanec), v kateri jim poduke daje, kako naj se ustavoverska stranka za prihodnje volitve organizira, da bode^zmaga njena. Mož mora čutiti, da tudi na nemškem Stajerju ne bodo ustavakom nove volitve tako gladko tekle kakor bi radi, zato se je spravil na noge m kar po vladni „Grad-carci" voiilcera svoje straoke poslal poduk, češ, da jih tudi volilci druzih okrajev zvedo in se nemudoma trdno organizirajo. Jedro njegovih podukov je ustanovitev enega centralnega volilnega odbora za vsak tak okraj, kjer več okrajev skupaj enega poslanca v državni zbor voli; v takem velikem okraji naj pa tudi vsak okraj, ki zunim skupaj voli, ustanovi svoj pododbor, ki stopi s centralnim odborom o vsem, kar se volitve tiče, v vedno dotiko. Le tako je mogoče, ubraniti razcep glasov, in se doseže to, da vsi okraji, kateri skupaj poslance volijo, vedo za tistega, ki na} se v dotičnem okraji za poslanca voli. Ce je 4, 5 ali še več okrajev združenih, da volijo enega poslanca skupaj, morajo vsi pododbori vedeti, kooui naj se glas da v vsakem volilnem okraji,— to vse pa vodi ali komandira centralni odbor dotičnega okraja- V tem po Kai-serfeidovi okrožnici obstaja organizacija centralnih odborov in pa pododborov v vsakem glavnem volilnem okraji. Ti odbori naj štejejo več mož, pa vendar ne preveč, ki vodijo volilne zadeve. Tako je cela dežela preprežena z volilnimi odbori tako, da več pododborov ima en centralni odbor za dotični volilni okraj. Vsi ti centralni odbori po deželi pa bodo, kar Kaiserfeld ne pove, imeli svojo glavo v Gradci, od kodar bodo tekla povelja na centralne odbore v deželo, od tod pa zopet poročila v Gradec nazaj. — Reči moremo, da je od pl. Kaiserfelda nesvetovana organizacija dobra in da jo ustavaki naši ne bodo samo le v nemškem delu naše de-žele, temuč tudi na slovenskem Stajerji vpeljali, da bi mu svoje kandidate vrinili. Borba bo vsakako huda, kajti tega smo si gotovi, da tudi naši voditelji volitev bodo vse moči napeli, da priborijo slovenskim okrajem poslancev, ki bodo narod slovenski, njegove pravice in njegove potrebe zastopali v državnem zboru, da prihodnji zbor dobi ves drug obraz, kakor ga je imel zadnji nesrečni zbor, v katerem so komandantje bili usta-vaki, ki so Avstrijo zakopali v dolgove, kmetijstvo in obrtništvo pogreznili v revščino, narodom slovanskim pa §. 19. temeljnih zakonov le kazali kot postavo , za katero — ni še narejen izvršilni ukaz! Radovedni smo le, kako se bodo sukali c. k. uradniki pri prihodnih volitvah in ali bodo besede, ki jih je o njih minister Taaffe govoril unidan v državnem zboru, vplivale na njihovo obnašanje pri volitvah. Dokler tega ne vidimo, ostanemo neverni Tomaži. Iz Trsta 18. maja. — Dvakrat po grdem vremenu ovirana svečanost, ki so jo v proslavo sreberne poroke cesarjeve nameravali Slovenci tukajšnji in okolice tržaške napraviti pri sv. Ivanu poleg Trsta, izvršili se je veleeastno, čeravno tudi ne popolnem brez Jupitera pluvia, 11. dne t. m. Zbralo se je slovanskega naroda na tisoče, katerega sta Nabergoj in Dolenec s svojima govoroma jako navdušila. Udeležil se je velikega narodnega tabora tudi ces. namestnik Pino s svojo soprogo, ki, z burnimi živio-klici sprejet, je pričujoče pozdravil s slovenskim ogovorom. — Lepa ta svečanost bila je zopet nov in sijajin protest proti tukajšnjim ,,progre8istomu; vprašamo tedaj: ali pride vlada kedaj do spoznanja, da brez povsdignenja primorskih Slovencev in Hrvatov Avstrija ne bode imela nilsakih simpatij tu, kjer zdaj veliko besedo imajo Talijani , neprijatelji ------ 167 ----- njeni? Baron Pino moral bi pač krepkejše postopati, kakor je postopal unidan pri volitvah novega mestnega oziroma deželnega zbora, nasproti neprestanim talijan-skim demonstracijam; ki so iznova se pokazale pri novi volitvi župana tržaškega, kajti