v čWoffn£ Jug&starifr ! Letna naročnina znaša Din 40-—. Uredništvo in oprava ▼ Ljubljani, Selenburgova ulica št 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopis ne vračamo) Telefon št- 21-09. V Ljubljani, dne 30. marca 1935. štev. 12 — Leto IV. IZHAJA VSAKO SOBOTO SOS! Pred vsemi drugimi, posameznimi, zgolj akademskimi problemi stoji dandanes kot prežeča smrt pred nami naš težko ranjeni narodni problem. Konstantno odmiranje dela za delom na našem narodnem telesu v rob-stvu tujih držav, rušenje osnovnih temeljev našega narodnega življenja, so dejstva, ki morajo sprožiti v nas novo silnejšo življenj-sko voljo, da jih ustavimo! V tem našem osnovnem življenjskem problemu vidimo katoliški akademiki prvo in najvažnejše področje, na katero naj stopi nova reprezentanca slov. akademikov. Danes gre za življenje in k*nrt slovenskega naroda in dozdeva se nafti . °t britka ironija in dokaz strahotne odtujeno^ od lastnega naroda, ako nekateri »ne-0t*visneži« vidijo glavno nalogo nove reprezentance v ureditvi akad. zastavljavnice • •. Znak narodne nezavednosti je, ako ^(i tnladina ne zaveda, da je vprav akademik aolŽan imeti vselej in predvsem pred očmi veg narod in to posebno danes, ko gleda ta n&rod na vseh svojih mejah štnrti v obraz. »Straža v viharju.« * * * Med mnogimi manj pomembnimi listi, ki Vs®k teden skrivaj in javno prinašajo med n?šo mladino rešilnih idej, je tudi »Straža v vmarju« glasilo strogo samoslovensko in ^fajno katoliško usmerjene mladine. V verskih vprašanjih zavzema ta list izrazito mahničevsko stališče in napada tudi one katolike, ki so v politiki ali sicer v Javnosti malo doslednji. Tako n. pr. je ^ Pretirano kritiko uredništvo odklonilo dr. blodnjakov »Pregled slov. slovstva«, ker je Pisan premalo s katoliškega stališča. Kakor ?a bi morala vsa Slovenija z vsemi svojimi kulturnimi silami služiti samo rim. katoliku in kakor da je rešitev tega rim. kato-ICI*®a odvisna samo od slovenske inteligence. * ■ . Naši Čitateiji po deželi (in tudi po me- slu) večinoma niti ne vedo, kakšen ogromen Propagandni aparat je danes na delu, da širi rim. katoliške oz. klerikalne ideje — seveda vedno v ozki zvezi s slovenstvom. Cela vrsta bstov in lističev vseh različnih družb, bratovščin, zvez, kongregacij, društev, sekcij, odborov itd. se vsak teden razleti po vseh pripravljenih postojankah, od koder se potem ^ijo med pristaše in nepristaše. (O skrivnih ^takih in hujskajočih pamfletih bi se dalo Posebej govoriti.) V kolikor ti listi in stici vrše samo svojo versko dolžnost in niatrajo za zaslužno in Bogu dopadljivo de-O) Če se bore za katoliške ustanove, je to T h zadeva *n se mi 2 njimi ne pečali. oda oni družijo s svojim katolicizmom ved-no vse slovenstvo in se smatrajo celo za edi-ega zagovornika in reševalca slovenskega D^°da, ki mu — po njih mnenju — ne preti poguba le od zunaj, ampak tudi od znotraj, • 1;> da ni v nevarnosti le naš narod onstran 'e,la> kjer mora živeti v tujih državah, am-žav • mu ®tr®že po živlieniu tudi lastna dr-nost ln da ie juSosi°venstvo največja nevar-leta ^ slovenstvo. T° pesem gonijo zadnja svo»JLe vse klerikalne lajne in ker v naši a,. u°dni državi ni mogoče, da bi vladala ta kakn*18 verska klika, pišejo, da ni svobode, naihi- bi vPrav oni in niih glavarji bili ne v svobodoljubni ljudje na svetu. Ker krt .?man in ker gre življenje tudi mimo dJ . ln Preko njih svojo pot, vpijejo, kakor nevarnosti ves svet in obupujejo nad narodom ftu° in nad ubogim slovenskim k obupen klic so tudi zgoraj Primerjajte te besede z J1^ AJe gov°ril naš minister za telesno tnun i • Auer’ Pa boste spoznali dva sve-vTinm fe ^°.rita med seboj. Zato na- jamo tu del ministrovega govora: Naloga mlade generacije no ,.\Cu7ar Juf?°f.lav?ie naj postane nacijonal- leBn^-dn°i)()k?lj-n^e z X?emi Potrebnimi te-esmm, možnostmi m odlikami. To pokolje- jonB^raJ°iiranitl nacilonalno misel fn na'ci PrS» dr-aV,°’m°ra Varovati nacijonalne Rlohn; ,VG m ku11-tUo° in m?Fa vse to tudi po-2' ,n razviti. S pomočjo telesne vzgoje Žav aj narodne sile podpreti narodno in dr-lektr edinstvo ter prešiniti ves narodni ko-duhoL pro^ovoljno disciPlino »n viteškim aktiv ’ a Be bo sta*no zavedala potreb (jotai1?.ga sodelovanja, obrambe državne ne-zdrav-lV08ti’ izboljšanja splošnega narodnega sti i ’ Potrebne odpornosti, duševne svežo-1 'H energije. ie tr^iadina ^ večni vir narodne sile, zato in Htn ^a miBdini posvetiti največjo pozornost *dmJo t y8e’, da Postane telesno odporna, dina v *n hrabra. Takšna nacijonalna mfa-®, da naŠB narodno ediustvo ni delo Da si na jasnem! Dočim je naše članstvo točno in pravilno razumelo vsebino člankov, v katerih smo obravnavali stališče Narodne Odbrane napram današnjemu stanju in zlasti napram volitvam, ki bodo 5. maja t. 1., so skušali nekateri izven NO stoječi krogi tolmačiti te članke kot napoved oficijelne abstinence NO in njenega članstva, torej kot afront proti vladi g. Jevtiča in proti osebi g. Jevtiča kot nosilca kandidatske liste. To tolmačenje ni ostalo omejeno samo na Ljubljano ali na Dravsko banovino, marveč je našlo po raznih, NO ne ravno naklonjenih prenašalcih, pot tudi do Beograda. Ne morda iz strahu pred kakršnimkoli visokim gospodom in merodajnim faktorjem, marveč le radi popolne jasnosti ponavljamo principe, ki so merodajni za celokupno delovanje Narodne Odbrane, torej tudi v časih, kot so sedanji. Narodna Odbrana ni nikaka dnevnopolitična pojava in grupacija in se vsled tega kot taka ni še nikdar in se tudi nikdar ne bo vmešala v dnevno-politične dogodke kot privesek ene ali druge partije, še manj kot privesek ene ali druge osebe. Cilji NO so tako vzvišeni in dalekosežni, da se NO kot organizacija celokupnega jugoslovenskega naroda ne more kompromitirati s tem, da bi se kot organizacija naslonila na katerikoli pojav dnevnopolitičnega življenja. Razumljivo se torej NO kot taka ni mogla angažirati za nobenega izmed dosedanjih režimov in sc ne more angažirati tudi za režim g. Jevtiča. Angažirala se je le za osebo blagopokojnega Viteškega kralja Uedinitelja, angažira se tudi danes le za mladega našega Kralja ter za dobrobit naroda in države. V razvoju dogodkov pa so igrale, igrajo in bodo igrale vedno več ali manj pemembno vlogo posamezne osebe, zlasti nosilci vsakokratnih režimov in njih najožji sodelavci. Napram vsem tem zavzema NO povsem objektivno opazujoče stališče. Vsakemu izmed teh vodilnih delavcev želi NO čimveč uspehov, vsakemu bo NO prva čestitala, če bo s svojim delom koristil narodu in državi, vsakega bo tudi podprla, če in kadar bo to potrebno iz višjih vidikov narodnih in državnih interesov, z nikomur pa se ni in se ne bo identificirala. Svobodna roka na vse strani, to mora biti vodilna misel NO, kajti le pod tem pogojem bo mogla NO vršiti kot objektivna opazovalka tudi vlogo kritika in zdravnika, kadar bo to potrebno. N,0 torej ni angažirana za režim g. Jevtiča, pa tudi ni angažirana proti temu režimu, NO kot organizacija se ni in se ne bo angažirala za bodoče volitve, pa se ni in sc 11« bot angažirala niti proti njim. Kako pravilno je to stališče, vidimo na vseh koncih in krajih, zlasti pa nam dokazuje to stanje onih organizacij oziroma pokretov, ki so nastopali z jugoslovenskimi parolami, pa so prišli v najhujše notranje krize baš sedaj v predvolilni dobi! V čem je jedro prave nacijonalistične organizacije? V tem, da nacionalistična organizacija ne more in ne sme nuditi nikdar nobenemu, niti najboljšemu članu možnosti, da se potom te organizacije z izrabljanjem dnevnopolitičnih pojavov dokoplje do neke politične pozicije. Sistem voditeljev, Fiihrer-jev in Ducejev je pri nas nemogoč, to čutijo in bodo čutili še mnogo jačje v najkrajšem času vsi oni gospodje, ki so s tako velikim elanom in tako ogromno potrošnjo svojih sil ustvarjali nove organizacije in pokrete, napovedovali nove čase, predstavljali sami sebe kot znanilce in nosilce teh novih časov, pa igrajo sedaj naenkrat naravnost tragične figure v tem ogabnem prerivanju, ki ga vidimo po vseh srezih širom države baš sedaj, zadnje dneve pred sestavo definitivnih kandidatnih list. Ali ni škoda, da ti gospodje ne nastopajo pri tem kot zasebniki, marveč kot predstavniki posameznih jugoslovanskih organizacij in pokretov, s tem pa vlačijo v blato dnevne politike in volilne borbe vse one lepe ideje, zlasti pa ono jugoslovensko misel, katero so napisali na svoj prapor, katero so hoteli očistiti, ker so pripisovali samo sebi zmožnost, da drže