Pottnlna pitviallram« Leto L, štev. 93 V Ljubljani, sreda dne 8. decembra 1920. Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 S neaečno......15 a ca zased, ozemlje 300 , ca inozemstvo 4t* Oglasi ra vsak mm viSlne stolpca (58 mm) i 2 K Bali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 » JU P®! ■ m J * Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta Telefon fit 72. Ooravništvof Sodna nlica it 8. Telefon št 36. Račun It. pošt. tek. ocadft štev. 11.842. Ljubljana, 7. decembra. V klerikalni stranki je izbruhnila revolta. Nekolikodnevni trdovratni molk klerikalnih glasil o preobratu klerikalne politike v Beogradu, kjer je dr. Korošec vrgel svojo avtonomijo v koš in izjavil, da ima poobla-stfo svoje stranke, storiti in ukreniti kakor se mu zdi najprimernejše, je dal slutiti, da se v okrilju SLS razvijajo ljute bcrbe okoli vprašanja, ali naj stranka iz oportunitetnih razlogov kapitulira pred idejo državnega edinstva ali ne. Danes se je z oglušujočim šumom odprl ventil vražjega kotla in strupeni plini so bruhnili s silo na dan. V «Večernem listu«- se je razgalila klerikalna strast, ki v besnem strahu pred bodočnostjo meče zadnjo krinko raz obraz. Kdor se spominja, kako je potekala razprava o ustavnem načrtu, ve, da je dr. Korošec v imenu SLS predložil vladi svoj posebni predlog z namenom, da ga ministrstvo osvoji in kot vladni predlog predloži kon-stituanti. Po tem klerikalnem predlogu je naša država kraljevina, kakor po vladinem predlogu. V imenu klerikalne stranke sta Korošec v kabinetu, Hohnjec pa v parlamentarnem odboru odobrila prisego novih poslancev kralju, narodu in državi. Po nalogu SLS je dr. Korošec od vsega početka pristal na one določbe vladinega načrta, ki se tičejo razmerja države do ljudstva, ustavnih garancij in svoboščin. Kot mandatar slovenskih klerikalcev je Korošec solidaren z ostalimi kolegi, da se mora ustavotvorni skupščini s strani vlade predložiti bodoča ustava. Vse to, kar je njegov lastni najvišji poglavar ustvarjal, proglaša «Večer-ni list* za «črn, protiljudski, reakci-jonaren naklep*, za «staro gnilobo, kateri je treba napraviti konec*. Besen je, da računa poslovnik z dejstvom, da je naša država kraljevina in v onemogli jezi reklamira pravico do republikanskih pučev, češ, vsi so se izrekli za republiko, Slovenija je za avtonomijo, torej je za monarhijo samo Srbija! V špekulaciji na znano nerazsodnost klerikalnih mas proglaša «cVečerni list» vladin načrt kot poskus beograjske reakcije omejiti svobodno odločeva-nje poslancev ter izigrati suverenost konstituante. Kar je za vsakega razsodnega človeka jasno, da je namreč vlada poklicana in dolžna predložiti ustavotvorni skupščini ustavni predlog, ter tako sploh omogočiti normalno in uspešno diskusijo ustavnega vprašanja, pri čemer samopo-sebi na tak predlog ne more biti vezan nikdo nego stranke, ki so ga po svojih voditeljih osvojile, to hočejo klerikalni buntovniki prepustiti svetemu Duhu. Besno razočaranje se skriva za temi razburjenimi ugovori. Razočaranje, da je žc v naprej zaprta pot prevratnim špekulacijam na igro s kraljevsko krono, pri kateri so mislili klerikalci delati sijajne dobička, in da je zrušena v prah vsa konstrukcija klerikalne avtonomije, ki bi bila omogočila obnovitev boja za nadvlado duhovništva na Slovenskem. Razočaranje je tako globoko, da upora ni bilo več mogoče udušiti med štirimi stenami načelstva SLS, temveč da so uporniki bruhnili na ulico, kjer grozeče dvigajo svojo pest proti lastnemu voditelju: «SLS vendar ni politična vlačuga ampak je stranka krščanskih ljudskih načel»! In poživljajo ga: reci: «Ne! pri takih črnih naklepih jaz ne sodelujem !» Pretijo mu, če v zadnjem hipu ne krene ua drugo pot: «Takega vladanja mora biti konec!* Nezadovoljstvo je raztrgalo celo verige «Slovenčeve» discipline in glavno glasilo SLS piše danes na Koroščevo adreso, da bi poslanci strank, ki so šle v volilno borbo z avtonomističnim programom, morali odložiti svoie mandate, ako so spre- Kompromis med Reko in Rimom na naš račun. merodajnih faktorjev in proti volji re- Rim, G. decembra. V današnji seji ministrskega sveta je predsednik vlade Giolitil prebral noto italijanske regen.-c Kvarnera, v kateri ta prosi, da italijanska vlada prizna samostojnost in suverenost reodvisne reške države. Po poročilu vojnega ministra Bonomia se je načeloma sklenilo priznati regenco, kar se objavi šele po vrnitvi ministra zunanjih zadev Sforze iz Londona. — Večerna «Epoca» javlja, da je d»An-nunzio obljubil takoj evakuirati zasedene otoke, kakor hitro bo italijanska vlada priznala samostojnost reške države. Rim, 7. decembra. Kakor poroča „n Tempo", je podlaga za sporazum z D" Annunzijem naslednja: Obveza, da se prizna kvarnerska regenca in obveza, da se baroška laka, Trsat, Sušak in Kastav zagotovijo reški državi. Trst, 7. decembra. (Izv.) U Annunzio ie sprejel italijanske parlamentarce, ki so prišli posredovat, z lepimi frazami, a obljubiti ni hotel ničesar. Parlamentarci so izdali o svoji misiji komunike, v katerem pravijo, da je upati, da se bo našel način, kako naj rešijo sporna vprašanja med Reko in Italijo. Po sprejemu parlamentarcev je imel d Annunzio zopet nagovor na svoje ljudi ; v svojem govoru je proglasil admirala Milla za izdajalca domovine, ker je pogazil svojo prisego, ki jo je izrekel pri svojem prihodu v Dalmacijo, da namreč nikdar ne zapusti Dalmacije Rim, 7. decembra. (Izv.) Tukajšnji reški narodni odbor je izdal danes pro-klamacijo. v kateri pravi: V varstvo prava samoodločbe Reke izjavlja narodni odbor, da prebivalci Reke niso nikdar priznali in vzeli na znanje ita-Iijan. regence Kvarnera in njene ustave, ker so vse te sklepe soglasno odbile avtonomaška, socialistična in ljudska stranka ter reški narodni svet, ker je bila regenca in njena ustava izdelana in proklamirana brez sodelovanja !