dr. Baz zoni je dr. Angeli-a tako podoben kakor jajce jajcu, a vendar slišimo — če3ar skoro ne moremo verjeti — da ga še vladni krogi zagovarjajo s tem, da pravijo: „da še ni nikoli pokazal progresovih rogov"!! Vsakako volitvi dr. Angeli-a in dr. Bazzoni-a za župana kažete, da ona od vladnih organov izvpita zmaga „Avstrijancev" v zadnjih volitvah mestnega zbora ni bila nič druzega, nego prilizijiv „švindei". V Gorici 18. maja. — Pretekli ponedeljek je bil pri nas nesrečen dan: dva samomora smo imeli in ubil se je po nesreči en zidar padši se strehe gla-varstvenega poslopja na Travniku. Samomorca pa sta nek vojašk podčastnik in grof A—sov vrtnar v Pod-gori. — V torek 13. t. m. je obhajal tukajšnji pešpolk Hess 70letnico neke slavne svoje zmage biizo Dunaja (l. 1809). Kosama je bila kaj lepo okinčana in 12. t. m. zvečer razsvitljena. — Včeraj je bil sijajen pogreb generala barona Scholl a, nekdanjega ministra za deželno brambo (o času Hohenwartovem). — Iz Trata je prišel včeraj sem g. nadvojvoda Vilhelm ogledat artiljerijo. — Borba o mestnih volitvah je bila huda; stali ste nasproti dve stranki: dosedanja v starešinstvu vladajoča in pa„comitato economico"— kakor se imenuje — t. j. iz raznih elementov sestavljena stranka, katera hoče dosedanjim gospodarjem ojstro gledati na prste. V III. volitni skupščini 14. t. m. so z majhno večino zmagali municlpalci, v II. skupščini pa (v petek) opozicijska stranka, toda je bila zarad tretjega starešine ožja volitev. Pojutranjem bode volila L skupščina 4 starešine. — O volitvah v državni zbor ne gre še govoriti; govorimo tedaj o pripravah za volitve. .„Sloga" je povabila svoje zaupnike po deželi, da naj bi ji naznanili, koga hočejo imeti za kandidata, da ga bode potlej društvo priporočalo. Po nebohodu bomo vedeli, kdo bo srečni ,,Slogin" kandidat; čez nekaj mesecev bomo tudi vedeli, kdo bo naš državni poslanec. Čudno se mi zdi, da sta se te dni „Isonzo" in „Soča" pobratila, kar se tiče sodbe o dosedanjem slovenskem goriškem poslancu na Danaji. Še čudniša pa je „Ison-zo-"va sodba o grof Coronini-u in sosebno o dr. Va-lussi-u. Poslanci italijanski v državni zbornici so hodili vsak svojo pot in vendar so vsi trije „Isonzo-u" všeč, celč tolikokrat v „Isonzo-u" napadeni „klerikalee" Valu s si, privrženec „pravne" stranke. Prav tako, 3,Isonzo"! saj „tolerancija" je tudi eno liberalnih načel. Iz spodnjega Zeinona na Notranjskem 11. maja. — Morebiti še ni doživel noben cesar in kralj toliko in takovih slavnosti, kot jih je doživel naš presvitli vladar na Jurjevo. Pa saj tudi zarad svoje velikodušne rado-darnosti zasluži, da smo tako slavili njegov spomin sreberne poroke. Mili Bog naj nam ga in njegovo celo družino ohrani še mnogo let! — Ne morem si kaj, da ne bi pri tej priliki omenil naše fantovske zastave z napisom „Živi Slovenija! Složimo se!" koja je imela čast iti pred velikanskim sprevodom šolske mladeži in drugim ljudstvom in je bila tudi pri sv. maši na prvem mestu. Na to smo mi zemonski fantje ponosni, da je bila naša velika zastava v toliki časti. Čitalnične veselice ne bom popisoval, ker so jo prečastiu naš gosp. J. Bile v „Novicah" uže popisali obširno. Se to samo naj omenim, da smo imeli krasen večer. V predstavi „Krst pri Savici" so g. J. Mjselj, g. Pr. Zaman, g. Tavčar in gospodičina Spelarjeva tako lepo svoje naloge izvršili, da smo se čudili; obuditeij čitalnice in pevovodja nas je razveselil se svojim zborom mladih pevcev in tudi šolarjev, prečastiti gosp. katebet Ž g ur pa navdušil s krasnim govorom. Naj konečno še po svoji stari navadi vreme zatožim. Brez konca in kraja dež, burja, celo sneg. Danes 11. dne maja jako mete na „Suhem vrhu" in na „Katalani" v Ko-čaoih, da je kakor o božiču. Po pravici se bojimo, da ne bomo imeli kaj živeti, ako bo