in dvigajo v svojih čistih rokah ono jugoslovensko trobojko, ki jo vlačijo sedaj po blatu? Narodna Odbrana hvala Bogu ni šla po tej poti in tudi nikdar Šla ne bo. Če stoji ona kot organizacija na gorenjem strogo nevtralnem stališču, pa imajo seveda posamezni njeni člani pravico, da se svobodno izživljajo kot državljani kraljevine Jugoslavije. Svobodno seveda, samo v mejah programa in ideologije Narodne Odbrane, koje disciplina in odločitve so in morajo biti edino merodajne za vsakega člana, dokler nosi na svojih prsih značko NO. Ni torej mogoče, da bi se ta ali oni član NO spozabil v izvrševanju svojih državljanskih pravic do kakršnegakoli tudi najmanjšega sodelovanja z eno ali drugo separatistično ali federalistično grupacijo, da bi katerikoli član NO v svojem javnem nastopu ne branil in čuval jugoslovenske misli ter jugoslovenskega narodnega in državnega edinstvat Vsak tak bi prenehal biti član NO, ki bi ga javno in brezobzirno vrgla iz svojih vrst neglede na njegove zasluge in neglede na njegovo pozicijo. NO noče braniti svojim Članom, da se izživljajo tudi v dnevni politiki, ker bi gotovo škodovala državnemu i« nacijonalncmu razvoju, če bi svojim članom prepovedala to udejstvovanje. Ljudi, ki nor sijo nacijonalizem na jezikih, je preveč, onih pa, ki nosijo ta nacijonalizem globoko zasidran v svojih srcih in mislih, je žal mnogo premalo. Zato naj gredo člani NO tudi v nelepi metež dnevnopolitične borbe, pa naj pokažejo tam, če so pravi Odbranaši in če bo v resnici toliko zjekleneli in prekaljeni, da jih tudi dnevna politika ne bo znala spraviti s poti jugoslovenskega nacijonalizma. NO tega ne zapoveduje svojemu člastvu, samo brani mu tega ne, ker se zaveda, da je članstvo vsled velike opreznosti pri sprejemanju tako zanesljivo, da bo samo vedelo, če in kako se lahko vmeša v dnevno politiko. Če kdaj, se je ravno v današnjih Časih pokazala pravilnost našega stališča, da so mase škodljive za vsak nacionalistični po-kret, ki more prospevati le tedaj, če je njegovo članstvo v resnici izbrano in nadomešča s svojo kvaliteto vse ono, kar more nuditi masa s svojo kvantiteto le za kratke hipe navdušenja in demagoške izrvanosti. Pri delu, ki ga zahteva jugoslovenska ideja, morejo mase samo škodovati, kajti to delo ne bo rodilo uspehov jutri ali čez eno leto, to delo je in mora biti proračunano na generacije, tega dela se naj lotijo vsled tega le ljudje, ki ne iščejo sebe in svojih interesov, marveč vidijo v delu za narod in državo le žrtve in napore. 1. C. nja to mladino najgloblja ljubezen do kralja, domovine in Jugoslavije. Kakšno mladino potrebujemo? Telesno, zdravo, moralno krepko in nacijonalno neoporečno. Ne moremo biti zadovoljni s slabiči in neodločnimi ljudmi brez volje in poleta, temveč potrebujemo močnega in nacijonalno zavednega pokoljenja. Poleg ljubezni do kralja in domovine prešinjajo našo mladino junaška dela njenih prednikov in bratov. Od teh je prevzela duha ohranitve naših narodnih pridobitev z enakim samozatajevanjem, ki se je rodilo iz morja prelite krvi in iz nezaslišanega trpljenja na albanski Golgoti, v ječah in na vislicah. Iz take mladine se bodo razvili naši najboljši državljani. To bodo tisti, ki so vzgojeni s športom in v nacijonalnem duhu. Takšna vzgoja vodi mladino do cilja. Taka mladina odklanja skepso in nevero. S telesno vzgojo in z vzgojo v nacijonalnem duhu bo dobila zdravo podlago in ljubezen do domovine in se bo zavedala svojih državljanskih dolžnosti. Prava ljubezen do domovine pa lahko nastane le tedaj, kadar jo človek spozna. Športi nudijo priliko, da spoznamo domovino, da se seznanimo z njenimi krasotami, da vidimo lepoto pokrajin, morja, pristanišč, rek in jezer, naših gora in goric, naših plodnih ravnic. V svoji domovini se lahko pečamo z vsemi vrstami športa. Za vse te vrsto najdemo pri nas uprav idealne pogoje. Ni nam treba nikamor po svetu, ne zaradi zimskih, ne zaradi poletnih športov. Za zimske športe razpolagamo z idealnimi tereni v svojih planinskih predelih, kakor si boljših ne moremo misliti. Za plavanje in veslanje imamo najboljše pogoje na svetu, da niti ne govorimo o športih, ki jih lahko izvajamo na manjšem prostoru, kakršni so nogomet, tenis itd. Čudovita je ta zemlja, čudoviti so naši kraji. S kolikšnim ponosom in radostjo, s kakšnim samozaupanjem in s kakšno pestrostjo se napolnijo prsa tistega, ki potuje po naši zemlji od Kvarnera do Prespanskcga jezera. Ponosni, močni vzkliki se trgajo iz prs: »Vse to je naša zemlja, čudovita in vsem enako draga! To je naša Jugoslavija!« Ministrove besede ne veljajo samo za športnike, ampak za vse. Tekmovati moramo v vsem in povsod in vsi, vsi v istem duhu. In zdaj primerjajte: na eni strani obupno javkanje, na drugi strani samozavestna volja do dela in boja. To sta ta dva svetova* Tisto obupno vzdihovanje, to je bistvo slovenstva, ki se skriva za rim. katoliške varuhe. Katoliški akademiki v »Straži« pravijo, da gleda naš narod na vseh svojih mejah smrti v obraz. Mi poznamo le dve meji: ena je italijanska, druga avstrijska. Ali mislijo mladi gospodje tudi vzhodno mejo proti hrvatstvu oziroma Jugoslaviji? To ni jasno. No, kar se prvih dveh meja tiče, je odvisno samo od par škofov v Gorici in Celovcu (in njihovega poglavarja), da ne bo položaj tako obupen. Da je hudo, vemo mi vsi. In je tudi naša dolžnost pomagati, ne samo akad. univ. reprezentance. Toda ta pomoč ne prihaja od samoslovenstva, ki je največja nada naših nasprotnikov, ampak od jugoslovenstva, ki je edino zmožno dati opore njim, ki jo pričakujejo. Če pa pravijo gospodje, da gre danes za življenje in smrt vsega slovenskega naroda — potem se vidi, da so obupali tudi že nad Slovenci v Jugoslaviji in taki potapljači se ubožčki ne morejo še drugim pomagati. Oni SOS, ki prihaja z naše univerze iz grl naše rimsko katoliške samoslovenske mladine zaman in po nepotrebnem kliče na pomoč. Mi smo na trdni ladji, ki se zove Jugoslavija in se borimo z valovi v viharju, a tako, da bomo tudi zmagali, dočim »Straža« v viharju brez te vere vpije po rešitvi iz nevarnosti, ki je ni. Akad. reprezentanca ima povsod svoje posebne naloge. Ljublj. univerza je po profesorjih in dijaštvu jugoslovenska in je namenjena naši skupni domovini, njeni znanosti in kulturnemu napredku. Naravno je, (tu je predvsem v službi slovenstva, a ne-le enega njegovega dela. Zato je tak obrambni poziv, ki ga priobčuje »Straža« preveč enostranski, da bi ne spoznali, kaj tiči za njim. Saj imamo CM D — Branibor in morda celo »Slov. Stražo«. Le na delo, le na boj, go'8p. akademiki! Saj povsod čakamo — vašega sodelovanja. Lepo je, da se zavedate, da je pred nami naš nar. problem kot prežeča smrt. A tega ne bo rešila kaka »reprezentanca slov. akademikov«. Posebno, če ga bo reševala v samoslovcnskem smislu in ga pt-trgala od našega skupnega državnega jugoslovenskega in nacijonalnega programa — bo ostal njen SOS glas vpijočega v puščavi! Vi pravite, da je vprav akademik dolžan, da ima vedno pred očmi ves narod. Res je! Imate prav! A Slovenci smo le del vsega naroda, ki živi, dela in se bori v Jugoslaviji in le kot del tega naroda bomo ali zmagali ali pa propadli. Vemo: tam onstran mej je hudo, a zato ni treba Slovencem iz Jugoslavije pošiljati svoj SOS med svet. V obrambi jugoslovenske državne in nacijonalne misli branimo tudi slovenstvo in samo želimo, da bi naša mladina namesto javkanja in obupanja kazala pred svetom tako odločno voljo do dela in boja, kot je izražena v besedah min. dr. Auerja in verujte, da bo imel svet pred nami in pred Slovenci to in onstran meja dosti več rešpekta kakor doslej. J. B. Vprašanje slovenske primorške emigracije Jubilej ježiškega Sokola »-Pod« Jugoslavijo se sme res delati in kar se hode. Najde se skupina nezadovoljnežev in že udrihajo. Nič ne bi rekel, če bi njihova kritika bila dobrohotna, če bi bila lojalna; toda običajno smatrajo taki-le kritiki, ki si razbijajo svoje glave ob stebrih naše države, da smejo delati res vse, kar h oče j a Pravo ozadje takega pisarjenja pa je običajno drugod, večinoma izven mej naše d^žfcve, neredko v kakšni komunistični centrali. Najbolj značilna so ona glasila, ki si dajejo videz lojalnih časopisov, ki pa se poslužujejo vseh mogočih načinov, da iztresejo svojo mržnjo proti Jugoslaviji in še bolj proti Jugoslovenstvu. Posebno JugQsloven#iT«, ta naša osno?aa državna doktrina, ta osnova vsakega moiaega političnega in nacionalnega gibanja, ta ideal vseh, ki so se