škega prebivalstva. Zato reški narodni i odbor odbija dejstvo, da sta regenca ' Kvarnera, ki jo sami Rečani niso pri-I znali, priznali v Rapallskem sporaz-'umu Italija in Jugoslavija. Proglasitev italijanske regence Kvarnera je atentat na mednarodno pravo in pravo samoodločbe. Opatija, 7. dec. (Izv ) Včeraj zvečer je nenadno priplula v reško luko torpedovka «Branzetti», ki pripada eskadri, ki vrši blokado Reke. Ko je torpedovka križarila pred Reko, so se mornarji uprli, povezali oficirje, ki so bili pri večerji in odpluli v Reko, da izroče ladjo cf Annunziu. Komandant reške luke je takoj odšel na torpedovko, kjer so mu mornarji izjavili, da se hočejo z cf Annunziem boriti za čast Italije. Oficirji so zahtevali, da se jih pusti takoj na svobodo, ker priznavajo nad seboj le naredbe svoje vlade. Mornarji uporne ladje so nato odšli k d Annunziu, kjer so mu izjavili, da ostanejo s svojo ladjo pod njegovim poveljstvom. D'Annunzio se je zahvalil mornarjem in jim držal velik govor, v katerem je ostro napadal italijansko vlado in rekel, da je Millo pogazil svojo čast, ko je dovolil, da je na ladji «Puglia», kjer je umrl italijanski oficir, plapolala hrvatska tro-bojnica, da se je na isii ladji banke-tiralo s hrvatskimi svinjami! Izrazil je tudi svoje zaničevanje ministru mornarice Secchiu, ki se je toliko ponižal, da je podal Srbu svojo italijansko roko. Mornarji so klicali: Smrt izdajalcu Millu, pojdimo v Rim, pojdimo v Split! Reka, 7. decembra. Luigi Battisti, sin Cesara Battisti, ki so ga Avstrijci za časa vojnt obesili kot veleizdajalca v Tridentu se je v Reki, kjer služi kot d' Annunzijev legijonar, smrtno ponesrečil. Eksplodirala mu je v roki bomba. Pred ustavotvorno skupščino. Beograd, 7. dec. (Izv.) V vladnih krogih se zatrjuje, da bo vlada naj-brže demisijonirala jutri, vendar pa demisija ne bo sprejeta, ker prevladuje mnenje, da bo mogoče sestaviti novo vlado šele po dolgih pogajanjih s posameznimi strankami in tudi ne bi bilo primerno, da bi bila vlada ob sestanku konstituante v demisiji. Beograd, 7. decembra. (Izv.) Po informacijah »Politike" prihajajo kot kandidati za sestavo nove vlade v poštev Pašič, Protič in Vesnič, ali pa Da-vidovič in Draškovič. Posvetovanja načelnikov strank prično koncem tega tedna. Beograd, 7. decembra. Regent otvori ustavotvorno skupščino s prestolnim govorom v nedeljo, dne 19. decembra. Otvoritev se bo vršila na posebno svečan način. Beograd, 7. decembra. (Izvirno). Pod vtisom dogodkov na Hrvatskem se je zadnje dni velesrbska struja v radikalski stranki zopet ojačila. Program te struje je kakor znano: «naj delajo Hrvatje in Slovenci kar hočejo, srbsko pleme naj se za sebe trdno organizira in tako prevzame trajno hegemonijo v dr- menili svoje mišljenje, ker sicer bi bile te stranke volilce le varale. IGerikalizem revoltira. On noče države, če mu država ne izroči Slovenije v eksploatacijo. On noče kralja, če se mu ta ne odkupi. On noče ustave, če ne odgovarja njegovim željam; on hoče konstituanto, ki hi brez vodstva in brez krmila plula v negotovost in v kateri bi se razvila borba vseh proti vsem, da bi v nji klerikalizem mogel oteti zaželjeni plen. i žavi». S te strani se pojavljajo iz-vestne intrige proti ustvaritvi koalicije z demokrati v svrho dovršitve ustave na temelju vladinega načrta. Opaziti je odlašanje v razgovorih z demokrati in poskuse najprej u-stvariti nov reakcijonaren blok s pomočjo bosanskih muslimanov, ki naj bi kot močnejša edinica se pogajal z demokratsko stranka. Jutri se vrši seja glavnega odbora radikalne stranke ter se je nadejati, da bodo ti elementi, ki jih vodijo le strankarske špekulacije, ostali v manjšini.— Med kmetskimi grupami je pričelo raliiranje. Bosanski težaki so se združili s skupino srbskih samo-stalnih kmetov. V Beograd so dospeli tudi odposlanci SKS, ki so razpravljali z g Avramovičem in Jovanovičem. Kmetske skupine odobravajo načela vladinega ustavnega programa, vendar prevladuje zaenkrat med njimi razpoloženje proti vstopu v vlado. — Glavni odbor Demokratske stranke ima vsak dan seje. Demokratski poslanci so klicani na 9. L m. v Beograd k odločilnem sejam demokratskega kluba. O Radičevi stranki so prispela danes pomirljiva poročila Kakor izgleda, so Radičevci svoje prvotne naklepe revidirali in bodo jutri sprejeli program hrvatske seljačke republike, ki ga bodo šli zastopati v ustavotvorno skupščino. Beograd, 7. decembra. (Izvirno). Državni odbor je sklican za četrtek, da izdela definitivni pregled volitev in sestavi seznam izvoljenih poslancev za ustavotvorno skupščino. Pred Raditevo skup* šiino Zagreb, 7. decembra. (Ir/.) Danes ob 10. uri dopoldne se je vršila v pivovarni konferenca glavn-ga ool ira Radičeve seljačke stranke. O sprejetih predlogih, ki bodo predloženi jutrišnji glavni skupščini, se varuje stroga tajnost V mestu je vse polno seljakov z dežele. Vlada je izdela povodom konference Radičeve str&nkc razglas sledeče vsebine: „Kakor so bile oblasti informirane, so hodili po hišah gotovi ljudje, ki so zahtevati od hišnih posestnikov, da morajo p c vodom Radičeve skupščine razobesiti zastave. Vlada opozarja javnost, da ni nikdo prisiljen, da bi proti svoji volji moral razobesiti zastavo". Od danes naprej je v mestu prepovedano točenje alkohola. Zagreb, 7. decembra. (Izvirno). Zaradi jutrišnje skupščine je prispelo v Zagreb mnogo novinarjev iz Jugoslavije, pa tudi iz inozemstva. Posebno so zastopani italijanski listi in nemško časopisje. Pristop k skupščini bodo imeli le tisti žurna-listi, ki so dobili od Radiča posebna povabila Radič je pozval kot goste tudi vse kmetske strank?, vendar se ni nobena odzvala Koneini rezultat volitev. Beograd 7. decembra. (Izv.) Notranje ministrstvo objavlja sledeči definitivni rezultat volitev za konstituanto: demokrati 94, radikalci 93, komunisti 58, Radičevci 49. muslimani 24, klerikalci 23. srbski težaki 14, bosanski težaki 12, socijalni demokrati 10, slovenski samostojni kmetje 8, hrvatski težaki v Bosni 7, republikanci 4, Bunjevci 4, hrvatska zajednica 4, nezavisni muslimani v Macedoniji 3, dalmatinski težaki 3, težaki v Vojvodini 2, narodni socijalisti 2. Ribarac, Trumbič, Hrvoj 1 in frankovci 1 mandat Za naše zadružništvo. Zagreb, 6 decembra. (Izv.) V dopoldanski seji je bilo posvetovanje Glavnega saveza zemljeradničkih zadrug dovršeno. V današnji seji je bil stavljen predlog, naj se zadruge oproste uvozne carine za vse one predmete, ki jih poljedelci rabijo pri obdelovanju zemlje. Ta predlog bo predložen ministrstvu. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani je stavila predlog, naj se oproste vse zadruge poštnih pristojbin. V Srbiji namreč ne plačujejo zadruge nikake poštarine. Sklenilo se je, da se bo naprosilo ministrstvo, da naj se oproste zadruge ne le od plačevanja poštnih pristojbin, ampak tudi vseh taks in drugih državnih pristojbin. Da se moreio številni sklepi, ki so bili sprejeti na dvodnevnem posvetovanju v Zagrebu tudi izvršiti, je sklenjeno, da mora Glavni savez zemljeradničkih zadrug svoj uradniški aparat v Beogradu znatno povečati ter pričeti s poučevanj on in propagando za zadruž-niško stvar. Italijanski prsti na Madžarskem. Budimpešta, 6. decembra. (Izv.). Odpor ententnih držav proti Hor-thyju postaja vedno večji. Francija in Anglija protežirate za madžarskega državnega upravnika grofa Ap-ponvja, Italija pa bivšega nadvojvodo Jožefa. Spolšno pa se po vseh ententnih državah pojavlja zahteva po imenovanju moža, ki se ni kompromitiral z zvezami z vojaško stranko. Po angleškem vplivu v Friedrichovi perijodi in po francoskem vplivu za časa Godollske pogodbe se pojavlja sedaj na Madžarskem italijanski vpliv. Francija je popolnoma zaposlena s preprečevanjem pridruženja Avstrije Nemčiji, Anglija pa še skoro podpira povratek cesarja Karla na madžarski prestol, čemur pa Italija odločno nasprotuje, ker se boji, da bi povratek cesarja Karla pomenil vsaj delno restavracijo bivše monarhije. London, 6. decembra. „Times" pri-občuje vesti, da se je vlada začela pogajali s anlajnovcL Italija izroča trgovske ladje Jugoslaviji. Rim, 7. decembra. (Izv.) Minister za industrijo in trgovino je izdal odlok, rp podlagi katerega « morajo izročiti J igosiaviji vse trgovske ladje, ki pripadajo kraljevini SHS na temelju londonskega sporazuma. V ministrskem odloku se zagotavlja, da se izroče lad-ie, ki niso na poti, ali ki so prazne^ takoj, druge pa, ko se vrnejo s potovanja v prvo italijansko pristanišča* Dodatno k gornji ministrski naredbi je izdalo ministrstvo ukaz, da se v pivi partiji izroče sledeče trgovske ladjet Mariia lnunaculata, Bosanka , Srgf Dubac, Lopud. Leopoldina in Praest* dent Beck, ki pripadajo društvu „/?<* gasea"; ladja Dunav, last Ungaro* Croate; Izvor. Epidauro, Iskra, Orient in Istina, last paroplovne družbe Jia-cic"; ladje Kostrena, Jader a (?) Ro» diam, Zora. Mrav in Sad (?) lastnina društva Oceania. Rok za predajo drugih ladij se označi naknadno, ko ba končana predaja prve partije. Antanta proti Grški. Pariz, 7. decembra. Angleški zastopnik v Atenah je vladi oddal angleško noto, v kateri se naznanja ukinjenje fr nančnib podpor. Enaki noti se pričakujeta od Francije in Italije. Franco-ski ministrsk« predsednik Leygues je izrazil svoje mnenje, da bo kralj Koo« stantin spričo zadržanja ententnih si) in zaradi posledic, katere bi imel njegov povratek za grški narod, opustil svojo namero, zopet zasesti prestoL Atenski patriarh je kralja Konstantina brzojavno naprostil, naj odstopi v in* teresu države. . „„ Rim, 7. decembra. (Izv.) Kralj Konstantin je prosil italijansko vlado četrtek. 9. decembra, poseben vlak njegovo potovanje skozi Italijo. Volitev predsednika avstrijske republike. Dunaj, 7. decembra. (Izvirno), Jutri se vrši na sestanku takozvane «Bundesversammlung>, ki sestoji iz članov obeh zbornic, izvolitev predsednika avstrijske republike. Klerikalci so postavili kandidata v osebi dr. Kienbecka Za izvolitev je potrebna večina 111 glasov. S temi ne. razpolagajo niti krščanski sodalci, niti socialisti, niti VseuemcL Računat se, da bo potrebno več glasovanj in da bodo socialisti končno se absen-tirali. Tako upajo klerikalci prodreti proti vsenemškemu kandidatu Ding«< hoferju. Poloiai na Češkem. Praga, 7. decembra (Izv.) „Narodna Politika" javlja, da so se pogajanja a Nemci zaradi njihovih pretiranih za* htev razbila. List zahteva, naj se so-stavi vlada iz zastopnikov državotvor* nih strank. Moravska Ostrava, 7. decembra. V ostravskih rudnikih je prišlo do usode-polnega konflikta. Vlada je odobrila povišanje premogovnih cen, ki bo velja? Io že od 28. decembra. Navzlic temi karvinski rudarji nočejo delati več no go šest ur. Rudarski urad je naznani} da bo neutegoma izključil te delavcq. ako bi tudi jutri hoteli delati sam« šest ur. Delavci pa so izjavili, da ni-noben način nočejo delati osem ur. Praga, 7. decembra (Izvirno). Danes se je vršila tu triurna stavka trgovcev in obrtnikov. Med stavke so se vršile velike manifestacije proti kronskemu davku na mleko, proti novim obremenitvam zaradi bolniškega zavarovanja in proti novemu davčnemu sistemu. Beograd, 6. decembra. (Izvirno). Podpisana je uredba o organizacij finančne straže kot posebnega zbora in ureditvi finančne stražne službe. S tem je ustreženo splošni želji te skupini državnih nastavljencev. Bera, 7. decembra. (Izvirno). Za predsednika švicarske republike za leto 1921 je izvoljen italijanski poslanec Gari>ana, ki se je v svojem nastopnem govoru ostro izrazil proti d'Annunzijevim hujskarijam v te-šinskem kantonu. Žigosan poverjen! '(Dopis iz šolskih krogov.) Vala vest, da se je ministrstvo prosvete končno vendarle odločilo ostro nastopiti proti ljubljanskemu poverjeniku „za uk in bogočastje" (že to je značilno, da v Sloveniji nimamo poverjenika za prosveto!) je vzbudila v vseh krogih, ki jim je naša narodna kultura pri srcu, veliko zadoščenje. Postavila je v ospredje javne pozornosti tr^ia, ki že dolgo zasluži še vse drugo ne^o odtegnitev plače: Ne bom razmotrival škandala, da mora državna oblast pri nas, ki smo se vedno tolkli na prsa češ glejte nas, kako smo mi Slovenci kel uradniki brezhibni, enega najvišjih uradnikov v deželi kaznovati ra^i neposlušnosti in pomanjkanja vsakega čuta dolžnosti, niti se nočem dotakniti gospoda Verstovška kot značaja, akorav-no bi bilo potrebno, da e« iuai to enkrat odkrito razpravi, pokazati hočem le gospoda poverjenika kot voditelju enega najvažnejših resortov naše uprave, da vidite, kako mila