tako naprej šlo kot zdaj. Cvetje vse bode mraz pojedel. Trta je tudi to hudo zimo jako pozebla. Tudi mnogo mladih in starih češp je po3ahniio. H koncu pa še nekaj. Lani je bil častiti premski učitelj g. Ran t obljubil, da bode skusil razne drevesne škodljivce opisati. Ker dozdaj tega ni storil, naj mi ne zameri, da ga opomnim njegovega dolgd po starem našem pregovoru, da „obljuba dolg dela." Posebno lani so sadnim mladim drevesom rivč-karji vse vrhe in mladike po trikrat odjedji, da so prav malo pognala. Skrljev. Iz Vipave 17. maja. R. S. — Danes je umrl tukajšnji visoko čislani zdravnik g. Kol ni k, mož prebla-gega srca, katerega bodo posebno revni bolniki milo pogrešali; umri je v svojem poklicu; bil je namreč pri neki jako nevarni porodnici v Vrhpolji, ki je umrla, in ker je imel nekoliko ranjeno roko pri nevarnem opravilu , je to tudi njemu smrt provzročilo. Naj v miru počiva blagi starček! Iz Ljubljane. — Za volitve poslancev na Kranjskem v državni zbor dunajski se je tu osnoval narodni volilni odbor, ki stopi v javnost, brž ko bodo volitve razpisane. — Nek tukajšnji journalist, ki si kruhek služi s telegrami v dunajske časnike, slišal je nekaj o tem, pa nagloma po ,,Pressi" svetu oklical, da je narodni voiilai odbor pri 1. seji sklenil, za — „17 okrajev kandidate" staviti. — Možek ne ve, da vsi kranjski volilni okraji volijo le — 8 poslancev. — (Mestni odbor) je imel včeraj sejo, pri kateri so se vsled novih volitev na novo ustanovili dotični odseki. Kako neozirna je in ostane nemškutarija, pričale so zopet te volitve! Ne da bi se bila o teh malenkostnih voiitvah nasprotna stranka pomenila z narodno, kdo naj se v ta, kdo v drug odsek voli, ne, kar dekretirala je odbornike po svoje: „sic volo, sicjubeo". Isto tako je nemškutarija po novi postavi izvolila v deželni šolski svet gosp. Mahra za odbornika, v mestni pa gosp. Lesko v i ca. Gosp. Jurčič se je v imenu narodnih odbornikov oglasil, da osobao nimajo nič zoper gosp. Mahra, al odločnega jim nasprotnika ne morejo oni poslati v deželni šolski svet. Kako pa bivši štacunar Leskovec postane šolski svetnik, to vedo pač le samo „die „Rathhaus-Gotter". — Koncem te seje je dr. Kar. Bleiweis stavil do gosp. župana interpelacijo, ki je po pravici vzbudila veliko senzacijo. Nedavno so namreč iz mestne ubožnice v Karlovškem predmestji pripeljali v deželno bolnišnico dva možaka polna grdih ran in polna uši po životu; lastnega blata vsa nečedna sta smrdela uže od daleč; deloma uže mrtudna sta čez nekoliko dni v bolnišoici umrla. Tista „BarbaraUbrik", zarad katere so pred nekimi leti liberalni časniki to-likošen hrup gnali, bila je menda še „zgled telesne čednosti" proti tema dvema siromakoma. Dr. Bleivveis, ki ju je na svoj oddelek v bolnišnici dobil, vprašal je tedaj danes gosp. župana: kako da se ne izpolnuje odločni sklep mestnega odbora, po katerem imate v mestni ubožnici tudi sobi za bolne moške in ženske biti? in ali je gosp. župana volja, preiskati, kdo je te grozne nemarnosti kriv? Gosp. župan je obljubil odgovor. — (Licitacija murilkih goved) se je — kakor so uže „Novica" naznanile, v soboto živahno vršila vpričo predsednika kmetijske družbe, nekaterih odbornikov in vladnega zastopnika. Gosp. odborniku Seunigu se je posrečilo lepega blaga (4 telic in 7 juncev) z denar- ___ 168 ----- ]em državne subvencijo na Stajarskem nakupiti, ki se je za polovico kupnine na dražbo postavilo, za nekatera živinčeta so se licitanti zel6 rukali. Te lice so prišle: v Črnuče, na grad Črni potok, v Poljane nad Loko in na grad Tarične vasi, — junci pa, med temi 5 take starosti, da so koj za pleme pripravni, so prišli: v Borovnico, Gorenj o Vas pri Ribnici, Brdo pri Pod-peči, Črnuče poleg Ljubljane, na grad Tarnični vasi na Notranjskem; z junčekoma kupljenima za