žrtvovali sa Jugoslavijo, je trn v peti vsem, ki mešetarijo z ljudstvom, ki mu hočejo natvez-ti o Jugoslaviji in jugoslovenstvu vse mogoče stvari, da bi prišli do svojega profita in svojih osebnih koristi. V zaljubljenosti vase, v požrešnosti in hlapčevski sužnjosti inter-«acijonalističnim, marksističnim, reci komunističnim idejam, v službi svoje puhlosti in nadutosti ustanavljajo glasila, ki jih širijo med narod z namenom, da bi mogli na drugi strani ta narod izkoriščati na najpodlejši način. . Nočemo se spuščati v kritiko ali celo polemiko s takimi »glasili«. Preveč jih je že bilo, da bi jih mogli resno vzeti. Nekatera so v nekaj številkah iztresla vso učenost svojih urednikov in duševno mizerijo svojih pristašev ter si ne znajo pomagati drugače, kot da napadajo »Pohodi. Znan sistem — »primite tatu«; se jim seveda ne obnese. Vendar pa moramo pokazati na nekaj značilnosti, iz katerih je prav lahko mogoče sklepati, kakšne želje zasledujejo ta glasila. Dovolj je, če omenimo, da takile listi prinašajo rubrike »Prepovedani časopisi«, pona-tiskujejo vsa ona poročila iz dnevnikov, ki so kolikor mogoče neugodna za Jugoslavijo ia s prstom kažejo na one inozemske pokreie ta njih najBlabše strani, za katere se bojijo, da bi se mogli analogno razviti tudi pri nas in njih same uničiti. Čisto jasno. Lastnik in izdajatelj, ki izdaja denar, da tak list vzdr-žaje, je napram Jugoslaviji nerazpoložen, on spvraži vse, kar je jugoslovensko, on izdaja našo državo in nas narod na najperfidnejši način. S hinavščino in zahrbtnostjo si skuša pridobiti somišljenikov, ki jih najde pač samo Še med pokvarjeno inteligenco in onim pokvarjenim proletarjatom, ki hoče veljati za nekaj »boljšega«. Med tako družbo si išče tudi podpornikov. Nehote se nam vsili vprašanje, ali ni tako pisanje v službi inozemstva? Kdo ima svoje interese na tem, da se n Jugoslaviji poroča tendenciozno in lažnjivo? Kdo ima interese na podtikanjih, prevarah, hinavščini, podlosti, klevetanju, blatenju, hujskanju in norčevanju in vse to recimo »v imenu Slovenskega naroda«. Jugosloveni, h katerim se Slovenci prištevamo, prav gotovo ne! Interes na tem imajo oni, ki so skovali umor pok. Kralja, oni, ki so plačali morilce v inozemstvu, ker ga niso mogli zadeti v domovini. Oni, ki stalno kujejo okoli Jugoslavije obroč, oni, ki pošiljaj« k nam svoje vohune in emisarie, oni, ki si ustvarjajo tudi v Jugoslaviji svoja zastopstva, katera s podzemsko borbo in ukradenim ter oropanim denarjem rovarijo proti Jugoslaviji. Tem lopovom služijo tisti »naši ljudje«, nekateri zavedno, drugi nezavedno in za denar, ki preko takih ostudnih glasil, ki so glasila sovražnikov Jugoslavije objavljajo svoje »ideje«, »misli« in »želje«. Zunanja značilnost vseh takih in podobnih listov je tudi ta, da $e tako potegujejo za pravice »zatiranega Slovenskega naroda«. C *____i____ _ _ i iri narra PQir\AI A7Qnio Viniolronik oil Ki Tnninn venijo«, je bil na Primorskem prav tolikokrat kot na severnem tečaju in pozna prilike, ki so privedle Primorce v emigracijo prav tako, kot »mater Rusijo«. Predvsem mora gospod Miško Kranjec vedeti, da med Jugosloveni, ki živijo na Primorskem ni razlik in da se tam res vsi Hrvatjo in Slovenci čutijo Jugoslovene, če isvzamemo seseda one, ki so plačani, da delajo med Slovenci in Hrvati razdor. Če Jugosloveni iz Italije emigri-rajo v Jugoslavijo, je to čisto naravno, ker drugega ne morejo in vsi ki pridejo k nam, vsi so jugoslovenski nacijonalisti, če ne štejemo onih par izrodkov, ki so postali komunisti. „ _ B. Š. nega razpoloženja hujskanih sil bi pač Ježica še danes ne zlomila, če se ne bi zdrava njena mladina pred 15 leti udružila v Sokolu! Tako pa ima svobodno pot med nas napredna knjiga, napreden, časopis, a politično gibanje, ki nas je grozilo povsem preplaviti s klerikalizmom, je danes vrženo ob tla z briljantno nacijonalno zmago pri občinskih volitvah. Tudi društva, ki so prej mogla delovati le z odobrenjem oblastnega župnišča in njegovih trabantov, žive in dihajo danes svobodno, kakor se to tudi spodobi civiliziranemu narodu. Izredno velike spremembe so v teh 15 letih pod vplivom Sokolskega dela nastale tudi pri naši šoli. A ne samo na Ježici, tudi na Črnuški šoli gospodari duh, da si boljšega ne želimo. Sokol, spočetka gostač, podpiran, a tudi uporabljan od zainteresiranih, je danes svoj gospod v lepi svoji htfi! Kako koristen je postal za Sokola oni prepir z »Ruskim carjem«, ki ga je odgnal iz ozkih, sprva gostoljubnih prostorov na cesto, saj i® tega je v stiski izšla pobuda za nakup Rozmanove delavnice, sedanjega Sokolskega doma. Kako vsestransko je bilo delo pri Sokolu delujočih nacijonalistov, priča tudi I. gospodinjski tečaj na Ježici, ki korenini v svoje-časnem intenzivnem sokolskem pijosvetne» delu. Da pa uživa Sokol tudi pri nas? 6bcirf-ski upravi veliko podporo in priljubljenost, je prav tako prirodno, kot že tolikokrat izkazana naklonjenost občanov za dobro posejane Sokolove prireditve. Iskreno se veselimo teh 15 let plodo-nosnega dela našega Sokola. Med tem so že legli v grob nekateri vodilni delavci: dr. Breskvar, Janko Majdič in Ivo Hvastja. Ali krdelo sokolskih borcev se stalno veča, i** polnjuje vrzeli in formira nove čete. Naj tu* di v poznejših letih naš Sokol varuje in goji prvotni požrtvovalni duh mladih svojih ustanoviteljev in naj srečno uspeva na dobro Ježice, naroda in Jugoslavije. — Zdravo! €€ „Gottscheer Zeitung" z dne 1. marca 1935. ..POHOD živi samo od naročnine 1 V prvi vrsti naj bo ponovno poudarjeno, da kočevski dopisniki svojih glasil niso ni-kaki resnicoljubi. To njihovo napako je »Pohod« že večkrat ugotovil. Ker imenuje Ko-čevarica članke, tičoče se kočevskega vprašanja, priobčene v »Pohodu« ali »Slovencu« lažnjive pravljice, povemo tem gospodom, da ne smejo biti tako naivni, ker tudi mi vemo, da ne na snežno plast zapisane želje vaših misli ne morejo spraviti v arhiv, n. pr.: Heil Hitler! Ali: Nach Saargebiet kommt Gottscheerland! Nadalje ni treba dopisniku tega lističa iskati prilik v daljavi onkraj Sudetov, namreč — če — bi nemško časopisje med Lužiškimi Srbi pisalo tako ali tako, bi... naj raje pogleda g. pisec kar preko Karavank na slovensko Koroško, potem ne bo onega — wenn — ampak bo j utihnil ter se skril pred soncem kakor ples-noba. Boli ga tudi članek g. Lajovica v reviji ;} Misel in delo«. Mnenja smo, da bi bilo * umestno in pravilno, da se ta Lajovičeva miSel realizira, posebno še, ako se ponfisli, da je Ribnica bolj središče sreza kot Kočevje ter naj se tudi započne v bližnji bodočnosti j tozadevna aktivna akcija za premestitev vseli oblasti iz Kočevja v Ribnico. j Gotovo bo tudi g. dopisniku Kočevarice ■< dobro znano, kako se je vršilo oni ponedeljek po senatorskih volitvah v neki družbi razgibano veselje na račun vstoličenja dr. H. Arkota na poslanski stolček. Skoro gotovo pa je z izidom teh senatorskih volitev ra- , čunal tudi oni g. župnik iz kočevske dežele, ko je v svojem vinskem razpoloženju nami-gaval na bližajočo se »Zahlungsstunde« ter obljubljal jugoslovenskim nacijonalistom njegove fare obešenje na cerkvenem zvoniku. Ali politika je čudna gospa, katera ima stalno pripravljena presenečenja in to tako, da se lahko reče: Up in nada sta šla po vodi, oj mandat pozdravljen bodi! Kočevarica omenja tudi, da so Kočevarji možje odkritih besedi ter se spodtika nad našimi begunci Istrani, pod katerimi pa gotovo misli vse begunce iz, od Italije, zasedenega ozemlja, katerim oponaša beg iz njihove ožje domovine, češ, tam bi imeli večjo priliko udejstvovanja v nacijonalnem delu za svoj narod kakor tu. Potem nadaljuje pisec, da bi tudi oni lahko ob prevratu zapustili svoje domove ter se naselili kje v Nemčiji, prav za prav pa v Avstriji in delovali proti tamošnjim Slovencem. Hinavsko poudarja, češ, kaj mi je storil tamošnji slovenski živelj, da bi delovali proti njemu?... Radi tega slepomišenja v Kočevarici prosimo vso objektivno kočevsko javnost, ako je je sploh še kaj, da pogleda in razmotri svobodo narodnega gibanja našega človeka tani preko Karavank ... Vzroki begunstva naših Istranov in Goričanov so tako tragično globoki, da bi se dalo napisati dosti, zelo dosti knjig in to zelo žalostne vsebine ter bodimo prepričani, da malokateri, lahko rečemo n i k d o od teh prognancev ni prišel v Jugoslavijo s »špekulativnimi nameni.