je pravzaprav kazen, ki mu jo je naložilo ministrstvo in spoznate, da z odtegnitvijo plače ni ničesar doseženo. Gospod Verstovšek si bo tistih par tisoč kron že nadoknadil, če ne drugače pa pri gospodu Ogrinu.,. Poverjenik Verstovšek je prototip klerikalnega upravitelja. Popolnoma nesposoben voditi tako važno poverjeništvo kot je šolsko, se izprehaja gospod poverjenik na državne stroške na teden najmanj 4 dni, ne da bi se brigal za urad. Ostale tri dni prihaja v poverjeništvo le zato, da izkorišča svojo pozicijo kot državni iunkcijonar v klerikalno strankarska namene; Verstovšek nima niti najmanjše zasluge na pro:vitu našega šolstva po prevratu. Kar se je storilo v prospeh šolstva je izključno zasluga naših šolnikov. Verstovšek jih pri tem delu le ovira, natančno po šolskem programu klerikalcev v Veliki Dolini, v Križah pri Tržiču in drugod. Na učiteljstvo se poverjenik nikdar ni oziral. Vse klerikalno govoričenje o kontroli ljudstva in sodelovanju naroda pri upravi, je po njegovem delovanju desauirano- Na vloge profesorskega društva, na vloge ravnateljške organizacije poverjenik Verstovšek sploh ne reagira in jih kratkomalo ne upošteva. Pač pa pridno podpira šolstvo raznih samostanov ter vestno pazi nato, da se vrine v šolstvo kar največ klerikalnih pristašev. V ta namen zavlačuje razpis služb, razpis sistemiziranih, a izpraznjenih mest samo, da bi v poznejšem času bili zato mesto sposobni in dozreii klerikalni kompeten-tL Verstovšek je kriv, ako se čujejo vsak dan pritožbe iz znanstvenih in iz profesorskih krogov radi zapostavljanja. Vestovšek nele, da ne stavlja minisrstvu inincijativnih predlogov v prilog našega šolstva in našega u-čifejjgtva, take vloge celo zadržuje v predalih svoje pisalne mize. Izgovarja se potem na Beograd, ki pa vlog rešiti ne more, ker mu niso bile predložene. Partizanstvo in prlstra-nost poverjenika gre tako daleč, da je n. pr. v enem slučaju prošnjo profesorja za ravnateljsko mesto vrni! prosilcu ? motivacijo, da je mesto oddano že drugemu kompetentu. To je storil očigledno samo zato, da je ministrstvo imelo predloženo le eno prošnjo in da je bilo že naprej onemogočeno imenovanje profesorja, ki je znan kot Sokol in pristaš JDS. Nadvse značilno in zanimivo pa je postopanje poverjenika v kolikor se to tiče vzgoje naše mladine v narodnem, jugoslovanskem in državnem duhu. Dočim je v Avstriji šolska oblast neprestano izdajala za mladino patrijotične spise, vidimo, da Verstovšek to smer vzgoje popolnoma ignorira. Ne varamo se, ako trdimo, da steri to namenoma. Verstovška ni sram dobivati za »Zalo-go šolskih Knjig" iz Beograda kolo-salne podpore (2 miljona brezobrestnega kredita in za letos % miljona subvencije), sram ga pa je izdajati za mladino spise, ki bi vcepili šolarjem ljubezen do države in pravo pojmovanje narodnega jedinstva. Niti ene brošure o narodnem e* rdinstvu, o vladarski rodbini, o Jugoslaviji še ni izdala prosvetna uprava pod njegovim vodstvom. Na drugi strani pa vidimo, da se dogaja kili šolafi uporabljajo čitanke in abe- cedniki, v katerih se blišči slika bivšega avstrijskega cesarja. Tudi je izdelala »Zaloga šolskih knjig" celo vrsto ultra klerikalnih knjig, brez vsake nacijonaine tedence. Nad vse zanimivo je, da Verstovšek ignorira celo narodne praznike. Šele na intervencijo iz učiteljskih krogov odredi narodno praznovanje narodnih praznikov, pri katerem slavnostnem aktu pa je edina točka dnevnega reda slavnostna maša. Ukaz, da naj se na tak dan mladina pouči o pomenu narodnega slavlja, navadno izostane. Pri takih tendencah poverjenika Verstovška ni čudno, čo je imenoval preko vseh zakonov za šolskega nadzornika le svoje partizane, med njimi zlasti zloglasnega avstrijakan-ta in denuncijauta Simona, ker mu je več stranka kakor država, več ukaz njegove stranke kakor ukaz njegovega vrhovnega šefa. Tudi ni čudno, da je prišlo s-iaai do ener-re&kdje od s Jani ministrstva, Sva bivša učitelja. iu sicer Jostp Mik'tf--o nJem prot BernecEer, da je naj-lowics in Emerich Osztas, pri katerih boljši slovensko-nemški slovar. SO našle oblasti kompromitujoče doku-) Učenci njegovi se z veseljem spomi-mepte. Pri zaslUanju se je WcpUo,'njaj0 $Vojega dotrega profesorja, da Sta bila v zvezi z veliko madžarsko«^' je marljiv deavec v vinogradu organizacijo ki je bila namena proti} 5lovenskegaJ slovstva. Bilo mu je Češki republiki m katero je vodil vele- """ ° * * mnogim nie^o-posestnik in bivši madžarski poslanec *a_kor ne Ida Rudna/, svojeSn veliki župan vi vun sovrstnikom, - da je docaKal Koinornu. Tudi Rudnay je bil aretiran.1 o«! C8S slovanstva, o katerem je sa-Njegova organizacija je bila v zvezi z njala mlada njegova doba. madžarsko iredento in propagandnimi I — Iz gledališke pisarne. Zaradi teh-oblastmi. Ta organizacija je priprav-.ničnih ovir odpade v četrtek dae 9.de-ljala na Slovaškem revolucionarno gi- cembra ti. uprizoritev „Od bajke do banje in eventualno ustajo proti ce- bajke" za red E. škemu vojaštvu za slučaj, da bi Mad- — Javno predavanji na univerzi st žari vpaali v deželo. Napad bi se ime! vrši dan »s dne 8. t. m. cb 10. uri do-izvršiti že jeseni, Pristaši Rudnaya bi po!dns. Predava g. univ. prof. doktor morali razdreti železniške traenice. j France Veber /2, Kragelj 2. * Osrednje društvo poštnih U brzojavnih nastavljencev za Slovenijo v Ljubljani izjavlja, da ni udeleženega nobenega nižjih nastavljen-ccv pri aferi tatvine amerikanskih pisem na glavni pošti v Ljubljani. Prosimo slavno občinstvo, naj to vpo-Števa in r.sj ne sramoti nižjih uslužbencev, ki opravljajo svojo težko službo, z raznimi neumestnimi opazkami, kakor se sedaj redno dogaja. Ni metati poštene ia nepoštene v en koš! — Odbor. * Nemila usoda tepe Avstrijo. Živil ni. Da se vssj za nekaj časa založijo z njimi in malo cdgodijo kata- trolo, namerava sedaj dunajska Madžarski, razburjajo češko Javnost jo danes škandali, da se v. redovniš- _ <3d aktivnih oseb sta _ bila aretirana Prosvefa. Dramas Sreda, 8. dec. • Sen kresne noči, v oper* nem. gledališču ob dramskih cenah. Red E. četrtek. 9.dec.; Bobrov kožuh. Red B, Petek. 