Ko-šane in Trojane bo treba še četrt leta čakati, da dorasteta. — {Darila.) ,,Matica" naša in »Narodna šola" prejmite vsaka po ICO gold. darila od banke „Slavije" v Pragi po sklepu njenega občnega zbora 15. dne t. m. Hvala za ta dar gre v prvi vrsti gosp. Ivanu Hribarju, glavnemu zastopniku banke „Slavije" , ki je občnemu zboru nasvetoval navedeno obdarovanje. — Se neke druge darove imamo tudi v Ljubljano pričakovati in to iz Gradca od ondašnje vzajemne požarne asekurance, katera bode 4. dne junija obhajala 501etnico svojega obstanka, in 25.000 gold. iz reservinega zaklada razdelila v dobrotne namene. Tako dobijo škofje v Gradcu, Celovcu, Mariboru in Ljubljani 1000 gold., da jih razdelijo ubogim, — mestna ubožnica v Gradcu dobi 900 gold., v Celovcu 200 gold., v Ljubljani 200 gold., v Mariboru 100 gold. Razen teh in še družin darov se napravi ustanova (Stiftung) sjL000 gold. v podporo takim požarnim stražnikom na Stajarskem, Koroškem in Kranjskem, katerim se je, ko so pomagali gasiti, kaka nesreča pripetila. Prav tako! — {Hranilnica in dekliška sirotišnica) ste tudi prav lepo praznovali sreberno poroko Nju veličanstev. Zlasti vesel pa je bil 24. april za uboge deklice v sirotišnici, katere je obiskala priljudna in za uboge jako skrbna gospa soproga c. k. deželnega predsednika viteza Kal-line. Deklice in usmiljene sestre so pri njenem prihodu zapele cesarsko pesem, in neka deklica jo je pozdravila še s prav lepim in prisrčnim nagovorom. Pre-blaga gospa se je s usmiljenimi sestrami in deklicami prav prijazno razgovarjala in deklicam podarila dnevu primernih darov, ki jih bodo še pozneje spominjali na slovesnost 24. aprila. — Vrednika ,,Slovenca" gosp. Haderlapa, ki je bil zarad članka „Dela nam dajte!" tožen, so porotniki 15. dne t. m. v tajni obravnavi enoglasno nekrivega spoznali. Izvrstni zagovornik mu je bil dr. Zamik. — {Zavarovanje zoper Škodo po tocL) Kakor se zavaruje hiša in pohištev , sen6 in žito zoper škodo po ognji, tako je tudi moči zoper škodo po toči zavarovati poljske pridelke, ki so še v zemlji. Gorate dežele, kakor naše slovenske, posebno veliko trpe po toči in zavarovalna društva v tacih deželah sl&be kupčije delajo. Zato so tudi vsa ta društva zavarovanje zoper škodo po toči pri naa počasi opustila. V Požunu na Oger-skem pa se je vlani ustanovilo novo tako društvo, katero se peča edino samo z zavarovanjem zoper škodo po toči in je osnovano po načelih vzajemnosti (Wecbselseitigkeit). To društvo, ki se imenuje „prvo ogersko zoper škodo po toči zavarujoče društvo-zadruga", naše dežele ni izključilo iz svojega delokroga, ampak — kakor je naznanjal „Oglasnik" ene zadnjih številk „Novic" — naredilo je za Kranjsko in Koroško poseben glavni zastop v Ljubljani in za svojega zastopnika v teh deželah postavilo častitega gosp. Petra Grasselija. — Ker je dobrota zavarovanja zoper škodo po toči skoro neznana, opozorujemo naše kmetovalce na gori navedeno društvo in njegov zastop za naše kraje in to tem več letos, ko se vreme tako čudno kaze! da se je po pravici bati hudih ur. Da pa bode gospodarjem zavarovanje olajšano, se nastavljajo , kakor slišimo, zastopniki povsodi po deželi. Za gorenjsko stran, posebno za kranjski in rado!] is ki okraj, je prejel zastopništvo gosp. Edvard Po ur, gozdni cenitelj v Kranji, pri katerem je, kakor pri glavnem zastopniku v Ljubljani gosp. Grasseliju, dobiti potrebnih razjasnil. — (Prve Češnje), se ve da še komaj zrele, smo iz Gorice v Ljubljano dobili 19. dne t. m. po 4 za en sold. KSf* Na prodaj je junec rutinskega plemena, 3 leta star, ki ga je lani meseca oktobra družba kmetijska kot najlepše živinče prodala, pa je zdaj pripraven le za kraje, kjer imajo veče krave. Kdor ga želi kupiti, naj se oprne do gosp. Jož. Vode-ta v ljubljanski hiralnici (Siechenhaus).