« V obširnost tega poglavja našega naroda se nočemo spuščati, morda se bo oglasil kak drugi, pač pa hočemo omeniti nečedno zadevo z mladino, ki je optirala za Avstrijo. Vprašamo vas, gospodje, zakaj ste takrat s svojo agilnostjo naredili toliko nesrečnih ljudi, da so danes takorekoč brez-domic. Značilno je, da se Avstrija ta vaš opcijski materijal na vse kriplje brani sprejeti v svojo državljansko zvezo, akoravno so svoječasno po osvobojenju optirali polnopravno za njo, in to le na vaše premišljeno zločinsko prigovarjanje. Popolnoma nič vam ni treba točiti solz, da ste uvrščeni med 3 ali 4 razred državljanov, temveč kesajte se svojega greha, ki ste ga naredili nad temi vašimi sorojaki, sedanjimi avstrijskimi državljani, katere ste s to vašo protijugoslo-vensko propagando popolnoma upropastili. Vsiljuje se nam vprašanje, zakaj ste se vrgli nie und nicht in der serbischer Armce die-nen«. — — — Smešni ste bili, ljubi ljudje, ako ste si domišljali, da bo morda Jugoslavijo vzel vrag, ko boste odtegnili te vaše fante jugoslovenski vojaški službi. Danes po 18 letih vam povemo, kar ste itak sami že slišali: da vas proklinjajo ti potom vašega šovinizma zapeljani fantje, odnosno možje, za svojo nesrečo. Kako radi bi ti brezdomci še danes prostovoljno odslužili svoj kadrovski rok v jugoslovenski vojski, samo, da bi se dala popraviti svoječasno storjena napaka opcije. Koliko prošenj so že ti možje naredili, koliko s tem vezanih stroškov že plačali, a vse zastonj! Potom agitacije, v sovraštvu do pro-bujajoče se Jugoslavije zavrženo državljanstvo, se ne vrne več nazaj, ter se tudi po vseh pravilih ne sme vrniti. Ob tej priliki pa vas še živeče gg. agitatorje vprašamo: Zakaj niste sledili vašim notranjim nagonom sovraštva do Jugoslavije, vi sami? To je važno vprašanje, katerega ste nam še dolžni, ter vas hočetno v bližnji bodočnosti imenoma pozvati, da nam to stvar razjasnite. Tako, sedaj bo lahko vsa jugoslovenska javnost izrekla svoje mnenje o vašem obnašanju ob rojstvu Jugoslavije, kakor tudi, da bo z nešovinistično kritiko dala pečat vaši lojalnosti. Istočasno pa vam svetujemo in vas svarimo, da ne izzivate našega žalostnega begunstva in prognanstva izpod našega rojstnega krova odnosno grude. Mislite li, da smo mi oni vaši kočevski učitelji in drugi akademični izobraženci, ki so pobegnili v Avstrijo le radi svoje nacijonalne udobnosti. Prepričani bodite, da si ni naša državna uprava nadela nikake naloge, da bi naredila iz vas Kočevarjev, kake Slovence, Srbe ali Hrvate, tako tudi ne iz Nemce ali drugih njenih državljanov. Ne moremo pa več dopustiti, da bi se s prebrisano umetnostjo izpopolnjevalo in množilo še nadalje število Kočevarjev ali Nemcev, na račun in škodo slovenskega naraščaja. Takih dokazilnih prilik je več kot preveč, ter ne bomo v zadregi, doprinesti jih tudi pred najvišji forum. Zelo pogrešljivo za našo prosvetno oblast je, da se "a jugosloveuskih državnih šolah, odnosno za jugoslovenski denar plačanih učiteljskih močeh odnosno šolah, odtujuje naša šolska mladina svojemu narodu ter tako pokočeva-raši. Prepričani smo tudi, da ne gojita lista Pohod« in ne »Slovenec« nikakega sovraštva do kočevarskega naroda, ne do Nemcev, posebno ko se zavedamo, da smo vsi pod okriljem enega zakona, to se pravi, da smo vsi enakopravni državljani Jugoslavije, poudarjamo pa pri tej priliki lahko, da nam je razumljivo, da se vam je težko privaditi vlogi vdanega podanika naše države, ko ste pa bili vajeni gospodovalnega življenja pod žezlom Avstrije (Herrenvolk). Dobivamo vesti iz raznih občin kočevske, in to kar se je godilo in se še danes dogaja, se nam vidi nekaj nemogočega, kakor tudi, da je to v resnici sploh možno. Čudimo se, da oblasti ne posežejo v ta kaos, da bi naredile zakonitim potem red. Na pr. imamo v rokah dokaz, kako je neki vinjeni župnik spodbujal fante-domačine, aa naj pretepajo Slovence. Nočemo vam kratiti pravic do vašega Gospod ..urednik Kočevarice! Korajža i9 »Mut« velja, idite pridno na delo ter preskrbite kočevskim zapeljanim fantom, to je sfr danjim. avstrijskim državljanom triumfalen sprejem v Avstriji, da boste nas razbreme; nili njihove evidence, katero smo primorani voditi nad vsemi inozemci, posebno pa še nad optanti odnosno avstrijskimi državljani- OB ZAKLJUČKU GLOBOKE ŽALOSTI PO BLAGOPOKOJ-NEM VITEŠKEM KRALJU ALEKSANDRU I. UEDINITELJU priredita Gblastni odbor Narodne Odbrane in Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani v ponedeljek, 8. aprila 1935 ob 20. uti v dvorani Kazina SPOMINSKI ŽALNI KONCERT Spored: 1. Državna himna. ‘2. Spominski nagovor: Dr. Cepuder Josipi predsednik Oblastnega odbora Narodne Odbrane. H. Čajkovski: Slovanska koračnica. Izvaja pomnoženi radijski orkester, dirigira ka-pelnik Anton Neffat. 4. Michl Josip: Človeka nikar. Poje direktor državnega konzervatorija Julij Betetto s spremljevanjem orkestra. 5. Osterc Slavko: Godalni stavek iz suite. R: vaja pomnoženi radijski orkester, din-gira kapelnik Anton Neffat. 6. Leskovic: De Profundis. Poje operna pri- madona Zlata Gjungjenac s spremljevanjem orkestra. 7. Borodin: Uvertura opere Knez Igor. Iz- vaja pomnoženi radijski orkester, dirigira kapelnik Anton Neffat. Vstopnina: Sedeži po Din 20"—, l®~"t 10- za člaoe Stojišča za nečlane po Din 5'-in dijake po Din 3 —. Predprodaja vstop ni c v pisarni Oblastnega odbora Narodne Odbrane, Šelen-burgova ulica štev. 3, tel. 2109, in 1 uro pred pričetkom koncerta v Kazinu. Narodna Odbrana poziva vso jV' goslovensko javnost, da s svojo udeležbo p°~ časti spomin našega VELIKEGA MUČENIKA! takrat z opcijsko agitacijo samo med do-raščajoče fante? Povemo vam, ker slišali smo vaš »T r u m p f«: Kein Gootscheer darf materinskega jezika, hočemo samo red in mir od strani dobro se skrivajočih hujskačev kočevskega naroda. Tako, g. urednik kočevskega glasila, ako boste ohladili prevročo kri bojevitim koče-varskim hujskačem, smo prepričani, da bo kočevski narod lahko nadaljeval v p»ru svoj naravni razvoj. Tu lahko poudarimo besede našega ministrskega predsednika g. Jevtiča: »kar je bilo včeraj, danes ne obstoja več,« ter hočemo tudi mi, ako bo le_ mogoče vse nepravilnosti v občinskih, šolskih, vaških in drugih upravah spregledati m pozabiti. Neumno se pa nam vidi, da kričite po vzorcu pregovora: Primite ga! Primite ga! poleg si pa manete roke, kot, da bi v resnici koga n a f a r b a 1 i. Dr. Ludovik Bohm "AišSSs: Pomlad, čas ko se poraja novo življe-aje, ko prično sokovi z novo silo krožiti 99 telesu; pomlad, glasnica življenja a bbenem — smrti. Kot, da hoče narava z heko nepremagljivo silo obdržati večno f^vnotežje med pričetkom in koncem. V venutkn, ko daje iz sebe svoje najboljše, takrat običajno tudi vsrkava to kar je ustvarila — morda z željo, da prične zno-*.a svojo igro ustvarjanja. Starejši, kot da ne morejo prenesti novo se porajajoče sile solnca, klonejo, vračajo se tja odkoder so vstali, da vrnejo svoj dolg naravi, zemlji. Vanitas vanitatum. Minljivost minlji-v®8a. * * * . , lled tistimi dobrimi, tako redko posejanimi ljudmi, ki so se vse svoje življenje zavedali one višje človeške naloge, kateri 90 živeli v prvi vrsti za skupnost a ne za-je bil tudi dr. Ludovik Bohm, direktor trgovske Akademije v pokoju, honorarni Univerzitetni profesor itd., izvršilni član “arodne Odbrane. Kot pravi izobraženec se je dvignil ?ad vsakdanjost. Poznal je svojo nalogo 10 jo vršil ne pričakujoč nagrad in slave, ^vedajoč se, da delo posvečeno splošno-zahteva le žrtve, a nikdar ne prinaša ?