10. dec,: Pohuiiaaje v dolini šentflorjariski. Red C Sobota. 11, dec.; Bobrov kožuh. Red A, Nedelja. 12 det: figaro se ž®i. Izv. Ponedeljek, 13. dec.: Bobrov ko Juh, Red C, Opera: Sreda- 8,dec-: Sen kresne noči, 'dram- tka predstava. Red -V. Petek lO.dee.: Zaprto. Sobota. II.dec.: Tosea. Red D. Nedelja, 12. dec.: Dalibor, Izven. Poodeljek, 13.dec.: Zaprto. — Prof. Maks Pleteršnik, je slavil te dni svojo osemdesetletnico. Kljub visokim letom je še čil in zdrav ia se zanima za naše kulturne in slovanske razmere. S ponosom lahko zre na življenjsko svoje delo «Slo-ysre£<£qejnlkt slPSI^ ki^je relrcL s tem zadoščenjem zadovoljil, vsled vlada prodati dragocenosti iz nekda-česar odpadeta na 15, decembra 192 'pje cesarske zakladnice, določali porotni razpravi. * Ameriški darovi so prispeli v LJubljano in iz vse dežele so prišli naslovljenci v Ljubljano po nje. Zalibog so prišli številni paketi, v Ameriki skrbno napolnjeni, v Ljubljano — skoraj popolnoma prasni. Potovali so skozi Italijo. * Podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda" opozarja vodstvo, da se bliža konec solarnega leta. Mnogo je podružnic, ki v tekočem letu Se niso poslali nobenega prispevka; ta slednje blagohotno opozarjamo, da pobera članarino ter morebitne druge prispevke ter jih pošljejo do 25. t, m- glavni družbi. Slovenci pomnite, da potrebuje družba za dosego svojih namenov gmotnih sredstev. ♦ Subvencija šolski matici Slovenski šolski matici je ministrstvo prosvete pedehb subvencijo v me* sku 5,000 dinarjev. ♦ Sl®venska zdravnica v Trsta* Civilni komisar za tržaško mesto in okolico je priznal gospicl d* Nadi Sla viko v i pravico da svobodnega izvrševanja zdravniške prakse v Trst«. * Koledar »Družbe sv. Cirila in Metoda" izide te dni. Poleg poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin, vsebuje tudi leposlovno čtivo ter poročila glavne družbe. Cena koledar-ju je 16 K. Vse p. rodoljube prosimo, da ga blagovolijo obdržati in plačati. Kdor bi pa koledar ne prejel in se zanima zanj, naj ga naroči v pisarni »Družbe sv^Oiife itt Metoda« ji Ljubljani, • Z»Bwec lahko gre. Kakor javljajo, preneha z novim Utom izhajati „Ve-Cerni list", k« je bil ustanovljen v gvr* ho volilne agitacije za klerikalno stranko pod hnno neodvisnega lista. Sedaj, ko je s svojim pisanjem toliko pripomogel porazu klerikalizma v Sloveniji bo baje keneal evoie neslavno življenje. • Župnik KlekI in Madžari. Mi-nistrstvo zunanjih del je naznanilo predjedništvu deželne vlade, da je bil glasom poročila našega predstavništva v Budimpešti župnik Jo. žel KJekl iz Velikih Dolanc v Prek-murju oproščen na Ogrskem kot ne-kriv tako od vojnega kakor tudi od civilnega sodišča. Verjamemo. • Iz Celja nam pišejo: nekaj zagrizenih nemških jetniskih paznikov v Celju se noče pokoriti ukazu ln nositi predpisane uniforme. Prejeli so sicer že vsi nove čepice šajkače, toda kljub temu strašijo nekateri še vedno i visokimi in ostudnimi av-strijskimi kapami. Ali res nima pred-6edbištvo okrožnega sodišča v Celju toliko avtoritete, da bi poučilo te ljudi, da velja tudi sanje disciplina in red? • Upraviteljstvo »Narodnega do-ma» v Ljubljani naznanja, da zgornjih prostorov ^Narodnega doma* poslej ne bo več oddajalo v svrho prireditev in zabav, ki bi bile v zve-zi s popivanjem alkoholnih pijač, ker imata narod in «Narodni dom», kakor Jcažejo izkušnje, od t?kih priredi- r * Umrl le v ftistčni nas rojak Eu-3olf Podkrajšek, tamkajšnji okrožni inženjer, ki zapušča pri svoji materi v Ljubljani troje nedoraslih sirot- . ^ , , ♦ Gledališče v Žalca. V Žalcu bo danes dne 8. t. m. ob 4. uri pop. gostoval ansambl celjskega mestnega gledališča pod vodstvom g. Bratine. Igrala se bo «Morala gospe Dulske». * V Žalcu se pripravlja ustanovitev obrtniškega in rokodelskega društva za Žalec in širšo okolico. Volitve so pokazale nujno potrebo Jake organizacije. Društvo si bo osnovalo lastno strokovno knjižnico. • V Šmarjah pri Jelšah je bil na seji okrajnega odbora, ki se je vr-šila 5. t m., namesto umrlega drja. Georga izvoljen za načelnika okrajnega zastopa učitelj v p. in gostilničar Fran Terlinc. • Smrtna kosa. Dne 3. i. m. je umrl v Celiu za srčno hibo čevljar Jakob Vresak, star 62 let, dae 4. t m. pa zasebnica Ana Železnik, stara BI let, vsled starostne oslabelosti. • Mariborski peki sj v torek sklenili, da ne bodo več pekli črnega kruha in utemeljujejo svoj sklep s tem, da zaradi povišanja moke in maksimiranja ccne ne morejo pokriti niti lastnih stroškov. ♦ Čebelarska podružnica za Ljubljano in okolico ima svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo dne 26. decembra (praznik sv. Štefana) ob 10 uri dopoldne in si-eer v knjižnici Jugoslovanske tiskarne (III. nadstropje). Za slučaj nesklepčnosti se vrši občni zbor ob 10 uri 30 minut. * Zgrada nove univerze v Beogradu. Rektorat beograjskega vseučilišča se je obrnil do mestne občine s prošnjo, da čim prej določi regulač-no črto za Trkalište, kjer se zgradi novo univerzo. Z gradnjo se prične prihodnje leto. * Banket na čast poslancem. Občinska uprava beograjska je sklenila da na čast sestanka konstituante dne 16. t. m. priredi velik banket, na katerega bodo povabljeni vsi poslanci konstituante, vsi predsedniki ugled-nejših društev in korporacij ter zastopniki časopisja. Na banketu bodo govorili predsednik beograjske občine, predsednik vlade in pretista-vitelji posameznih parlamentarnih klubov. * Amerikanski konzulat v Zagrebu se seli v Beograd ker v Zagrebu ne mor dobiti uradnih prostorov. Ko bi ne vedeli, kako ljubeznivo se naša deželna vlada zna obnašati napram zastopstvom tujih držav, bi dejali, da je z ozirom na veliko važnost tega konzulata baš za naše kraje potrebno storiti korake, da pride konzul, če gre ž? iz Zagreba^ v Ljubljano. ♦ Vlom v sodišče. V Murski Soboti je neznan zločinec v noči od 30. novembra na 1. december udri v u-radne prostore tamcšnjega sodišča. Odnesel je 3000 kron gotovine ter nekaj cigaret. Policija je storilcu na sledu. * Električna železnica v Osjeku. Ravnateljstvo osješkega konjskega tramvaja je sklenilo likvidacijo podjetja ter izgradnjo električne železnice. • Med carinsko preiskavo na av-strijsko-jugoslovanski meji je bilo nekemu zagrebškemu trgovcu ukradeno 15.000 kron v gotovini. 