*ebne koristi. Zato je tudi ostal v ozad-Čeprav ga je postavljala njegova razumska sila povsod, kjerkoli se je pojavih v ospredje. >2ivel je le narodu in domovini« so ® njemu napisali njegovi najbližji. Povedali g# resnico. Verujoč, da ima življenje POedinca svojo vrednost le v dajanju tega, kar je v sebi ustvaril in spoznal, je živel bogato notranje življenje, brez žene in «trok, na videz sam, a v resnici čuteč v se-pripadnost k neki večji družini — svojemu narodu. * * * ' , Slučaj je nanesel, da sem sklenil pre- ®*ti prostega leta del svojih počitnic na Mimi na Dolenjskem, kraju, katerega si je pokojni dr. Bohm izbral za svoje stalno bivališče in kjer je dne 9. niarca t. 1. zatisnil svoje oči. Tam sva se spoznala. On profesor ekonomske politike, jaz študent Ekonom-sko-komercijalne visoke šole. Kdor je Poznal njegovo izredno prijateljstvo do Poadine, se ne bo čudil dejstvu, da sva «bela, vkljub veliki starostni razliki, ki je delila, nekaj zelo intimnih razgo-.rpv, katerih se vedno z veseljem spo-ke • ^ ^ ^r\ ®°bm človek viso- •zobrazbe, videl je mnogo sveta in ^og° ie preživel. pame je napravil izreden vtis. Ni ga obijala aureola slave, niti ni zavzemal ka- kega izredno visokega položaja. A bil je samonikel, samostojna osebnost in kot tak izredno zanimiv. V njemu sem videl poosebljeno vlogo izobraženca, ki se ni odtrgal od domače grude, s katero in za katero je čutila njegova duša. Bil je neomahljiv in prepričan Jugo-sloven. Že pred vojno ni tajil svojega prepričanja, a tudi povojne izkušnje niso omajale, pač pa le utrdile njegovo vero. »Vi ste mlad,« mi je govoril, »in zna se dogoditi, da bodo nastopili trenutki, ko boste bmahovali. A nikar ne klonite. Marsikaj je res, kar govore naši nasprotniki; često pravim, še več je napak in krivic, Kot jih pa oni poznajo. A mi se vprav v tem razlikujemo od njih, ker skušamo te napake odpraviti, verujemo, da bo Jugoslavija vkljub vsem prehodnim neugodnostim, katerim je vedno podvržena mlada država, nekega dne še močneje zažarela, veličastnejša in pravičnejša. Videč pred seboj težave^ korakamo pogumno v borbo, vlagamo všte svoje sile v izgraje-valno delo in ne bežimo, kot to delajo vsi nezadovoljneži. Slabiči obupujejo. Pošteni in borbeni značaji pa morajo vzdržati. Le skoju skušnjave in dvome ohranjena vera je trdna in nepremag|jiva.« Tak je bil nacijbnalizem dr. Bohma. Mladeniško borben, vkljub zrelemu spoznanju, iz katerega je izhajal. Sodobni in našim razmeram odgovarjajoči so bili tudi njegovi pogledi na gospodarske in socijalne probleme. Saj so vzrastli v duši človeka, ki mu je bil njegov narod in želja koristiti mu osnova vsega delovanja. Toda predaleč bi zašel, ako bi še dalje razvijal njegove nazore. Nimam namena opisovati njegove življenjske. poti. To so že napravili drugi. Vsi naši dnevniki so o tem poročali. Govoriti sem hotel in hočem le o človeku, ki je odšel, kakšen je bil in kako sem ga gledal. Izredno sposoben nacijonalen delavec se je udejstvoval povsod, kjer je le mogel in mu je čas to dopuščal. Ni se oziral na napore in s tem združeno nevarnost za zdravje. Poleg funkcij, katere je vršil kot član raznih gospodarskih ustanov, je deloval posebno v Jadranski straži. A tudi Narodna Odbrana ga je štela med svoje zveste člane in naš »Pohod« med svoje sodelavce. Za Vse, kar nam je dal, naj mu bo izrečena iskrena zahvala! Zelo dobro poznavajoč predvojno In sedanje delovanje Narodne Odbrane ji je brezpogojno zaupal. Večkrat mi je rekel: »... to je edina organizacija, od katere pričakujem, da bo sposobna izvesti splošni moralni preporod našega naroda in države. Nad vsemi ostalimi sem se v tem pogledu že razočaral.« Čas bo dokazal, da se v svoji veri ni varal. Kadarkoli mora človek, Čeprav star, umreti, redkokdaj se to. dogodi v pravem trenutku. Smrt pride prepozno ali pa prezgodaj. V slučaju dr. B&hma je prišla prezgodaj. Bil je še vedno zelo plodovit, a leta sa njegovo delo le pospeševala, irt niti najmanj ovirala. Mnogo bi nam lahko še dal. Znano mi je, da je imel med drugim v delu neko obširno in izredno aktualno znanstveno stvar, takorekoč svoje življenjsko delo. Toda usoda je odredila drugače. Dr. Bohma ni več. V slovo in ob spominu na moža, Ju-goslovena, inteligenta, na samotno z viharjem se boreče drevo, čigar obris se mi je stisnil globoko v dušo, sem napisal teh par raztrganih misli. Sancin Boris. Učiteljske šole in kmetijski pouk Z zakonom in s posebnimi odredbami se učiteljstvo priganja k udejstvovanju na gospodarskem polju. Ne samo, da ima učitelj v šoli obravnavati razna kmetijska vprašanja, tudi med narodom se mora izven šole čim več udejstvovati. Od učitelja se torej ne samo pričakuje, temveč se od njega tudi zahteva najrazno-vrstnejše udejstvovanje na gospodarskem polju, in njegovo sodelovanje kot odbornik ali tajnik pri hajraznejših gospodarskih udrn-ženjih, kakor pri podružnicah Kmetijske družbe, Sadjarskega društva, Čebelarskega društva, v raznih rejskih in selekcijskih zadrugah in društvih, hranilnicah in posojilnicah, strojnih in nabavljalnih zadrugah itd., dalje naj proučuje delo in življenje kmetovalca, naj bo ob raznih prilikah informator in sodelavec oblastev, med narodom pa dajalec inicijative in smeri tako v vprašanjih ureditve in izboljšanja kmetije kot take, v vprašanjih, ki gredo za dviganje kakovosti kmetijske, posebno izvozne proizvodnje in v vprašanjih bolje organizacije gospodarske strani našega kmetijstva. Vse to je zelo lepo. Toda zahteva je prevelika. Šola danes daje učiteljskemu kandidatu premalo na pot, da bi mogel v vsem tem zadovoljiti. In tudi, kar mu šola daje, mu to daje v taki naglici, s takim pospeše- nim tempom, da je. kar čudno. § smotrenim zasledovanjem pravilno postavljenega bi cilja, učitelj pri vsej najboljši volji he more uspešno dosegati, ako se ni še posebej sam, cisto privatno v vse gori navedeno usposobil in poglobil. Samo 21 učnih ur za kmetijski pouk! Učni načrt na učiteljiščih slabo določa in razporeja kmetijski pouk in kar je še slabše, odmerja zanj vsekakor neodpustljivo malo časa. Sedaj se v I. letniku poučuje živinorejo s čebelarstvom (po 2 šolski uri tedensko), v II. letniku sestavine kulturne zemlje, nje biologijo, gnojenje, vse znanje o rastlinski proizvodnji deljeno na splošno poljedelstvo, vrtnarstvo (travništvo je takorekoč izpuščeno), sadjarstvo in vinogradništvo s kletarstvom (za vse skupaj 1 ura na teden), v III. letniku pa kmetijsko Obratoslovje, ta-ksacijo, statistiko, kmetijsko kalkulacijo in knjigovodstvo, dalje nauk o kmetijskih združenjih in o zadružništvu (tudi za vse to po I uro na teden). Pri eni uri tedenskega počena je merodajna za kakovost! Zlasti vidimo to pri testeninah. »Jajnine« na primer so najdražje, zato pa je njih kakovost izredno odlična. To vedo naše gospodinje, a tudi vsi oni, ki jih uživajo. uka moremo računati v letu nekako do 28 učnih ur po 45 minut ali dejanskih 21 ur. Kaj pa naj se v teh par urah opravi in kako naj se daje neko zaokroženo znanje pri tolikšni razbitosti pouka? Predpisane snovi je silno veliko, časa pa prav odločno premalo. Zato je galopiranje neizbežno. Temu primerno je potem tudi znanje. Pri najboljši volji nastavnika in dijakov, znanje ne more biti posebno. Da uspehi ne morejo biti povoljni, niso krivi niti nastavniki, še manj pa dijaki, za oboje pa je ta pouk prav za prav le — muka. :_J Učna snov tudi ni prav razdeljena. V I. letniku bi bilo začeti z nekakim splošnim uvajanjem in pridobivanjem glavnih pojmov, ki omogočajo v nadaljnem striki-nejše razumevanje in hitreje napredovanje. Medtem dijaki dobe tudi od drugih učnih predmetov nekaj pojmov, ki so potrebni kot predznanje za uspešen študij kmetijstva. Poleg gori navedene snovi bi bilo potrebno tudi poznanje nekaterih zakonov in zakonitih ustanov, dalje vsaj glavno iz nacijonajhe ekonomije, nekaj poznanja trga, izvoza V aj. Najbolj pogrešno pa je to, da gojenci TV. in V. letnika nimajo nobenega kmetijskega pouka več ter tako ostanejo brez vsakega kontakta s kmetijstvom. Kar je posamezniku iz galopiranja prvih treh let ostalo v glavi, mora v nadaljnih dveh letih izpuhteti in se porazgubiti Pet let po najmanj dve tedenski uri! Kmetijski pouk bi se n& učiteljskih šolah moral vršiti v vseh petih letnikih in prav v vsakem vsaj najmanj po 2 uri tedensko. To bi bilo olajšanje tudi za dijake. Ob bpljijit razdelitvi učne snovi bi se jo moglo tudi bolje predelati ter bi učiteljski kandidat prišel na teren bolje podkovan in s še svežim znanjem. Poleg omenjenih ur bi bilo določiti tudi primerno število ur za seminarsko delo ter za praktične vežbe. Po mojem mnenju sicer ni potrebno, da bi učitelj*prišel iz šole kot dovršen kmetijski strokovnjak. Dovolj je, če Srna le zadosti jasne glavne pojme in če je uveden v deli, katerih še bo v svojem izvenšolskem delti loteval. Mislim, da je učiteljeva naloga bolj dajanje pobude kmetovalcem in oblastvom, v glavnem pa organizatorno gospodarsko'delo, ki je pri nas najbolj potrebno. Dasi je , med učiteljstvom bilo, je in še bo strokovnja- ■ ških mojstrov, ki so s privatnim dopolnjevanjem 8vojega šolskega znanja, zlasti v sadjarstvu, čebelarstvu, reji malih živali in v zadnjem času tudi v cvetličarstvu veliko storili, mislim, da je vseeno važneje.njih inici-jativno in organizatorno udejstvovanje, ako naj pride v naše kmetijstvo več istosmer-nosti in reda. Tako udejstvovanje more biti toliko uspešneje, ker učiteljska organižaeija tudi sama sporazumno z oblastvi dela na tem, da pride v yse delo učitelja na gospodarskem polju prava smer, nekak sistem. Ko je bil za prosvetnega mihistra gdap. dr. Stankovič, se je videlo, da bo glede kmetijskega pouka na učiteljiščih prišlo de pametne reforme. Z njegovim odhodom pa je to vprašanje kakor izgleda — odstavljeno iz programa. Ako hočemo kam naprej, se bo to vprašanje moralo zopet načeti. J. —: GESLA ZA NAS VSE Naš narod, obkoljen od vseh strani od nasprotnikov, ne sme prehitevati, tndi 6e bi hotel, v socijalnih reformah. Tudi on mora, čeprav ne bi hotel, preživeti prvo dobo nacijonalnega utrjevanja in pomnjenja. M. Crnjanski. »Idejo«. * * * Samo nacijonalno prekaljeni učitelji in profesorji lahko popolnoma zagotove nacijonalni vzgojni značaj srednje šole, ki m.?ra .P.°*e5 štirih plemenitih in vzviše-mh ciljev zmerom ostati najvišji namen naše šolske in prosvetne politike. V Prosv. minister. K slovenski topo* nomastiki (Nadaljevanje.) „i je torej slovansko, ki seveda ni mo- oastati v VII. stol., ker takrat rimskih tLšč davno več ni bilo; na krščanska sve-tudi ne more nanašati, ker je beseda srazito slovanska — poganska! Živela je to-nniskem času, v mestu samem in polenila del mesta, kjer je stalo najstarejše "največje svetišče, pozneje pa predmestje iaT> da nam ga Rimljani niso zabeležili, ker oLmvi0 k samem,u mestu! Ko se je mesto ^naknilo na levo stran Drave, je prišlo ime g0„ZP: Kantina, Kardina v tujih ustih! ■Pa s 1 ~8 —. ki ga tudi Kelemina oklepa, bilo • !Ild8“če od Kontinka, ki je lahko ra-8 kantina, kakor, enostavno, ni’ uam pa ustvarjanje imena z uand da, guaida, Canda in Kompanija! dolini je lastno ime (priimek) *vj£: nagk na —o—, kar je lahko v enat\Abesedo Konta (Kot), vendar do črke hr(>» j tvorba kot naša Kantina — Kontina, 61 dvoma naše! IX. .imeiia Krajn (Krajnsko) so naši rujem “?arji prisilili lastne možgane, da ve-Pavla’ slučaj, da padeta »Cariciola« i« 18 m^a »»Krajina« v isto i i da je še bolj gol za nas nezaslišan slučaj, da je mesto »Carnium« danes Kranj, bolje Krajn, šte bolj Krajna (vas)! In vse to radi ljube predpostavke, da Kami nimajo nič opraviti s Slovani, ne s Krajnci! Mi pa v take slučajnosti ne verjamemo! Miklošič je zato zatajil slovansko ime Krajina, ki kriči vsakemu filološkemu tepcu v uho! Zato je »zatajil«, še premilo rečeno. Njemu je ime Krajn, Krajnska od Camia, Camiola, katere ime je še današnjim učenjakom »keltskega izvora«. Domače ime je pa vedno bilo Krajna, Krajina, za mesto prav tako (Krajna)! Po brihtnih glavicah se sicer danes piše Kranj, Kranjska, izgovarja pa še vedno pravilno Krajn, Krajnska! »Prid, se inojster les učit«! »Krajina pomenja pokrajino sploh, posebno pa še obmejno.« (M. Kos, Zg. Slovencev št. 109). Veleučeni g. prof. Lu-sehiiii je hotel, da bi »Krajina« bila le prevod latinske besede »marehia«, zato se (brez potrebe) zavzema naš Rutar za kraj v pomenu regio, krajina, (»okrajina (»provincia«) in ne Krajina kot obmejna dežela. Od tod ima najbrž© tudi M. Kos, poleg pravilnejše meje, ker je resnica le ta, da je kraj, krajina, omejen kos zemlje, meja — kraj, od tod je obmejni pas Krajina (prim. Krojiti — rezati, omejiti). Pavel Dijakon piše za današnje Gorenjsko »Carniola Selavorum patria«, kar pomeni: »Mala Camia«, domovina Slovanov! Pavel Dijakon je dobro poznal Karhe in Ravnilo, da je torej tudi dobro Kamijo (Carnia), ampak Karnijolo, od koder ne more nikakor priti Krajina. Če so poznejši pisatelji razumeli, da je to »mala Itamia« in je ta naziv tudi ostal (Carniola), naši ljudje tega niso vedeli in so vedno imeli svoje ime Krajna! Od tega slovanskega naziva je lat. Karaija tudi nastala. Rutar poroča, da so Jordanis, Prokop in Cinkard pokazali, da so bivali Kami ali Karnioli« tudi na Kranjskem (»ob gorenji Savi«)! Verjetno je pa, da »Carniola« ni izum Pavla Dijakona, ampak, da ga je on takega našed! ime je starejše: Kot za deželo tako za prebivalce. Res je, da jo Pavel sem pa tja etimolopiziral, vendar ni znano, da bi sam izpreminjal imen, še manj jih radi tega še tvoril! Če razlaga Carantanum (Korotan) z mestom Camuntum, vendar mu ostane nedotakljivo — Carantanuml Prav tako mora biti tukaj! Če bi čul Pavel iim© »Krajina«, bi nikdar ne naredil iz njega Camio, še najmanj — Carniolo! On pa je imel latinske vire in z našim ljudstvom ni občdval; zato je bilo gotovo v tistem viru točno pisano — Carniola! Če bi našel »Creina« (kar je izključeno, ker je prišlo šele proti koncu 10- stol. do veljave) namesto Camiola — bi vestno napisal tako in mogoče omenil, da je to pokvarjena Kar-nia! »Camiola« je torej rimsko ime za deželo Kamov za manjši del (Carniola) »za razliko od večje (Carnia), ki se je razprostirala ono-stran glavnega grebena Julijskih Alp« (M. Kos)! Pavel Dijakon ni imel v mislih celo »Marka Creino«, ampak le njen »Gorenjski« 'del in šele država je prenesla ime Camiola, oziroma Krajna na večji del zemlje, avstrijsko Krajnsko! Rutar njun poroča, da |e »*go- dovinsko dokazano tor a mnogimi analogijami podprto, da »e je sedanje Gorenjsko prvotno imenovalo Krajina« in njemu lahko verjamemo! Ali le Gorenjsko! Kako je Čudna ta stvar, da imenujejo Rimljani (recimo pogumno!) prav tisti del zemlje Camiola, ki jo imenujejo domačini Krajina? Ker takih slučajev ni, sta morali biti imeni identični! Ker smiselno Krajina seveda ni nastala od Camije, je torej to od slovanskega imena! Milko Kos ima Camiolo sa pristno ime ne »alimologiziranje« (Rutar) Pavlova: »Camiola ali imala Camia je v pozni antiki obsegala še večji del današnje Gorenjske.« Rutar: »Carnium se danes imenuje Kranj« (n. d.) Camiuin je rimsko ime iz mogoče ne tako pozne antike in nima imena po Karnih. Da bi Rimljani imenovali nek kraj po ljudstvu, ni znano, zato tudi tukaj več kot neverjetno! Kot je narod Cami po »Rrajinih«, tako je tudi Camiuma po Krajni (vasi). Mesto se v 10. stol. imenuje »Creina« — Krajna! Moška oblika je nastala po nemškem nazivu Krain (-burg). Kranj je po svoji legi prav važen kraj. Leži na »kraju« gorovja, kjer začenja ravnina in v ostrem kotu, ki ga tvorita Sava in Kokra! M. Kosu ni to nič čudnega, če postane Carnium — Krajn in istočasno Carniola — Krajina! Krajina je samostojno im«, ki ni prišlo v rabo ne z ozirom na »Carnio«, ker je takrat ni bilo tam, ne z ozinoui na Camiolo, ker je taka izvedba nemogoča (Joot je nemogoče, da postane Carnium Krajn!) in ker je to učeno iine bilo neznano narodu! (Se nadaljuje.) Vprašanje in odgovor Po naši zemlji Med slovanskimi literaturami gre najtežje s poljsko in velika škoda je, da je po svojem jeziku slovenska književnost tako oddaljena. Slovenci imajo toliko talentiranih ljudi na kulturnem polju, a pišejo v jeziku, ki ga pri nas ne poznamo in ne razumemo. A kaj moremo tu storiti? Milan Predi«;, urednik >Srb. knjiž. glasnika«. V »Idejah« smo čitali nekaj misli g. Milana Prediča, enega prvih srbskih kulturnih delavcev in vmes smo zapazili tudi navedeni stavek: »Ali šta se tu može?«, vprašanje g. Prediča, kakor da bi obžaloval, da jezik, »koji se kod nas ne zna i ne razume«, ne dopušča, da bi bila slovenska književnost bližja srbskemu oz. drugemu jugoslovenskemu svetu, da bi nas bolje poznali in mogli čitati v izvirniku. Kak samoslovenski avtonomist in separatist bi na tako izjavo začel lamentirati in zabavljati čez vse naše kulturne razmere, posebno če kaj takega zapiše urednik »Srb. knjiž. glasnika«, ki spada vendar v vrsto onih kulturnih ljudi, ki bi morali vendar slovenščino znati in razumeti. Mi pa se nič ne vznemirjamo. G. Predič je zapisal le splošno veljavno resnico, ki se je ne da odpraviti z nikakim lamentiranjem in zabavljanjem. Vprašanje pa je in ostane: »Šta se tu može?