1 • Posebeo zavod z a izdelavo serumov proti živinskim boleznim se osnuje v Novem Sadu. • Pet remorkeriev na dnu Donave. Donava ln Sava pri Beogradu sta tako padli, kakor že dolgo ne pomnijo. V donavskem rokavu pri Kovini so sedaj našli pet ladij-vlačilnic, k! so bile doslej pod vodo in o katerih niso zadnji dve leti ničesar vedeli. Ko je meseca oktobra leta 1918. dešlo do poloma Avstro-Ogrske, so na begu iz Srbije prišle omeniene ladje do Kovine, od koder jim ni bil beg več mogoč zaradi pomanjkanja časa. Posadka je ladje potopila v rokavu Donave, ln sicer tako spretno da ni nihče mogel najti o ladjah sledu. Ako bi sedaj ne padla vodr, bi se za te ladje nikdar ne izvedelo. ker so bile že popolnoma zasute s peskom in prerastle s protjem. Iz dimnika ene izmed ladij »o rastle sedai že mlade vrbe. Nekaj stotin delavcev je tako? pričelo z dviganjem potopljenih ladij. Pred vsem je potrebno ugotoviti, če niso pokvarjeni ladijski stroji, ker bi bile sicer ladje vredne okoli 20 milijonov dinarjev. • Slovenska dijaška zadruga v Pragi" opozarja vse one, ki nameravajo nadaljevati tekom tega šolskega leta «vqj£ Mio j^gjUteJi MsfcfisLo na evenfuafao podporo pr! JSforeSfitf dijaški zadrugi v Pragi", naj to iavijo omenjeni zadrugi vsaj do 1. januarja 1921. Le v slučaju, da jim je študij v domovini onemogočen in da jim pristojni fond dovoli prenos že podeljene štipendije v Prago, jih bo ..Slovenska dijaška zadruga v Pragi" v uvaževa-nja vrednih slučajih po možnosti pod-( pirala, • Za naseljnibe v južnih" krajih. Ministrstvo za agrarno reformo je agrarni zajednici v Skoplju dovolilo en milijon dinarjev kot subvencijo za nabavo potrebnega materijala nase-ljenikom v južnih krajih. Isti zajednici sa je nadalje dovolil kredit 50.000 dinarjev za snovanje ekonomskega udruženja naseljenikov. * • Koruza za pasivne kraje. Za prehrano prebivalstva Črne gore, Dalmacije, Bosne in Hercegovine je ministrstvo za prehrano nabavilo 1445 vagonov suhe in zdrave koruze lanskega pridelka. Prva partija te koruze je prispela na določena mesta, a drugo partij;) prevzemajo kon-isije za nakup in odpravo, tako da bo v kratkem vsa' naktipljena koruza preko Bakra odpravljena za kraje, katerim je namenjena. • Tatvina v carinami. že nekoli-kokrat se je pripetilo, izraža v dobrem stanju dinarja. = Gospodarski program ritmik* sla-da je razvil v parlamentu državni gospodarski minister. Težkoče v aproviza-ciji silijo državo k energičnemu pospeševanju poljedelske produkcije. Z vso silo je treba pospeševati kolonizacijo in storiti potrebno, da se odtok z dežele v mesta ustavi. Izvoz poljedelskih produktov mora biti načelno ubranim. — Industrijska politika teži W gene-relno prepovedjo uvoza luksusnib predmetov. uvoz sirovin je treba strogo kontingntirati, di je eksport onemogočen. Izvoz gotovih fabrikatov ie z vsemi sredstvi pospeševati. Razvoj industrije je treba posplošiti, favoriziranje gotove industrije je nevarno. Na tem načelu mora sloneti politika dodelitve premoga. Fusije in interesna združevanja podjetij je podpirati. Lu-ksusaa industrija se mora preustrojiti za izvoz. Rokodelstvo mora s svojimi naročili podpirati država, dežele in občine. Z vsemi sredstvi je omogočiti u« epešno delo nemški znanosti, tehniki in kemiji Železnice je izločiti iz splošnega državnega proračuna. Praktična izpeljava tega obširnega programa bo slonela na okrajnih gospodarskih svetih in po potrebi še na širši de. centralizaciji Razdrapana Nemčija se zaveda, da je samo v sistematično organizirani samopomoči rešitev. = Jugoslovansko-nemška pogajanja. V kratkem se začno razgovori glede zaključka prve trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Nemčijo. Ta pogodba bo veljala le xa železniški promet, dočim se bodo vprašanja pošte in brzojava rešila kasneje. — Usoda bosanskih iti hercegovskih državnih domen. Boeno in Hercegovino je do prevrata upravljalo skupno finančno ministrstvo avsfcro-ogrske monarhije. To ministrstvo sedaj likvidira. Likvidacijski vodja tega 'ministrstva se je glede obsežnih bosanskih in hercegovskih državnih domen, ki obstojajo predvsem v gozdovih, sledeče izrazil: V času aneLsije je turški sultan proti aneksih teh dežel protestiral. Ker se v zemlji nahaja veliko državnega premoženja, ki je po turškem pravu last sultana. je monarhija za to drišavno premoženje, glavno gozdove, plačala sultanu odškodnino milijona turških funtov. Sesti odstavek člena 206 šan-germenske pogodbe ima v teh stvareh posebno določilo, ki prari, da bivše turške državne domene, H katere je kot odškodnino monarhija plačala VA milijona turških funtov, ostanejo tudi v naprej Avstriji, ozirma radi prejšnje skupnosti Ogrski. Ti gozdovi reprezen-tirajo danes vrednost več milijard. V praksi se bo vprašanje rešilo najbrfe na ta način, da bosta Avstrija in Ogrska zahtevala od jugoslovanske vlade odškodnino po sedanji vrednosti dov, t j, milijarda. Kako se bo to izvršilo, ali po komp«waeiji * vojno odškodnino ali z direktnim čistim izplačilom, i« le negotovo. Tako id dr. ner-mann Bareck. =» Privatna tamtmmfa M Nm-škem. Državni nadzorovalni urad za priya nost sad vse zanimiv material o delovanju nemških zavarovalnic preteklega leta. Podjetja so utrpela med vojno veliko škode vsled nenavadnih razmer. Posledice vojne, pomnožitev škode, padec vrednosti denarja, kurzne izgube ln veliki strofti so vplivali tudi na bilance lanskega leta neafofao. Vendar to ptd»etja po večini presula vsa te krize, f tanje različnih zavarovalnih panog j« sledeče: Stanja zavarovalnih družb za življenj« ae je dvignilo od 13 na 16 tisoč milijonov mark; stanje zavarovalnih družb proti Bukarešta 8.90, Budimpešta 1-325, Dunaj 1.875, Ugesaot J.25, Varža^ Vremensko porodno« ; prigode gospoda- Collina. Roman. (Prevod iz švedščine. F. J) (Dalje.) »Torej je le govorila resnico!" je slišal reči mlajšega Batesona. „Vse jutro sem sledil njenemu možu in vrag me vzemi, vse podrobnosti sem našel potrjena! Če bi ga ne bil sam videl iti v banko na