« Edino nacijonalna šola proti kateri se tako bore vsi separatisti in avtonomisti, bo sčasoma odprla vrata v slovenski literarni svet tudi tam, kjer se danes slovenski jezik še »ne zna i ne razume«. Vsaj inteligenca se bo v šoli za silo seznanila z njim in spoznala, da ni tako nerazumljiv, kakor se zdi. Popolnoma napačno je pri takih prilikah hoditi z zahtevo reciproeitete. Ne zaradi števila, ki kaže naše razmerje skoraj s številko 10 :1, ampak zaradi bistva in glasovne narave slovenskega jezika, ki nudi srbohrvaškemu človeku neprimerno več težav, preden razume, kakor pa nasproti albanski jezik Slovencu. Tega si ne smemo prebirati, če hočemo biti pravični. Dočim se naš otrok ali preprost človek brez težave vživi takoj v srbohrvaščino, je slovenščina za srbohrvaškega otroka pa tudi za odraslega človeka ali izobraženca mnogo bolj zaprt svet, ki se mu zdi zelo tuj in na prvi pogled nemogoče, da bi ga obvladal. Pa je tu tudi psihološki moment. Neki profesor je napravil v nižjih razredih po-skušnjo: dal je slovenskim otrokom prekmurski tekst, ki je proti slovenščini nekako v takem razmerju, kakor slovenščina proti srbohrvaščini. (Prav za prav je nam bližja, saj je to le slovensko narečje.) Poleg tega je dal otrokom srbohrvatski tekst in jih vprašal, kateri je lepši in kateri jim bolj ugaja. In glejte, ogromna večina je bila za — srbp-hrvatski tekst. Ali je tu odločala lepota jezika, ali blagoglasnost, ali zavest, da je to jezik večjega naroda, dočim ono narečje govori le mala pokrajina. To so zagonetke, ki jih lahko vsak po svoje ugibljamo. Ne zamerimo Srbom in Hrvatom, če tudi oni tako nekako gledajo na nas, posebno oni, ki ne poznajo naše kulture. Vse to more premagati le obča nacijonalna misel, nacijonalna vzgoja in delo akademičnih generacij, ki se ne bodo zapirale v svoj ozki svet, ampak premagovale pregraje in predsodke preteklosti in dokazovale, da se da marsikaj storiti. One morajo odgovoriti na vprašanje: »Šta se tu može?« Film nase z cmlji KAJ JE TISKOVNA ZADRUGA? To je zadruga, ki ima namen izdajati na-cijonalno slovstvo. In ga res izdaja, ker polni strani »Ljubljanskega Zvona« z marksistično literaturo. Človek bi mislil, da imajo gg. izdajatelji od Zvona ter drugih reklamnih tiskovin za slovenoborstvo in marksizem, vsaj visok profit? Če pa ne, gotovo so v strahu za bodočnost, saj vsakdo ve, da se nič ne ve, kaj bo bodočnost prinesla. Pa se res ne ve! ŠE NEMŠKA PROPAGANDA POD ZAŠČITO Nadaljni uspehi rajhovskih inštruktorjev v Svifclem potoku, občina Koprivnik pri Kočevju, so, ida je g. učiteljica na tamošnji šoli, ko s« je vrnila po odmoru zopet v razred, razočarana opazila na tabli velik napis »Heil Hitler«. 81(0 VEN OBORCEM! Iz zelene Štajerske, v marcu 1935. Našim dičnim Slovenoborcem in raznim njihovim glasilom si drznemo nasvetovati hvaležno torišče udejstvovanja. Če se pa na tem polju že udejstvujejo — čast in hvala! Sem prepričan Jugosloven, ravno zato, ker ljubim lepi slovenski jezik ali pa če hočete obratno: Ljubim slovenski jezik, ker sem prepričan Jugosloven. Za to me ferfluht fer-drisa, da smo Slovenci tako potrucani, da ne moremo izhajati brez fremdnega klumpa. Od prcajtnega detinstva, ko nosimo še šnel-fajerhlače, pa do smrti, ko nas položijo v trugo in odnesejo na fridhod, nismo cfriden, če ne nemčurmo ali drugače pačimo špraho, da nam pošten človek na fulga. Vmes pa ma-donamo, krucifiksamo in oštjamo, da je groza! (Če nas kedo todla radi tega, pa vetam, da je orfajgan!) Oblačimo se v gate, maje, srajce s poštirkanimi krogelci in manšetami, v rekelce, laj belce, ibercierje, regenmontle; obuvamo fusekle, štumfe, šufece in punčuhe; pokrijemo se s športmicno, ali s klobukom z zelenim pangelcam, federpušam ali gams-portem. Pr’ cajti vstanemo, pofruištkamo, pa gremo na šiht, tabrh ali pa na žrnado, da se izšvicamo. Če smo pa arbajtslos in marod, pa gor plačamo, če ne dobimo unteršticenge v kronkenkasi. Vse gre tadellos, če prav so colunge bolj knap! So pač taki cajti! Včasih fajramo, za to pa nič ne gvinjamo. Alstn, Tubi muhoborci — auf biks! Zavihajte rokave in s korajžo nad ta rnist, da bo naša Špraha res fajn in anštendig, brez navedenih in enakih tod el nov! Hvaležni vam bomo vsi Slovenci, pa tudi če vam ni prav — vsi Jugosloveni, 63 količkaj uspeha dosežete. Pozdravljeni! (Samo »Zdravo« Bog ne daj!) . Naš po krel POKLONITVENO POTOVANJE NA 0PLE-NAC IN OGLED RAZSTAVE AKCIJE NO, »SVOJI K SVOJIM« V BEOGRADU, priredi za Veliko noč Oblastni odbor Narodne Odbrane skupno š »Putnikora« v Ljubljani. < Odhod iz Ljubljane v soboto, dne 20. aprila ob 20. uri, povratek v Ljubljano 23. aprila zjutraj. Cene vožnje Ljubljana— Beograd—Oplenac in nazaj z brzovlakom in vožnja z avtom, vključno železniška legitimacija in vstopnina za razstavo, v II. razr. Din 320’—v III. razr. Din 235'—. V slučaju zadostnega števila prijav-ljencev bomo preskrbeli poseben vlak ter se ti stroški znižajo na Din 264'— za II. razred in Din 198*— za III. razred. Kdor želi še oskrbo (hrana in prenočišče), ga stane Din 195'—. Prijave sprejema »P u t n i k« v Ljubljani, do 10. aprila t. 1. Novo mesto V Ljubljani so dne 20. marca pokopali zemeljske ostanke soustanovitelja novomeškega Sokola in gasilskega društva gospoda Viktorja Nifergala. Njegovi številni prijatelji so prišli od blizu in daleč, le Novo mesto je delalo »častno« izjemo. Prišli so le mladi člani Sokola in gasilcev. Znano je, da ima pokojni tudi v Novem mestu sovrstnike in starejše prijatelje nacijonalne sodelavce, toda pri pogrebu jih ni bilo opaziti. Gospodje, slab vpogled pietete dajete mladi generaciji, katero mnogokrat ostro kritizirate, ki pa je v resnici boljša od Vas, ker zna ceniti zasluge onih, ki so postavljali temelje nacijonal-nim društvom. Sokolsko društvo Novo mesto se je sicer prav lepo oddolžilo svojemu zvestemu bratu. Poklonilo mu je krasen venec, odposlalo častno deputacijo in opozorilo potom oglasa svoje članstvo. Tako je prav. Soborcem, neomajnim nacijonalistom in iskrenim sodelavcem izkažimo vedno tudi onstran groba spoštovanje in čast! Jeiica ŠE 0 PADLIH BOJEVNIKIH Naše prvo poročilo izpreminjamo v toliko, da g. France Strah ni bil niti sokolskega duha niti še član Sokola, tako da se ima stavek, v katerem se govori o levitvi iz Sokola v Orla itd. nanašati samo na g. Naceta Šublja. Vendar pa ob tej priliki nočemo zamolčati našega prepričanja, da g. Strah nikakor ne spada med bojevnike.. Morda g. Stanetu Vidmarju, jugoslov. dobrovoljcu in nekdaj priljubljenemu Sokolu, ni znano, kako je g-Strah služil jugoslovensko vojsko. Morda je njemu to celo v čast, ali činiteljem, ki so ga vrgli iz Boja, je to gotovo v dobro opravičilo njih ravnanja, četudi za to morda niti vedeli niso. Zato še enkrat: za Boj in za Ježico je v korist, da sta vrla bojevnika Šubelj in Strah odžagana. Liubliaita S. K. MOSTE : ONO LJUBLJANA Pred mnogoštevilnim občinstvom je simpatično moštvo ONO Lj. odigral svojo prvo tekmo. Dobro vigran protivnik, S. K. Moste je napadal gol ONO, toda vratar je častno branil svoje svetišče. ONO je bila v stalni premoči, le desna stran obrambe ni bila na višini. Rezultat 6 :4 ni realen in ne odgovarja stvarnemu poteku igre. Polčas 2 :2. Zaradi surovega napada igralca S. K. Moste mora igrati ONO le z 10 igralci, ker je njenemu golmanu zlomljena roka. Sodnik g. Rus je sodil dobro, prezrl pa je nekaj of sidov. OBČNI ZBOR LJUBLJANSKE STRELSKE DRUŽINE Z DNE 17. MARCA 1935. V nedeljo ob 9. uri se je vršila v steklenem salonu restavracije glavni kolodvor redna lelna skupščina ljubljanskih strelcev. Skupščino je vodil njen predsednik gospod Milan Štertekar, ki se je v uvodnih besedah v krasnem govoru spomnil pokro-viielja strelskega ipokrela blagopokojnega viteškega Kralja Aleksandra I. Uedinilelja. Članstvo je sloje poslušalo žalni govor, katerega je g. Šlerlekar zaključil s trikratnim večna »Slava« Kralju Mučeniku ter skupno s članstvom obljubil neomejno zvestobo Kralju Petru II. Karadjordjeviču. — V nadalj- nem govoru se je spomnil tudi umrlih članov strelcev, ki so med jeiom zapustili, naše vrste, med njimi zlasii generala Pavlovčiča in Pa agilnega nacijonalnega delavca in dolg»-letnega blagajnika strelske družine br. Sip-čiča Franja — katerim je članstvo vzkliknilo trikratni »Slava«. Občnemu zboru je prisostvoval komandant 40. peš. polka g. polkovnik Zivanovic, katerega ie predsednik pozdravil v imenu cele skupščine. — Iz skupščine so bile poslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. Kralju, g. ministru vojske in Savezu strelskih družin v Beogradu. •" Po končanem govoru predsednika )e podal tajnik, g. Boris Roš, obširno poročilo & delovanju družine, ki je bilo v minulem PO" slovnem letu tesno povezano z delovj»njcfR okružne uprave radi velikih strelskih slavnosti, ki so se vršile v oktobru prošlega leta. •" Družina je v minulem poslovnem letu sku-šala omogočiti članstvu čim več ugodnost tako v članarini, kakor tudi nabavi potret' nega streliva na strelišču. Zahvaljuje se pn tej priliki komandantu ljubljanskega vojnega okruga, komandantu 40. polka in rukovaoctf ljubljanskega vojnega okruga in vsem brato#1 strelcem, ki so pripomogli k dobrim uspet hom. — Odbor je imel 12 rednih odborovil> sej in 1 žalno sejo ob priliki tragične smrt* blagopokojnega viieškega Kralja Aleksan-dra I. Uedinilelja, ter je skupno s strelski!