Ludgate cirku in zopet priti iz nje s torbico, napeto kakor nadevana klobasa, pri moji duši ne bi bil verjel kaj takšnega! Sedemdeset ali osemdeset tisoč funtov v navadnem fijakerju! In Jamies mi je v klubu pripovedoval, da delajo vsi bančni ravnatelji tako. Izpra-ševal sem ga, seveda previdno. Splošna navada, je rekel, da pošiljajo v bančno centralo po denar v navadnem fijakarju, ker vzbuja to manj pozornosti in je zato bolj varno. Vrag me vzemi (je pristavil s širokim re-žanjem), če bo ta splošna navada še dolgo držala!" „In kaj misliš storiti?" je slišal Filip vprašanje vedeža in strigel z uhlji, da čuje odgovor. Tu, tu je njegova prilika! Tako mu je zašumelo po glavi. Glasovi tam notri so še bolj zamolknili in slišal je le kose razgovora. „Storiti? Sledim mu, prihodnjič, kadar bo megla debela. Domov se vozi navadno čez embankment, in tu sem si izmislil presenečenje za gospoda Johna Waltersa... Da ne pojde? Famozno pojde z mojim avto- mobilom! ... megla... bums vanj -ah si moreš misliti kaj lepšega? ... ne... vedno torek in petek, pa večinoma v petek... da v Putneyju, saj je filijalka v Putnevju... samo pomisli, morda sedemdesettisoč funtov!..." < , Filip je zunaj zaslišal korake in zopet kakor puščica, skočil na svoje mesto v čakalnico. Glava mu je šumela in le z največjim naporom je mogel dve minuti pozneje povesti dve došli dami k vedežu. saj je bila ena izmed dam gospa Waltersova, Stef fens Walk št. 10, Putney. In o kom sta govorila oba lopova pred minuto, če ne o njenem možu, bančnem ravnatelju? Tu je njegova prilika! Sedaj velja! Maščevanje, maščevanje za vsako c: o, in če treba poklicati policijo r_; pomoč, kakor je obljubil gospodu Batesonu pri prvem srečanju ž njim! Drugi dan je bila sobota Pro6il je svojega gospodarja, naj mu da prost popoldan, in v zagonetni misiji se je podal v londonski vrtinec. V evropski obleki in s svojim starim šoferskim diplomom kraljevskega avtomobilskega kluba v Kopenhapnu se je ob štirih popoldne oglasil v neki avtogaraži na Blackfriars Brid-ge. Po enourni poskusni vožnji po londonskih ulicah se je vrnil zopet v garažo. Četrt ure pozneje je odšel iz garaže kjer je pustil štirideset funtov kot zalogo za izposojen avtomobil, ki ga bo najbrže prihodnji petek vozil sam in brez spremljevalca... Za opevanje sledečih dogodkov bi bilo potrebno spretnejše pero, nego je moje. Iz garaže je Filip zamišljen korakal po embankmentu in razmiš-svojega načrta. Ali pride Bateson sam? Ali ga ho spremljal njegov šo-fer? In ali mora Filip svoj načrt zato spremeniti, ali pa se bo dalo govoriti z onim šoferjem? Ko je še razmišljal o tem, je zagledal pred De Kayserjevim hotelom črn Pan-hardov avto, ki je predel kakor tiger, in poleg avtomobila se razgovarja z v usnje oblečenim šoferjem — kdo drugi, nego sam gospod Bateson! Bilo. je, kakor da čuti Bateson sovražnika v bližini, ker je baš v hipu, ko ga je Filip zagledal, skcčil v svoj avto in ga pognal dol po embankmentu. Svetilka na zadku je razsvetljevala številko 12 M 1000. Naglo odločen se je Filip zagnal za nasprohiikom, toda borba je bila preveč nejednaka in črni avto bi bil že zdavnaj izginil izpred oči, da se ni ta hip pokazal arvtotaxi. Filip je skcčil vanj in ukazal vozniku, naj sledi črnemu avtomobilu. Toda ni mu bilo usojeno. Takoj za Waterloo-škim mostom je avto 12 M 1000 zavil v postransko ulico proti obrežju, kjer je grmel promet kakor veletok v ogromnih proporcijah. Poslednji hip, predno je na oglu stoječi stražnik mogel dvigniti roki, se je Bate-sonov črni avto zagnal v ta vrtinec in za njm se je promet strnil her-metično, kakor voda nad kamnom. Besen nad svojo smolo, je skočil Filip iz svojega taksija in vrgel vozniku šiling, na to pa se je pred gobcem dirjajočega ogromnega ardennskega konja potopil v večerni obrežni promet, da sledi svojemu sovražniku. Vsak hip je bil v opasnosti, da ga povozijo avtomobili ali poteptajo konji in vendar se mu je posrečilo slediti sovražnemu avtu do ogla {»i Aldwichu. Promet je bil tako gost, da se je avto mcgel v gneči raznih vozil preriti vedno le za par metrov naprej. Končno ga je- šofer, ki je moral biti prekleto spreten, zaobrnil tik pred nosom avtobusa in drvečega tovornega voza na desno proti Ald-\vichu. Filip se je pa rešil pred krvoločnim Delivery-avtomobilom v drug prijazno brneč nezaseden avtotaxi in lov se je nadaljeval pod ugodnejšemi pogoji dol po I'o ->a je zaklel, ko je zapazil, da gc .i vsa divja gonja privedla do znane hiše 112b v Bond Street. Mr. Bateson je skočil iz avtomobila Ko je Filip plačeval svojega voznika, je pa Bateson zasedel svoj voz, toda ne v fondu, marveč na volantu, se poslovil od šoferja s kratkim zamahom roke in oddrvel. Očividno je šofer bil za danes prost. Po kratkem premisleku je Filip! opustil zasledovanje gospodarja.! Sluga ga je sedaj bolj zanimal. 1 „Allons! J uriš na njegovo zv& stobo!" je zamrmral Filip v svoje br-čice in se podal za šoferjem. „Predno je kraj noči, moram vedeti, pii čem sem." Bilo je še mnogo pred polnočjo to predno je odbila pol ene, je že Bate-sonov šofer bil kupljen. Ni se mnogo branil. Gospod Lescot, tako se je klical, se je izkazal kot inteligenten, mlad parižan, ki je bil radi neke še neurejene zadeve z gospodom Lepi-nom* prisiljen, da živi v inozemstvu. Bateson je brezobzirno izrabljal ta njegov položaj, da ga je v slučaju potrebe držal na vrvici in ga silil k brezpogojni pokorščini Gospod Bateson je vozil redkokdaj sam in Les-cot je baš izvedel, da v prihodnjih dneh nikakor ne bo mogel dobiti niti ure proste. Iz tega je sledilo s precejšnjo gotovostjo, da bo moral Lescot sodelovati pri izrvšitvi načrta proti Waltersu, in z odprtimi ustmi je poslušal pripovedovanja Filipovo o Batesonovih načrtih. Imel je izbira-ti, ali dober zaslužek, ali morda dosmrtno ječo, in kmalu je prisegel F*, tipu neomajno zvestobo, ne da bi ga zapekla vest, saj je ljubil svojega gospodarja približno tako vroče, kakor Filip sam. __(Dalje prihodnjič.) * Lepin je sloviti pariški policijski predsednik. Lastnik in izdajatelj Konzorcij .Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene. nhjana Podpisani objavljam, da nisva UUJUB.I. ne jaz kaor tmli ne tvrdka odgovorna za dolgove, katere sta naredila moja uslužbenca F. S. in A. V. za časa mo.e odsotnosti s tem, da sta prejemala denar od ljudi ter jim obljnbovala potne liste! Odgovarjam le za denar, katerega je tvrdka sprejela kot prednjem ter vknjižila potnike in s tem dala pravo potrdilo. Kdor se oglasi 8 takim potrdilom ter da je vknjižen, njemu se takoj vrne denar. Sicer sem izročil za-deTO policiji, ki stvar kazensko zasleduje T Ljubljani, dne 7. decembra 1920. 265 X.eo StrukeL Dva kompletna telefonsko čporala Stenska, opremi >eua s posebnimi varovali proti streli in napetemu toku (Hochspan-nnngitelephon-Apparate), popolnoma nova in takoj uporabna i za navadno rabo i za e ek-trarne iti. sta na prodaj po orig. fakt.ceni in vrnitvi carine. Vj rašanja pod zuamko »Telefon* na upravo »Jutra*. Zuamka za odeuvur. f 42 —2 Opremljeno soba, ^rt^r iščeta novoporočeuca. — Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod „ Opremi j sna soba'1. 5. 7 2 Pnndfl ep - *°va,lepa volrena oble«ca, I »UUUDu. zimski plašč za deklic^, staro tri do štiri leta. Ugleda se pri Ued-ved, Mestni trg 24 III. bol Obl. konces. zavod za pokončavanje podgan, miši in mrčesa, Kolodvorska Ulica Št. 39. 415 52-6 Prodajalka \ ena za oddelek za . konf kcijo in ena za oddelek za čevlje s strokovno prakso, da zamore samostojno voditi, se z dobr mi pogoji takoj sprejme v veletrgovini a. St^r-meoki v Celja. 553 2—1 Oprava za trgovino (itelaže) 499 10-6 se takoj proda. Henrik Kenda, Mestni trg 17. Obvestilo. Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova cela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Taristovski čevlji domačega ix- 522 8 Ant. in Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. BM*amaaMuaau i 8 ■ amepihensko strojno olje Olje, lahko, 8a vretena; olje sa transmiaije, Olje, strojno za poljedelske stroje; olje, strojno za težke stroje; oljo za avtomobile, lahko; olje „ » , izredno težko; OljO za cilindre; olje proti prahu. 67 104—29 Glavna zaloga: llztz. prej A. Zanki™!' sinovi. Priporočamo domače tvrdke: Mali trgevski io obrtni oglasnik. Izbaja poljrbno. VuU .ftjan 4 L Brusarntcai Vanino Vekosiav, Stari trg 2. Krojači > Jamnik Anton, Rožna ulica 29. Semrajc Jakob, Gradišče 5/L Žensko Krojažtvo i Medved Rozi, Mestni trg 24/m. [d. p.] Mestni graditelji Treo Viljem. Gosposvetska cesta 10 Modlstke: Horvat Minka, Stari trg 21. Hribar Rozi, ttimska cesta 6. [d p.] PuSkarji: Kaiser F. Selenburgova nI. 6 [i k L] Skladišče: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p] špedicija: Balkan, d. d„ Dunajska c. 33. [d. p.] Trgovine: Oblat Aleks., zaloga Čevljev vsake vrste. Sv. Petra cesta 28. Rogelj Marija, manufaktura, Sv. Petra cesta 38. Sandrin J., zaloga usnja, podplatov itd. na debelo, Mestni trg 6. Mikuš L, izdelovanje dežnikov, Mestoi trg 15. [20] Sax Ivan, konfekcijska trgovina Stari trg 8. -1 Urarjf: - 9 »avnihar Ivan, Sv. Petra cesta 44. Razno« Strojne načrte in proračuni Iga Pe-trovvicz, Celovška cesta 66. [d. p ] r Otvoritveni oglas. »p- 1 1 i sem otvoril 1 Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem OtVOril dne 4. decembra 1920 špecerijsko in kolonijalno trgovino na Marijinem trga št. 1, v bivši Hauptmann-Zanklovi hiši. Poleg vseh vrst špecerijskega in kolonijal-nega blaga priporočam posebno moko, zdrob in ješprenjček iz lastnega mlina, dalje poljedelske pridelke in vsakovrstno pristno Žganje, predvsem SliVOViCO lastne kuhe. Zagotavljajoč solidno in točne postrežbo o znatno znižanih cenah se priporočam 667 s odličnim spoštovanjem O.STURM. M Pbnnnm 31 let 8tar> neoienjen, absol-UnUIIUlU, vent poljedelske šole, ki je služboval ie samostojno kot oskrbnik, z dobrimi izpričevali, bivii računski podčastnik, vajen vseh pisarniških poslov in knjigovodstva, ttče primerne ilnibe kot gospodarji pristav, ekonom, oskrbnik ali kot uradnik kakega gospodarskega podjetja. Zmožen je sloveuskega, srbohrvaškega ter nemškeva jez ka ▼ govora in pisavi. Nastop službe takoj ali -pozneje. Naslov na npravo »Jutra* pod »Ekonom 8222*. Prodasta se iz proste roke hiša št. 2 v Gradišču in hiša št. 1 Pred igriščem. Pojasnila daje notarska pisarna dr. Josipa Krevla v Ljubljani, Clgalotova nI. »t. L 552 še dobro ohranjena, —, i pripravna ca inka- santa. Naslov se izve v upravnUtvu »Jutra*. Kupi sb taSha, Mi pes, Se mlad' upravuištvu »Jutra*. Na« lov t 558 m oltre in gosli ROaltSrt v sredo ln četrtek v kavarni Egia. 559 2—1 I Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih »JUTRO" trpežno izdelane, gornji del iz dobrega usnja, izdeluje Čevljarska zadruga Vrbovec pri Mozirju. Zahtevajte ceniki 6-8 Naročajte in čitajte un, gospooon is sovi sprm, ki jo izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica it 6. L zvezek: Dr. A. Zalokar, Ljudsko zdravje, cena 6 IL __ II. zvezek: Dr. B. Deri, Dojenček, njega negovanje in prebrana, cena 6 E. □□ III. zvezek: Dr. J. Demšar, Spolne bolezni, cena 10 E. IV. zvezek: Dr. St. Saga din, Naš sadašnji ustavni položaj, cena 16 E. V. zvezek: Dr. I,. Pitamio, Pravo in revolucija, cena 8 K. 2fl VI. zvezek: Dokumenti o jadranskem vprašanju, cena 18 E. 71 16 — : Po pošti priporočeno velja vsaka knjiga 1 E 60 v več. : jg BfflBBiaiBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB V _ tfenfki&i ZLATNA NALIV PERA iz predzatnog materijala. Prvorazredna izvedba, signrnostni sustav. olovka, vazda zašiljena. Dobivajo se n svim papirnicama. Tvornica: Edmund Hoster i dr., d. dM 446 8—8 3-2 544 Izurjenega strojepisca ali strojopisls išče notar v Črnomlju. Nastop službe takoj, plača po dogovoru. Krompir r množinah od 800 kg naprej, oddaja po oeai K 1*90 sa kilogram, istotam se dobi tudi odbran krompir za krmo po ceni 80 ▼ za kilogram. 616 6 103 68-86 ČEVLJI debelo in na drobno, vae vrste moški, ženski in otroški, delavski kakor tndi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnik ----* se dobijo pri znani tvrdki ALEKSANDER OBLAT, LJubljana, Sv. Petra cesta 28. Tati n piillia po ptnetja pa na knljastn NstisniU DdoiSka tiskarna, 4» d. v Ltjnbliinv \