*1 okrožjem odposlal na pogreb deputacijo, da se pokloni zemeljskim preostankom viteškega Kralja Mučenika. — Tajniško poročilo )e bilo vzeto na znanje, nakar je sledilo poučilo blagajnika g. Kostanjevca Joče, čiQSF poročilo je pokazalo precej ugodno stanja društvene blagajne. — Ljubljanska družin^ ima precej lepo število članstva, samo želel! bi bilo, da se s strani mladine prijavi večje število članstva in vzbudi zanimanie z3 ta viteški šport. — Sledi poročilo tehničnega vodje g. Deržaja Rudolfa, ki orisuje razn« težkoče pri širjenju in zanimanju strelskega pokrela, čigar glavna ovira so pač po največ gmotne razmere posameznih članov in Pfe^' laga novemu odboru, da tudi v tem pogledi! razmišlja in omogoči, da se vsi sloii, lun* manj imoviti lahko udejstvujejo v našem vile-škem pokretu. V minulem poslovnem letu je bilo 19 strelskih vaj, dokler je dopuščalo vreme, v zimski seziji pa se je priredilo sobno streljanje, ki se je vršilo ob četrtkih^ v kletni dvorani hotela »Metropol« pri Mikliču-— Poročilo društvenega gospodarja pa \c podal g. šolar Herman, ki je številčno točno in obširno poročal o društvenem inventar)*1 in o izstreljenih melkih. Poročilo je ločno pokazalo, da je odbor družine stremel za teJfl' da se članstvu da prilike in možnosti, da fc izuri v čimboljše strelce. — Vsa poročila so bila z odobravanjem vzeta na znanja nakar poroča član nadzornega odbora W°' spod Jarec Janko, da je pregledal vse kni>De ter jih našel v najlepšem redu, vsled česof predlaga pohvalo blagajniku, celokupnert'u odboru Da razrešnico, kar se soglasno odobri. — Pri izvršenih volitvah je bil izvoljen sl(>' deči odbor: predsednik g. Šterlekar Mila?-odborniki: g. Jevak Matko, Hainrihar Minko. Reš Boris, Deleja Zdravko, Deržaj Rudo!*. Jarec Janko, Kovač Pavle, Šolar Herman, Go' razd Dušan, Keber Ivan, Gerbec Franjo zastopniki voiske: g. kapetan Derelič Ih)9; poručnik Malič Rista, podporučnik Žnida' Zdravko — nadzorni odbor: g. Kostanjevec Joco, Cvetko Franc in Pavšič Albin. H koncu se je predsednik g. Šlerlekar zahvalil za naklonjenost oblastnemu odboru Narodne Odbrane in uredništvu »Pohoda«, nakar se je zahvalil vsemu članstvu za izkazano zaupanje. — . , , • Na predlog 'g. Orehka Franja °dobr občni zbor prispevek k postavitvi spomenik blagopokoinemu viteškemu Kraliu Aleksandru I. Uedinitelju v iznosu od 200 — Din. Trojar Franc: Mediimurie RADIJSKO PREDAVANJE Medjimurje je severni del naše domovine, meji z ene strani na reko Dravo, z druge pa na Muro, ki je obenem naša državna meja naprain Madžarski. Inna dva mejna prehoda, enega po železnici iz Kotoribe, drugega pa po državni cesti čez letinjski most. Obsega sreza Čakovec in Prelog ter ima medi približno 106 tisoč prebivalci okoli 98% Hrvatov, ki govore mešano narečje h rvat sko-sloveosko, ostala 2% pa tvorijo tujci, oziroma priseljenci. Kako se je Medjimurje razvijalo do osvoboditve? Medjimurje je bilo naseljeno v 6. in 7. stoletju. Prvotno je bilo to močvirno poz,-dovje, ki so ga pridni naseljenci spremenili v rodovitno polje. Poleg kultiviranja zemlje so se morali neprestano braniti pred vpadi sosednjih divjih Avarov, a pozneje Madžarov. V 13- stoletju najdemo v Medjimurju že fevdalni sistem. Zemlja je bila razdeljena na veleposestva. Poleg vseh mogočih dajatev j® moral narod oddajati še cerkveno desetino, ki je bila precej obilna, saj je bilo leta 1934. tamkaj 11 župnij, v drugi polovici 14. stoletja je večji del veleposestev v Medjimurju kupil hrvaški ban Stjepan Lackovič, ki je leta 137(1. zgradil samostan pri sv. Heleni blizu Čakovca. V začetku 15. stoletja ie prešlo Medjimurje v last celjskih grofov, dokler ga leta 1546. ni kupil takratni hrvaški ban Nikola Zrinjski. Za časa Zrinjskih se je začel propagirati tudi v Medjimurju protestantizem, ki sta ga podpirala brata Nikola in Dju.ro Zrinjski. Vendar se ni obdržal. Po smrti Zrinjskih je prehajalo Medjimurje iz rok v roke. Tako je leta 1791. prešlo večji del v last grofa Festetiča, a manjši del je kupil baron Kneževič. Od leta 1848. do 1861. je pripadalo Medjimurje poli-litieno Hrvaški, od leta 1661. dalje pa Madžarski, kjer je ostalo do osvobojenja. Da je Medjiimurje pripadlo Jugoslaviji, je velika zasluga blagopokojnega kralja Aleksandra Uedinitelja. Obilo zaslug pri tem so si pridobili tudi medjimurski rodoljubi, med njimi pokojni dr. Novak. Ti so šli v imenu Medji-murcev k takratnemu regentu Aleksandru s prošnjo, da naj jugoslovenska vojska zasede Medjimurje. Regent Aleksander je ustregel prošnji, in tako je naša vojska zasedla Medjimurje ravno na Sveti dan leta 1918. Z velikim navdušenjem in veseljem je narod sprejel vojsko, saj so praznovali obenem s Kristusovim rojstvom tudi osvobojenje. Zginili so tuji simboli suženjstva, ostali pa so domovi med j imunskega selaka: »dvori šipkom ograjeni, cvetjem zasejani.« Ker so tuji tlačitelji Medjimurce skozi stoletja ekonomsko izrabljali do skrajnosti, se niso mogli dvigniti gospodarsko. Zemlja in trgovina sta bili v rokah tujcev, posebno trgovina je bila takorekoč monopol madžarskih Židov, ki še danes finančno gospodarijo tam. Industrija se je razvila šele zadnji čas, toda le v malem obsegu, in sicer tekstilna v Čakovcu, ki zaposluje večinoma ženske delovne moči. V pretežni večini se bavi tamkajšnji kmet s poljedelstvom in živinorejo. Nepregledna polja koruze so razen nekaj konjske kupčije glavni vir dohodkov. Mnogo se proizvaja tudi mlečnih izdelkov, kakor smetane in masla, ki ga pošiljajo v razna mesta. Da so Medjimurci za napredek dovzetni, pričajo živinorejske zadruge, ki dobro uspevajo posebno prašičjerejska, saj oskrbujejo štajerski Špeharji velik del dravskega polja z medji-mursko slanino. Medjimurski konji so znani po celi Evropi, izvažajo se v Italijo, Avstrijo in Nemčijo. Posebno živahne kupčijske stike so imeli Medjimurci z Italijo, kamor so svoje-časno razen konj izvažali tudi govejo živino. Zal je radi splošne gospodarske stagnacije tudi ta dol dohodkov splahnel. V obilni meri se pa še danes izvaža od tamkaj koruza, ki je znana kot dobro blago posebno za zdrob. 'Zanimivo je, da Medjimurci ne suše koruze tako, kakor pri nas v Sloveniji, ampak v tako-zvanih koruznjakih. Ta neobhodno potrebna naprava vsakega posestnika ali kočarja je iz letev sestavljena shramba, pokrita s slamo ali opeko. Tja namečejo oluščeno koruzo, kjer se suši na vetru, ki ga je tamkaj obilo, posebno v zimskem času. Ker so Medjimurci za časa Madžarov imeli svoja zemljišča, zlasti vinograde, tudi onstran Mure, «0 po razmejitvi postali dvolastniki. Vendar pa jim te gorice ne prinašajo desti koristi, ker vina ne morejo vnovčiti. Velik gospodarsko-soci-alni problem Medjimurja je izseljevanje. Zemlja ni tako obširna, da bi mogla preživljati številno prebivalstvo. Zato so se ti ljudje že od nekdaj izseljevali v svet za zaslužkom. Največ izseljencev je iskalo dela širom bivS® Avstro-Ogrske, pa tudi v Avstriji, Dansko so meje za izseljence zaprte, roma Medji murec po naši državi, kjer išče zaslužka. P® sebno dosti je zaposlenih v Zagrebu, BeO' gradu in južni Srbiji. Ne izseljujejo se Jr samo imožje in fantje, temveč v enakem st vilu tudi ženske. Saj niso redke hiše ali dr«' zine,' kjer gospodari mož sani s kopico otio^. dočim žena služi kje v mestu. To pa v8‘\; tega, ker ženske lažje dobe službo v gosP?" dinjstvu, kakor pa moški v tovarnah. Seve« pa izseljevanje ne prinaša samo dobre, amPa. tudi kvarne posledice. Imel sem priliko oPr zovati dnevno, kako so odhajala mlada, cel 141eLna dekleta, v službo v Zagreb, Beogr« itd. Ravno tako pa sem videl dnevno žalost® sliko vrnitve teh izseljencev in izselje^’ raztrganih, bosih, izčrpanih, ki so jih siva pošiljala nazaj. Brezposelnost tudi ni prizanesla. Ne samo brezposelnost, tu« velemestno življenje je pokvarilo mnoge seljenke. Nujna potreba bi bila, da se ta . žen socijalni problem reši in da se mlao ^ nedoraslim deklicam zabrani izseljevanj® ^ razne službe. Drugo zlo, ki tare Medjiuui ^ je trahom. Kakor v Prekmurju je ta bolezen tudi tamkaj razjširjena poseti« ^ Kotoribi in okolici. Mnogo se je storilo z. zboljšanje te bolezni. V Prelogu je aJJ)-za trahom, razen tega posluje tudi lete*« ^ bulanta, ki zdravi take bolnike po Medjimurju. Zato se pozna v tem o'ziru zn zboljšanje. (Konec prihodnji^. Ureja odbor. — Odgovarja in izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z., Miroslav Matelič. - Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani.