Kolegica in kolegi PO SKUPŠČINl ŠTUDENTOV ELEKTROTEHNJKE Foto: Joco Žnidaršič 25. aprila bo v Ljubljani druga republiška konferenca Zveze študen-tov, katere se bodo udeležili delegati iz Maribora, Pirana in Liubljane. Da bi izvedeli kaj več o pripravah na konferenco in o vprašanjih, ki jih bo konferenca obravnavala. smo obiskali predsednika Zvezs študentov ljubljanske univerze, tov. Janeza Kocijančiča in mu postavili nekaj vprašanj. B Na katerih problemih bo težišče dela letošnje republiške konfe-rence? Težišče dela l^tošnje republiške konference bo na idejnem delu v Zvezi študentov, ki je izredno pomembno v obdobju samoupravljanja. Delegati slovenskih študentov bodo razpravljali predvsem o lem, kako z ideinim delom izboljšati idejni profil študentov in na kakšen način po-večati aktivnost študentov v organih samoupravljania. Ob teh dveh, ne-dvcmno c^ntralnih problemih republiške konference, se bomo pcvJovarjali še o vrsti idejnih vprašanj, med drugim tudi o nadalnji vsebinsld politiki študentskega tiska in o mednarodni dejavnosti Zveze študenlov B Omenil si, da bo r^publiška konferenca obravnavala tudi vprašanja študentskega tiska. V čem je po tvojem mnenju pomanjkl.iivost študent-skega tiska? Ugotoviti moramo, da se j 9 vsebina študentskega tiska že precej izbolj-šala. Vendar si mi zdi, da bi študentski tisk v večji meri in bolj odkrito obravnaval dejanske probleme študentov in na ta način vplivati na nji-hovo odpravo. Prav tako bi moral študentski tisk v večji meri informirati študente o dslu študentske organizacije in biti na ta način v nekem smislu vzpodbuda k aktivnejšemu političnema delu vsakega študenta. In še tretja stvar, ki bi morda spadala na prvo mesto. Študentski tisk bi moral v večji meri kot doslej objavljati razprave vidnih družbeno-političnih delavcev o splošnih družbenih problsmih pri nas. Poleg tega mislim, da bi se mo-ralo v študentskem tisku bolf odražati dejstvo, da študentska mladina ni zaključena formaciia, ampak je integralni del vse slovenske mladine. ^ Ka.i meniš o študentski mednarodni dejavnosti? Zveza študentov Jugoslavije ima v mednarodnem Študentskem giba-rvju podobno vlogo, kot jo ima socialistična Jugoslavija na področju med-državnega sodelovan.ia, zato ie nujna vrsta kontaktov na nivoju študent-skih organizacij. Zdi se mi, da bi morali te politične kontakte v največji meri, če ne sploh izključeno, prepustiti Centralnemu odboru ZŠJ. Na uni-verzitetni ravni pa bi se morali izogibati te »visoke« politike in bi se mo-rali orientirati na meduniverzitetno sodelovanje, na sodslovanje pri reše-vanju ožjih študentskih vprašanj. na izmenjavo študentov na strokovnem, kulturnem, turističnem in športnem področju. ^ In na koncu še ocena aklivnosti študentske organizacije? Mislim, da ie bolje, da lo ocenijo drugi. Vsekakor bo tudi kvaliteta republiške konference odražala aktivnost in politično vlogo Zveze štu-čtentov. ¦%» ^^BI^^v l6 nfiHI^B ^^8 fl9 V preteklem tednu sta bili dve skupščini: prva na elektrotehnild, druga pa na strojni fakulteti. Skup-ščina na elektrotehnični fakulteti je pokazala, da je delo fakultetnega odbora v preteklem letu potekalo v zažcleni smeri in da je zaradi tega potrebno. da delo Zveze študentov tudi javno pohvalimo. Kot povsod drugod, se tudi štu-dentje elektrotehnične fakultete sre-čujejo z objektivnimi in subjektiv-nimi težavami, ki zavirajo uspešno delo, zaradi tega so bile morda ne-katere naloge (zlasti delo po komisi-jah) manj uspešno izvedene, nekate-re predvidene akciie pa so odpadle. Kljub tej senci, ki si jo očitamo na slehernih skupščinah na Ijub-ljanskih fakultetah (morda pa je to tudi izraz kritičnosti!) pa smo z de-lom študentov in njihovih funkcio-narjev na elektrotehnični fakulteti — zadovoljni. 182 delegatov ali 82 "¦'» izvoljenih pred-stavnikov letnikov je prisostvovalo let-ni skupščini študentoy elektroteimike; bila je v predavaluici na Tržaški cesti v preteklem tednu. Kot zelo konstruktiven in ne suho poročevalski se natn je zdel referat predsednika PO BLAŽA TOMINCA, ki je govoril o delu in izpolnjevanju na-log študentske organizacije ter nalog, ki si jih je zadal Kongrcs ZŠJ. Med drugimi je tudi poudaril, ko je govoril o delu študentov na fakulteti, da se »... v delu članstva čuti določena pa-sivnost...« ker »je naše delo včasih zastarelo, naše metode pa se gibljejo v okvirih tipiziranih sestankov in dnev-nih redov, namesto da delo vseskozi vsakodnevno usmerjamo k stvarnim potrebam članstva... Aktivnost je tre-ba poživeti, prežeti z duhom časa, vnesti vanjo več političnega, pri čemer ne mislimo samo organiziranja preda-vanj, ampak dejansko stalno in siste-matsko vživljanje v interes mladega človeka, ter istočasno razvijanje po-litičnega refleksa in pravočasnega re-agiranja na deformacije, ki na različne načine prihajajo med študente in tu najdejo ugodna tla.« Tako delo in pre-puščanje študentov je ostro obsodil in ugotovil, da so to »... pretirane za-hteve, izrasle na logiki lahkotnega živ- ljenja, razne šovinistične in nacionalno obarvane diskusije, pa tudi uničeva-nje družbene imovine ter razni izgredi na fakulteti in izven nje — izraz pri-mitivizma v načinu mišljenja in na-stopanja.« Po referatu, ki je pokazal mnoge načelne stvari v delu študentske orga-nizacije v preteklem Ietu, smo poslu-šali poročila komisij. Ideološko-poli-tična je formirala študijske grupe za prnučevanie predosnutka ustave, zra-ven pa je pripravila še več pfreda-vanj. Malo manj uspešno je delovala svobodna katedra. Za delo študijskih grup za v bodoče je bilo slišati več interesantnih predlogov. Socialno eko-nomska komisija je poročala o novem načinu podeljevanja subvencij. Tu ni odlučala samo ena komisija, pač pa so odločitev, ali bo nekdo dobil sub-vencijo ali ne in kolikšna bo, prepu-stili odločitvi letnika. Povprečna sub-vencija na elektrotehnični fakulteti znaša 3500 dinarjev, prejema pa jo 70 študentov. Pred kratkim je bil tudi sestanek s štipenditorji, kjer so pred-lagali, da bi podjetja, ki se bavijo z elektrotehnično stroko, prispevala k gradnji stolpnice za študcnte elektro-tehnike. O teh predlogih se še raz-pravlja, obstaja pa možnost, da bo študentom zrasla v Naselju še ena stolpnica. Ista komisija se je ukvar-jala tudi s sprejemom študentov v študentske domove. O tem vprašanju naj bi v bodoče še bolj razpravljali letniki... Komisija za brigade pa je ugotovila, da je letos manjši odziv kot lani, komisija za mednarodne stike pa je poročala, da bo letos odšlo na prakso v inozemstvo 11 študentov, 8 z oddelka za jaki tok, trije pa z oddelka za šibki tok. Ta komisija si je v svo-jem mandatu prizadevala pridobiti tuje študente za prakso in študij pri nas. Govorili so tudi o tujih študentih, ki že študirajo pri nas (na skupščini smo opazili samo enega) in se zavzeli za popotao izenačenje z našimi. Po-udarili pa so, da so njihovi študijski uspehi v primerjavi z lani, letos neko-liko boljši. Skupščino so pozdravili predstavni-ki študentov elektrotehnike iz Maribo-ra, Reke, Zagreba, iz Splita pa so po-slali pozdravni telegram. Diskusija, ki se je razvila, ni bila tako plodna, kot smo pričakovali. Naj-bolj interesenten je bil nastop absol-venta Peris Asima, ki je govoril o te-žavah absolventov: nimajo prostorov za študij, pri »dviganju« diplom pa imajo precejšnje tezave. Ce študent diplomira junija, more »dvigniti« di-plomsko nalogo šele oktobra! Absol-venti so se na zadnjem sestanku za-vzeli že za september, kar bi skraj« šalo študij. Govoril je še o zavarova-nju absolventov in predlagal, da bi za tiste absolvente, ki so že izgubili status absolventa, uvedli preko fakul-tete posebno zavarovanje. Taki absol« venti bi, seveda, tudi nekaj prispevali. Mnoge postavke je oporekal Perisu Asimu predstavnik fakultetne upravc Skupščina je pokazala dovoljno me-ro resnosti in smo z njo prav lahko zadovoljni. V oči pa je padlo, da se je skupščine udeležilo zelo majhno št©» vilo študentov prvega in drugega let-nika. Zakaj? TADEJ MUNIH LETO XIII. Ljubljana, 24. aprila 1963 štev. 12 iribuna LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE KAKO BOMO ^L 9 ¦ H^^k BL*^^ LI wf H # v* M$mm* fm Letni semester se naglo izteka. še dva meseca burne izpitne sezone iri že se bcmo znašli doma, na počitnicah. Le-teh je navadno kmalu konec, tako da bo spet vsakega izmed nas zaskelela najprej skrb: kako dobiti streho nad glavo! To je star problem. Vsako jesen okrog šest tisoč študentov trka in prosi za posteljo. Postelj pa je kvečjemu za vsakega tretjega iz te mno-žice. — In vsako jesen si beiimo glave, kako čimbolj salomonsko raz-deliti teh nekaj več kot dva tisoč ležišč. Tega gordijskega vozla ne mo-remo presekati, ampak nam samo preostane, da ga vztrajno razirešujemo. Lanski Ankaran in letna skupščina ZŠJ sta bila mnenja, da ta problem ne sme in ne more biti zgolj doinena nekaj ljudi, ki sestavljajo sprejemno komisijo. Že to-liko pritožb smo poslušali na račuri njene »pristranosti«. — Saj ni 6udno! Čeprav bi bila sprejemna fcomisija poosebljena ob-jektivnost, se je morala neredko motiti. Nefcaj ljudi je pač moralo ocenjevati sto-tine neznancev—prosilcev. Cloveka pa ne spoznaš iz dveh, treh formularjev in do-kumemtov. In še to: ljudje ne pravijo za-man, da papir vse drži... Kje je torej drugar boljša pot? Po pravici pov&dano, to pot šele utira-mo. Letoiki na fakultetah. naj bi polago-ma dobili pomembnejšo besedo pri odlo-čanju, kdo bo sprejet v dom in komu te pravice ne bomo priznali. Beseda letnika naj bi bila prvi najvažnejši ključ, ki bo odpiral vrata v študentske domove. Letruki bodo zagotavljali večjo mero ob-jektivnosti in demokratičnosti pri spreje-. manju. Vendar si pri tem ne delajmo utvar, da ta pot posebej ne skriva poten-cijalnih slabosti. Ce bo letnik na primer sastavljalo le nekaj za taka vprašanja »po-klicanih«, bo ta demokratičnost takoj spla-vala po vodi. Socialno ekonofmski refe-reoti bodo morali za to krepko pljunlti v roke, da bo vse delo opravljeno kot se spodobi. S tremi kriteriji na rang listi Trdje enkovredni kriteriji naj bi pričali o upravičenosti ali neupravičenosti posa-meznega prosilca v letniku, da pride do naseljaške postelje. Materialno stanje pro-sttca mora dati pravo sliko o njegovi ma-terialni situiranosti. Študijski uspeh naj bo resnično zrcalo tega, v koliki meri se prosilec zavzema za študij in kakšne uspehe žainje pri tem. Medtem ko je prva dva kriterjja moč kolikor toliko točno objektivno določiti, meriti, pa je tretji — družbeno politično delo prasilca — manj otipljiv. Različni ljudje različno vrednotijo to »delo«. Marsi-kdo bo napel vse sile, da se mu prizna čimveč tovrstnega dela. Na ocenjevalno tetitnico bo hitel poJagati cele registre fflanstev in funkcij, ki da jih plodno oprav-l!ja »že leta« v blagor celotne družtoe. Pri tem ni treba pripominjati, da je mnogo ljudi, ki jim tako naštevanje funkcij sil-no imponira. Zato bodo vsi dvignili roke v potrditev, da je tovariš TA in TA spričo navedene agrumentacije zaslužil, da ga sprejinejo v Naselje. Za vsak kriterij posebej bo treba skom-panirati svojo lestvico. Na vsaki bomo do-točili mesto, ki ustreza prosilou. Seštete vtrednosti vseh treh lestvic pa naj bi po-tem sestavljale končno, odločilno rang le-stvico, na katero bi se naslanjala pri svo-jih odločitvab. sprejemna komisija. Tako bomo raavrstm vse prosilce. Na vrhu bo-do tako oni, ki so najbolj upravičeni, da pridejo v Naselje. ' Ta način, če je pravilno izveden, ima te prednosti, da upošteva vse okoJiščine, fci jih bi sicer sprejemna komisija spre-gledala. V letniku se Ijudje med seboj poznajo. človeka ne bodo ocenjevali iz po-pisanih papirjev, ampak iz njegovega ne-posrednega življenja in dela. Problemi, problemi, problemi Kot že rečeno, so vsi trije kriteriji ena-kbvredni. Vsak prispeva lahko enako tež-lre točke. To vodi lahko tudi v zapleteme situacije. Tudi s točkami lahko grešimo. Samo primer: študent A. je srednje do-bro marerialno situiran in je star funkcio-nar. Povsod ga spremljajo funkcije. V ce-loti se vdinja delu v zvezi z njimi, med-tgm ko stoji študijsko na povsem rahitič-nih nogah. — Kaj zdaj? Punkcionarstvo mu lahko navrže toliko took, da se bo fcljub Kosovemu polju v indeksu povzpel na rang lestvici tako vLsoko, da bo spre-jet. — Bo s tem praviei zadoščeno? Kaj bo, če tega mnenja ne bodo tudi študent-Je, ki so študijsko O. K., pa zato niso »že od rajstva« funkcionarji in bodo zato mo sli sedeti na rang listi »za zaslužndm«. Vidimo, da se nam obeta kopica pro-blemov. N&malo jih izvira iz še nepopolne Stran 2 metodologije. Ne bo tako enastavno sestav-ljatd lestvice, interesi se bodo kresali. Kriterije bo treba točmeje definirati. Vsi ti križi in težave bodo letos padli na grbo letnikav. Upajmo, da se bodo ti resno zavedali svoje nemajhne adgovomosti. če bo nek letnik prevefi forsiral svoje ljudi, tedaj bo nek drug študent pavsein po ne-dolžnem prišel ob posteljo. Tega pa si ne žeiiano. Dovolj je bilo pritožb že v starem sistemu... zt »Sctmo vprašal sem ga, kako je igrala Olimpija!« Pospešimo tehnično izobraževanje 12. aprila je univerzitetni odbor na svo-ji 5. redni sefi, ki jih sistematično posve-ča posameznim področjem dela ZŠJ na naši univerzi, razpravljal o tehnični vzgo-ji študentov. Seji so prisostvovali tudi predstavniki zveze študentskih organiza-cij Ijudske tehnike, ki so člane univerzi-tetnega odbora informirali o načelnih sta-liščih, ki so bila sprejeta na nedavni III. redni letni skupščini zveze in naka-zali okvirni program dela. V razpravi so bile dane še nekatere sugestije in razjas-njeni posamezni problemi, v celoti pa je univerzitetni odbor potrdil prizadevanja zveze in ji obljubil vso pomoč.', Tehnična vzgoja in delo na univerzi se naj bi čimbolj prilagodila različnemu ni-voju tehnične izobrazbe in različnim in-teresom študentov, zato naj bi delovanje potekalo v treh smereh. Prva smer naj bi kar najširšemu krogu študentov daja-la osnovno teoretičiio izobrazbo in mož-n&st občasnega tehničnega delovanja za lastne potrebe v javnih delavnicah in la-boratorijih, za kar bi plačali minimalno vstopnino. Za organiziranejšo in stalno izobraževanje naj bi se še jiaprej formi-rali klubi, pri čemer pa bo treba njihovo področje z dosedanje foto in radioteh-nike nupio razširiti. člani klubov bi tu-di lahko izdelovali razne izdelke za pro-dajo in na ta način dobivali sredstva, po-trebna za nabavo delovnih priprav in ma-teriala. še stopnjo dalje pa bi pomenilo visoko strokovno delo, ki bi naj v večji meri lahko bilo predvsem študentom teh-niških fakultet prepotrebna praksa in dopolnilo pri študiju. Prav k temu viso-kokvalijiciranemu delu bi lahko pritegni-li tudi fakultetne učitelje, ki marsikdaj tehnično delo na nižjem »obrtniškem« ni-voju podcenjujejo in mu odrekajo smisel in podporo. Seveda pa bo nujno, da se bodo študentje pri posameznih delih me-hjavali, da bi se spoznali s čimveč pro-blemi in ne bi postali rutinerji. Ko so razpravljali o vprašanju amate-rizma in neamaterizma na tehničnem področju delovanja študentov, so bili čla-ni univerzitetnega odbora mnenja, da mo-ra biti delo v zvezi, klubih, sekcijah in drugih obhkah delovanja na področju teh-nike — tako kot sicer v ZŠJ ,^- ama-tersko, le študentje, ki organlzirano de-lafo izdelke za prodajo, naj dobijo za svo-je delo dohodek, ki bo marsikomu ena- ko kot od honorarnih zaposlitevt nujno dopolnilo sredstev za študij, pri čemer pa se bo še strokovno izpopolnjeval, name-Mo, da opravlja — kot je sedaj pogbsto — tudi nekvalifidrana dela. Seveda pa bo treba skrbeti, da zaradi tega ne bo tr-pel študij in da bodo ti dohodki v skla-du z dohodki študentov, ki opravljajo dru-ga kvalificirana dela (n. pr. instrukcije, novinarstvo). Preostali del dohodkov pa bo poleg do-tacije univerzitetnega odbora močan vir za pospeševanje tehnične vzgoje na uni-verzi. Toda, ker so potrebe ogromne, se bo morala zveza še v večji meri obrniti za finančno pomoč na posamezne fakul-tete. Do sedaj nudita pomoč le fakulteta za strojništvo in fakulteta za naravoslovje in tehnologijo. * Seveda pa bodo morali tudi fakultetni odbori ZŠJ posebno na netehničnih fakul-tetah posvetiti problemom tehnične vzgo-je več posornosti in priznati tehnične-mu udejstvovanju študentov v svojih pro-gramih in delovanju enako mesto kot kultumi ali športni dejavnosti, kajti tu-di tehnična vzgoja bistveno prispeva k splošnemu dvigu kulturne ravni in na-predku družbe. Ravno zaradi te pomembno&ti in da bi bil dan tehnični vzgoji in delu študen-tov potreben poudarek in podpora, je uni-verzitetni odbor skl&nil predlagati unu verzitetnemu svetu, naj čimpre^ razpravlja o tem vprašanju. D.Demšar Kulturni, prosvetni in zgodovinski zavod 99 BOREC 66 Ljubljana, Titova 17 izda v knjižnem programu v letu 1963 sledece knjige: ZBIRKA »VIHARNI CASI« Gitica Jakopin: Devet fantov in eno dekle Rudi Pušenjak: Spomini proletarca Anton Milič: 22.000 km od Kragu- jevca do Kragujevca I. del Stane Šušteršič: Kovači lepšib dni Aleksander Vojinovič: Beli bregovi Pohorja Alojz Ravbar: Iz viharnih dni Katja Špnr: Slepa v pregnanstvu ZBIRKA »KOZAKI« Stanko Petelin: Kronika Vojkove brigade Mile Pavlin: V ognju in snegu Črtomir Šinkovec: Oblaki nad sonč- no deželo Emil Sovdat: Tam, kjer teče bistra Zilja Jožc Peskar: Preko Dolomitov na Štajers^ko Milko štolfa: Med briškimi griči je posijalo sonce KNJIGE IZVEN ZBIRK: France Filipič: Pohorski bataljon Matevž Hace: Ljudje na prelomnici Vladimir Lakovič: Taborišče smrti POSEBNA IZDAJA Winslon S. Cliurchill: Druga sve-tovna vojna Proslava dneva Afrike 15. april, Dan Afrike, ne pomeni samo naprednemu človeku, mladincu, praznik afriškega naroda, temveč po-meni simbol naprednega misl.ien.ia, simbol borbe za svobodo, ki vzbuja globoko spoštovanje do vsega afri-škega naroda. Borba afriških naro-dov ni samo stvar Afrike, kajti bor-ba proti kolonializmu in ekonomski odvisnosti je sestavni del vseh na-prednih političnih gibanj na svetu. Valiko število afriških študentov in strokovnjakov, ki so trenutno na iz-popolnitvi v naši državi, nam služijo kot eden izmed mnogih dokazov, da jugoslovanski narod, ne samo moral-no in politično, temveč tudi dejan-sko pomaga afriškim narodom k hi-trejši politični, kulturni in ekonom-ski emancipaciji. Bivanje naših prija-teljev iz Afrike nas bogati še z iz-kustvom več: tisti, ki ie dal žrtve za lastno svobodo zna ceniti napore drugih. Konfederacija afriških študentov v Ju-goslaviji je skupaj z beograjsko univer-zo in Zvezo študentov pripravila zanimi* vo proslavo Dneva Afrike. 14. aprila so predvajali na strojni fakulteti kratke fil-me iz borbe za enakopravnost m svobodo afriškega naroda. Zvečer pa so priredili svečano akademijo, na kateri so priso-stvovali razen afriških študentov, profe-sorjev in študentov beograjske univerze, še mnogi javni in kulturni delavci iz Beo-grada ter predstavniki afriških ambasad v Beogradu. Akademijo je pričel afriški študent, član konfederacije, Diara Fusein, kt je s kratkim nagovorom prikazal po-membnost naprednih gibanj v današnji Afriki. Na koncu je pozval navzoče k eno-minutnemu molku v čast padlim borcem Afrike. V imenu beograjske univerze in Zveze študentov sta o pomembnosti Dne-va Afrike spregovorita prorektor univer-ze Dr. Božidar Djordjevic in predsednik Univerzitetnega odbora ZŠJ Nikola Mar-kovič. V programu akademije so sodelo-vali še zbor Branko Krsmanovič in grupa afriških študentov, ki so tzvedli glasbeno poetski recital na temo afriške vasi. Prijateljski stik afriških študentov in naših mladincev je še posebej prišel do izraza na družabnem večeru, ki je bil v ponedeljek 15. aprila pripravljen 40 po-vabljencem in gostom. V programu, ki je trajal več kot dve uri, so sodelovale kul-turne skupine iz Gvineje, Gane, Tunisa, Severne Rodezije, Toga in Nigerijc še zmeraj straši... ... stanavanjska stiska. Stu-dentski domo-vi še zdaleč ne zmorejo vsrkavati silnega vsakoletnega prildva študentov v Ljublja-no. Le okoli 2600 študsntov je sprejetih v šfcudentsko naselje ali v kak drug štu-dentski dom. Za vso ostalo množico, ki jeseni trka prosi za — posteljo, pa velja odpravnina: zmig z rameni in: »Ne mo remo pomagati. že tako smo v zadregi. Vse je že zasedeno. Niti ena, postelja ni proste...«« — Diogs>nes si je svoje dni postlaJ v sodu, naš študent pa tega ne mo-re. Koliko jih je, ki obupajo pri iskanju »majhne sobice!« šfcudentovska družina v Ljubljani pro porcionalno hitreje narašča kot število , postelj v študentskih domovih. Premalo \ gradimo. Mnogo premalo. Ni dovolj gra- diti samo nove fakultetne stavbe, če pa študent mma poštene strehe nad glavo. Vsakih »sedem let« zraste kaka nova ka-paciteta. Dvesto novih postelj pa je pri sedanjem pritisku študentov le kapl.ia v morje. Milijoni za eno posteljo Pred dvema letoma smo slavili vselitev v novi stolpnici v Študemkem naselju. 360 študentov se je dokopalo do relativ-no visokega stanovanjskega standarda. Sti-sfca se je s tem le omilila, ne pa odpravi-la. Danes pa že spet narašča z vso silovi-tostjo Vsi ti problemi so po svoji resnosti zah-tevali, da se jih bolj organizirano lotimo. Na univerzi smo zato pred štirimi leti ustanovili Sklad za izgradnjo študentskih stanovanj. Zgodovinsko poslanstvo tega sklada je v tem, da po raznih kanalih zbi-ra finančna sredstva za izgradnjo štud&nt-skih stanovanj. Denar je še zmeraj tisti usodni dirigent, ki dikt-ira tempo študentskih gradanj. Od tega, koliko ga je, je odvišno ali bomo ameraj preživljali sedem suhih let pri bo-gatenju našega šbudentskega posteljnsga fonda, ali pa bomo tudi na tem področju zlezli na zeleno vejo. Sklad je vložil vse moči, da bi v svoje »dobrodelne blagajne« privabil čim več denarnih sredstev. Ce na hifcro poškiJimo v te blagajne in opazujemo koliko vanje priteka in koliko iz njih odteka, si lahko privoščimo tole grabo sodbo: da bi lahko vsake tri štiri leta zrasla pod nebo nova študentska stolpnica. Preveiika nestrpnost pa je le neupravi-čena. Sarru študentje se le redko ocenimo koliko smo vredni, bolje, koliko stanemo. Marsikje naseljaš, ki s-tanuje v stolpnici, ne ve, da bi njegova postelja, če bi jo po-ložil na vrednostno tehnico, tehtala težke denarce. železničarji stanujejo pod streho, ki je srala 161 milijonov. Vrednost dru--ge ženske stolpnice, ki so jo financirali naši okraji in republika, pa se povzpne kar na 168 milijonov. V stolpnici živi 180 študentk, torej »tehta vsaka postelja 940 tisočakov« — okroglo: milijonček. Kot vidimo, je študent draga zvrst človeka! Priti šiudTat v Ljubljano poroeni za mnoge trnjevo pot. če si se že dokopol do štipendije, pa Se ni nikjer zapisono, da si si priboril nad gjavo tudi — streho. čakalnict in klopi na železnlški postoji. Prenočevolska ilegola v Naselju cvete. Oglcsni oddelek pri »Delu« je poln žalostnih kitic: »Miren študent nujno išče sobico..,« — Od hiSe do hiše gredo povpiraševot. če imojo »kakšen primeren kot...« Privatni stonovanjski seklor na račun štu-deniov vsnk mesec pospravi mostne, grešno velike »zaslužke". Nekoj tisoč študentov je jesenž prepuščenih, da si po prindpu »Znajdi se sam, če li ne pomagajo« — sami poiščejo tlstih nekaj kvadratnih metrov z mizo in s posteijo ... 500 novih postelj, ki jih bosta v nekaj letih nudili obe stolpnici, bo pač pr^cej. Če pa računamo, da bomo morali naš hi-rajoči pastorek Akademski kolegij enkrat izipraaniti, pa to spet ni tako veliko. Otoraji — meceni Ob rojstvu Sklada za izgradnjo študent-skih stanovanj je bilo rečeno, da mu bodo botrovali tudi okraji. Vsak med njimi je na svoj način zainteresiran, da bi imel doma čim prej in čim več visokokvalifici-ranega kadi^a. Vsak okraj pa mora zato tu-- di poskrbeti, da njegov šbudent dobi v Ljubljani primerne šfcudijske pogoje, če noče, da ta njegov študeirat ne bo študiral v nedogled. Okraji morajo zato vsako leto odpreti svojo mošnjo. Eni več, drugi manj, odvis-no od gospodai^ske moči okraja in od šte-vila njegvih študeatov, ki stanujejo v študenrskih domovih. Razni okraji so to mecenst-vo raznčno ocenili. OLO Ljublja-na je bil, razumlj^vo, od vsoh najbol ra-dodaren. Letos naj bi okraji prispevali 50 milijonov dotacij, od tega ljubljanski okraj dobri dve tretjini. Celjani, vse taico kaže, imajo ravno ta-ko izostren posluh za študenbsko stano-vanjsko krizo in bodo letos v borbo proti njej poslali svojih 13 milijonov. Moribor pokazal figo... Cloveku se od začudenja podaljša obraz, ko bere listo. koliko je kateri okraj letos pripravljen pnspevati v sklad. Vzrok za-čud&nju je OLO Maribor. Namesto vsaj nekajmilijonske vsote sameva na listi črtica, to je — nič. čudno! Kaj ni niti ene-ga iz maribor^kega okraja, ki bi študiral v Ljubljani m stanoval v študentskem do mu!? Nasprotno! Okoli 400 Mariborča-nov« uži-va zatočišče v ŠN ali v kakšnem drugem študentskem domu. In vendar je kljub tej občutljivi argumentaciji l©tos Maribor skladu pokazal figo. Mariborčani se opravičujejo. Pri njih — da je v ekspanziji višje šalstvo in da je le temu treoa dajati finančne impulze. To je vse res. V Mariboru je res vedno več rednih študentov, ne manjka tudi tistih, ki so iz drugih okrajev, in res je tudi, da tanjkajšnja sfcanovanjska stiska študentov ni ni^ manj nezavidljiva kot ljubljanska. Maribor pra^i: »Mi si moramo zgradi-ti lastno študenfsko naselje. Morda bomo odkupih za te namene sedanjo kaznilnjco m jo preuredili. V zadnjih dveh letih smo žrtvovali okoli 200 milijonov za posteljni fond študentov. To ni malo. Ni nam moč očitati nezainteresiranost!« In vendar je Mariboru moč to očitati. Vsa njegova opravičila, ki imajo jasno tudi svojo težo, vseeno zbledijo ob nespre-msnjenem dejsbvu: v Ljubljani študira 800 Mariborčanov, od teh jih kar polovi-ca stanuje v študentskih domovih, kljub temu da OLO Maribor letos ni bil priprav-Ijsn plačati nifi ficka. . Nevarnost je, da se Maribor ne bo ho-tel za stalno rešiti mecenstva v Ljubljani in bo svojih »200 milijonov« raje vlagal doma, s pobožno mislijo, da drugi okraji tega ne bodo opazili. če bodo mariborski štvidentie vseeno stanovali v študent^kih domovih, ne da bi t>ilo treba Mariboru pokazati vsako letne dobre volje z nekaj milijoni, tedaj bodo drugi okraji na nek način opeharjeni. — Lahko se tudi zgodi, da se bodo Celjani popraskali za ušesi in rekli: »če delajo tako v Mariboru, pa dajmo še mi. Tudi nam ne manjka do-mačih potreb.« — Po ta-ki poti pridemo kmalu ob sklad. Koper tudi lahko mirno zardeva prj svojih dveh milijonih, ki se jih je letos »opogumil« prispevati za šbu-dentska stanovanja. Samo to v dokazno gradivo: čez šfciristo Koperčanov ima stre-ho nad glavo v študentskih domovih. Koper pa letos s to beraščino kupi komaj dve novi lezišči za svoje študente. Ka-že pa, da bodo Primorci popustili in pri-maknili še kakšnih pet milijonov. Dve novi stolpnici... Sklad bo letos imel v blagajni okoli 190 milijonov. S tem denarjem naj bi le-tos začeh spet zidati. V trikotniltu Tru-barjeve, Vidovdanske in Ilirske ulice naj bi se v nekaj letih dvignili pod nebo dve moderni 12 nadstropni stoLpnici. Vsaka bo vredno okoli 250 milijonov dinarjev. Naj povemo, da se je prva stolpniea že rodila. Ravnp te dru so začeli z grad-benimi deJi. GP Megrad se je zaobljubilo, da se bo že drugo leto jeseni v nove, mo-derne sobice lahko vs9lilo 200 šbudentk. Stclpnica — dvojčica, fajntovska leži za sedaj šele na papirjih. Posteljo bo nudila 300 študsntom, večinoma medicincem. Pra-vijo, da je treba poprej cxikriti kako zla-fco denamo jamo, preden se tudi nje loti-mo. V&ndar tudi pesimisti ne zanikajo možnosti, da bo tudi ta stoLpnica čez tri štiri leta že stala. Torej: blagor zanam-cem! Stolpnica — fantovska dvojčica, bo zad- nji krik našega študentskega stanovanj-skega standarda. Jasno, z dvigalil ... in nova ombulanta se obeia V ženski stolpnici je predvideno fcroja spodnjih etaž za šbudentsko ambulanto. Vse torej kaže, da drugo leto dobimo nov študentski zdravstveni »center«. študent-ska »bolnica« na Miklošičevi dobi potem-takem konkurenta. 2e zadnji čas, kajne! Nova ambulanta bo imela več oddelkov: splošno ambulanto, zobotehnični oddelek, svoje prostore pa basta imela tudi psiho-log in socialni delavec. Od strani šSuden-tov se je nekdo opogumil in predlaga] še nek oddelek — kontracepcijski dispanzer. Samo za študente. — Predlog je nov, ne pa neumen. če si bo nova ambulanta lah-ko privoščila celo psihologa in socialnega delavca, tedaj se bodo našla sredstva in prostor tudi za ta, že zdavnaj potreben oddsles. — Zdi se nam, da bomo s tera predlogom prodrli. študentje: vplivajmo! Res je, gradimo. Vendar počasi. Prepo časi. V večini je temu vzrok denarna su-ša. Sklad pa več kot toliko ne zmore. Vrhu vsega so nekateri okraji še skopi. če treano premislirno, študentje sami pri tem ostajamo s svojim vplivom vse pre-vec ob strani. Mariborčani pa tudi Kopr-čam bi lahko ma.lo bolj potrkali na srca svojih okrajnih mož in jih s tem opozonli nase in na svoje stanovanjske križe in težave. Levji delež pri tej najlogi bi morali nositi pokrajinski klubi. Brez dvoma bi tako agitacija rodila večje uspe-he. Treba bo najti budi plodnejše odinose s podjetji. Do sedaj so se izskazale samo že-lezarne. Ostala podjetja pa so imela za-mašena ušesa za povabilo k sofinancira-nju študentskih stanovanj. Počasi bo treba preiti tudi na občine. K&muna, posebno če je gospodarsko moč-na, bi si za svoje štipendiste lahko izgo-vorila določeno število postelj v novih blokih. Govora je bMo tudl o t«m, da bi se gradnja druge, »fantovske« stolpnice, za katero pa še ni zbranega potrebnega de-narja, prepustila nekeomi podjetju, ki bi jo zgradil s svojimi sredstvi — za tržisce. Ko bi bila izgrajena, bi[ jo prodal. Kupci postelj bi bili tako okrajni ljudski odlbo-ri, kot fcomune in podjetja. Vidimo: Brž ko začnemo govo-riii o študentskih domovih, novih in že obstoječih, se že zapleiemo v pratjozd problemov. Kako zago-toviti ležišča vsem, ki pridejo za nami? Stanovanjski gordijski vozel pa se bo še bolj zapletel, k*r lahko v naslednjili letih pričakujemo pove-čan priliv šludentov iz povojnih generacij. Kam z vso to množico? če bomo tako po polževo reševali tovrstne probleme, se nam bodo še bolj zataknili v grlu. Treba bo pač bolj odločno zavihati rokave in požreti to grenko piiulo — da-jati več sredstev za gradnjo štu-dentskih domov. če ne: si bomo v nekaj lellh nakopali na glavo »lepo, zaskrbljujočo šfudentsko sta-novanjsko stisko«. M. Tavčar Stran 3 Fizkultura je pojem, ki ga človeška civiliza-cija že dolgo pozna. Da-nes pa se je telesna kul-tura na široko vključila v okvire splošne člove-ške kulture. Družba za-hteva ne samo izobra-žene, temveč tudi zdra-ve, krepke ljudi. Poseb-no velja to za šolsko mladino, da se z vso skrbjo posvetimo njene-mu izobraževalnemu, pa tudi telesnemu razvoju. Visoka šoia za telesno kulturo Na VISOKO ŠOLO ZA TELESNO KULTURO se navadno vpisujejo večinoma fantje. Ne manj-ka pa tudi deklet. V vseh letnikih je okrog sto študentov in študentk. Vsako jesen pa se jih. nanovo vpiše okrog 40 do 45. Omenimo pa naj že takoj, da je vpis omejen. Fizkulturniki so vse do danes preživljali sta-novanjsko stisko v stari zgradbi na Taboru. Le-tos jeseni pa se bodo vselili v novo šolo na Kodeljevem. Ne bo jim več treba gostovati v tujih telovadriicah. Imajo svojo novo in mo-derno opremljeno z učilnicami in kabineti. ŠTUDIJ je stopenjsko organiziran v dve stopnji. Diploma prve stopnje ti v spričevalo vpiše: predmetni učitelj telesne vzgoje. Po dru-gi stopnji pa boš na šoli kot profesor za te-lesno vzgojo poučeval dijakom brez dvoma naj-bolj priljubljen predmet — telovadbo. USMERITVE. Vse do osmega semestra je študij enoten, nerazvejan. V zadnjem, osmem semestru, pa si izbereš eno izmed športnih pa-nog, ki se ji želiš še posebno posvetiti. Na iz-biro imaš atletiko, plavanje, igre, preventivno gimnastiko, rekreacijo, nogomet in smučanje. SPREJEMNI IZPITI. Kot že rečeno, je vpe-ljan omejeni vpis. če si končal srednjo šolo, se boš moral podvreči še majhni praktični pre-izkušnji: tekel boš na 100 metrov in na 1500, skakal boš v višino, pokazal nekaj osnovnega znanja na drogu, na bradlji in na parterju. Po-stavljenih ni nobenih norm, ki bi jih moral doseči. Na osnovi celotne slike, ki jo boš nu-dil, boš sprejet ali odklonjen. Še preden pa te bodo spustili k temu šport-nemu sprejemnemu izpitu, se boš moral po staviti pod zdravnikovo lupo. Šele le-ta ti bo lahko potrdila. da si res tako grajen, da boš lahko prenašai naporni študij. PREDMETI. Verjetno bi te zanimalo s katerimi prcdmeti se boš prvo leto srečal: osnove družbene ure-ditve, zgodovina telesne kulture, obča psihologija, tco-rija telesne vzgroje, biologija in higijena, anatomija, atletika, rokomet, elementarne igre, vaje na orodju, talna telovadba, ritmika, glasbena vzgoja, splošna te-lesna vzgoja, tuji jezik in predvojaška vzgoja. 16 pred-metov z okrog 35 urami predavanj in vaj tedensko niso mačje solze, še posebno ne za začetnika. KOLOKVIJI. Tudi to ti ne aide. V prvem semestru se boš potil pri obči psihologiji - ustmeno in obvezno - pri vajah na orodju in atletiki ter pri teoriji tclesne vzgoje. Vsi našteti kolokviji so obvezni in pogoj za vpis v drugi semester. VAJE. Razumljivo je, da se fizkulture ni moč na-učiti iz knjig. To je šola, kjer se morata teoretieno In praktično učenje tesno zlivati v celoto. Zato imaš kar 16 ur vaj. Iz vseh prakličnih predmetov so ob-vezno vaje. Pri nekem praktičnem predmetu ti v šoli najprej servirajo teoretični obrok: spoznavaš zgodo-vinski razvoj, razne sisteme To, kar kopljemo — je INSULA 17,« je povedal. »To je hišni Wok, ki je bii omejen z ulicaimi. Ko so kopali kanal za cesto, so naleteli na zidove. 2e sedaj smo odkrili tri sobane z barvnim ometom. Barve, verjetoo rudninskega porekla, so zelo dobro ohranjene... Ugotovili smo, da so bile dve gradbe-ne faae — starejša — z barvnim ometom in mlajša brez barvnega ometa. Studentje pomagamo pri de-lu, pri risanju načrtov itd...« Ko smo se pogovar-jali, je s ščebko in vodo čistil koščke oimeta, na ka-terih so se v živih barvah pojavljali vzorci, katoršne so Riniljani uporabljali za okras sten v hiši. študentje arheologije so sikoraj pri vsakem izko-pavanju. To je del njihovega študija, »vaje« bi te-mu lahko dejali. Tako so lansko in predlansko leto pomagali pri izkopavanju na Trgu revolucije, pri kopanju grofaišča na Titovi cesti in pri vseh po-dcbnih večjih delih. Seveda pa njibovo delo ni ome-jeno saano na taka prilo&iostaia izkopavaiija med » ... in izgledi za zaposlitev?« »V Sloveniji za zaposlitev že ni veliko možnosti. Vsa mesta so že zasedena. Treba bo pač iti kam na jug, v Crno goro ali v Makedonijo, to pa mi je prav vseeno ...« »Vsa arheologija je en sam velik skok iz našega tempa življenja, poglabljanje v zgodovino, v rnir .. Včasih je delo naporno, vendar njegove lepote to ne spremeni. Prav na terenu preživimo najlepše ure...« »Lahko poveš še kako podrobnost o teh zadnjih izikapavanjih?« »Morda bi bilo zanimivo to, da je zelo dobro ohra- njen omet notranjih sten te hiše. Takega v Slo-veniji ni veliko. Našli pa smo tudi nekje Trajano-vih novcev, ki pa niso vsi iz istega časa ...« Silvin Košak, tretji letnik arheologije in primer-jalnega jezikoslovja, se je tega dne tudi znašel pri izkopavanju. Ker smo hoteli ob tej priliki izvedeti tudi še nekaj več o študiju arhealogije na ljubljan-ski univerzi, smo ga povprašali nekaj o tern. »Tudi pri nas imamo stopenjski študij,« je pove-dal, »vendar je pri nas že tako, da -vsakdo, ki v redu konča prvo stopnjo, nadaljuje študij na drugi... arheoloških tehnikov ni,« je pristavil. Potem je še menil, da je pri njih veliko učnih progiramov in malo študentov. Kar na prste jih lahko prežteješ: v drugi stopnji jih je osem in v prvi devet. Slmpatična Tanja Zupaniič (2. letnik arheologije) je povedala, da se je za šbudij na arheologiji odlo-čiia šele pred vpisom na fakulteto. Ce bi jo vpra-šali, kako ji je na tem oddelku všeč, adi bolje: kako jii je všeč poklic arheologa — bi dobilj pritrdi'len odgovor — zato je tega nismo vprašali. »In med počitnicami?« »štuidentje arheologije bomo med počitaiicami prakticirali na barju, (kolišča) pri prof. J. Korošcu in pri prof. J. Klemencu v Sempetra pri Celju.« »Je pa&itni&ka praksa obveana?« »V toku študija moamo imeti štiri mesece te-renskega dela.« »Koliko časa traja povp^čno študij na vaši fa-kulteti?« »Nekateri končajo tudivštirih letih.« »Kje se nameravaš z^josliti ipo končanem študi-ju?« smo še povprašala in odgovor je bil: kolegica, ki tudi dela pri izkopivanju, je diplomiraia pred ©nim letom in je še vedf) brez zaposlitve. Nismo jih več motili. Precej dela jih še čaka in njihovo početje ne ,spada v splošno delo na tej ce-sti... To bodo morali ičknprej predati proinetu in zato se arheologom mudl. V seminarski sobi oidelka za arheologijo smo našli Draga Svoljšaka, ki nam je povedal, da prav-zaprav še ni predsediiii študentov, ki študirajo na drugi stopnji, amapak samo kandidat. Komaj smo ga prepričali, da nam tljub temu lahko kaj pove o delu in probdemih študantov na oddelku. »Stopenjiski študij je po eni strani dobra stvar, saj te prisili h kofitinairanemu študiju, vemdar pa je vsaj prva stopnja samo formalna. Službe po prvi stopnji tako ingrtako ne moreš dobiti, saj je pogoisto še po drugi stopnji ne moreš. Ko pa vidimo, da nimamo pravih perspektiv pred seboj, nam to jem-lje vse veselje do dela. Povsod v praksi pa se tudi zavedajo, da tisti s staro diplomo znajo več, kot mi, ki študiramo na stopenjskem študiju.« »Literature ni veliko. Na razpolago so samo red-ki študiramo po stopenjskem študiju.« »štipendij skoraj ni. So Kidričeve, vendar jih je zelo malo ...« »Za zaposlitev bo problem še dolgo, izhoda iz nje-ga ne vidi nihče. Znan je primer, ko se je arheo-loginja zaposlila kot otroška negovalka ...« Poslovili smo se. Razpravljanje o taikih stvareh bi nas lahko zapeljalo. Spoinniimo se samo tistih be-sed: »Včasih je delo naporno, vendar to njegave le-pote ne spremeni. Prav na teiroau preživimo naj-lepše ure ...« Zanimiv razgovor V zatišje kulturnega živlienja na Filozof-ski fakulteti je pretekli teden posegel zanimiv razgovor z delavno temo »Perspektive inte-lektualca«. Izreden obisk ie tokrat znova po-trdil, da ie zanimanje za podobna vprašanja na filozof ski f akulteti veliko, treba j 3 le ini-ciatorja oziroma organizatoria, ki bi stalno skrbel za podobna predavanja in uspeh ne bi izostal. Prepričani smo, da je omenjeni raz-govor dovolj prepričljiv pokazatelj. Razgovor, ki je prerastel okvire najavl.ie-ne teme, je potekal v sproščenem vzdušju, katsremu ie posebej prispevala debata Vel.i-ka Rusa (Perspektive), ki se je poleg pred-stavnika Problemov (Janez Dokler) in Sodob-nosti (Dušan Pirjevec) udeležil razgovora. Razprava se je v glavnem omejevala na formulacijo pojma intelektualec v naši druž-bi. Govorili so o razlikah med tehnično in kulturniško intBligenco in ugotavljali, da in-teligence ne smemo razlikovati na te dve veji. Posebno zanimiva je bila debata o pomenu intelektualca v podjet.iu, kjer je še vedno (v veliko primerih) ni udeležen pri neposrednem odločanju v delavskem samoupravl.ian.iu. Dogovorili so se, da bodo v na.iavljeni te-mi razpravljali na prihodn.iem razgovoru, v katerem pa se bodo omeiili na probleme inte-lsktualcev v zvezi z filozofsko fakulteto. (bp) Cesare Pavese: Rdeča zemlja Rdeča zemlja, črna zemlja, ti prihajaš is morja, iz ožganega zelenja, kjer so starodavne besede in znojni trud in krvomočnice med kamni — ne veš, koliko nosiš morjd, besed in truda, H, bogata kot spomin, kot gblo polje, H, trda in presladka beseda, stara odkrvi, zbrane v očeh; mlada kot sad, ki je spomin in letničas — tvoj dih počiva pod avgustovskim nebom, olive tvojega pogleda slajšajo morje in ti živiš in oživljaš in ne presenečaš, gotova kot zemlja, temna kot zemlja, stiskalnica letmh časov in sanj, ki se v mesečini iskaže starodavna, kakor roke tvoje matere, kotanja žerjavnice. prevedel Miroslav Košuta Zbor ,,§Sobodan Princip - Seljo" v Naselju 74 članski zbor študentskega kulturno—umetni-škega društva »Slobodan Princip—Seljo« iz Saraje-va se je proslavil že na številnih gostovanjih doma in v tujini. Letos prvič gostuje tudi v Sloveniji, or-ganizacijo nastopov pa je prevzel »Akademik«, v zamenjavo za njegovo lanskoletno turnejo po Bosni. V menzi študentskega naselja bo zbor nastopil 26. aprila, dan za tem pa še s ce,lovečernim koncertom v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Po tem bo zbor nastopil še v nekaterih drugih krajih v Slo-veniji. Prvi letni koncert zabavnega zbora Prvi letni toncert zabavnega zbora bo danes, 24. aprila ob 20.15 v dvorani Slovenske filharmonije. Po uspehih, ki ph je zbor doživel na nedavni tur-neji v Trstu in Gorici, je nastopil še pred polno dvorano v Trbovljah, zdaj pa bo to prvi večji na-stop v Ljubljani. Zabavni zbor je zdaj sredi največ-jih priprav, vadijio vsak dan in upamo, da nas bodo na tem svojem, do zdaj največjem nastopu v Ljub-ljaru, spet navdušili. 99Tone Tomšič" na pragu novih uspehov 26. aprila bo po precej dolgem času spet nasto-pil zbor »Tone Tomšič« v Mariboru. Gostovanje or-ganizira list manborskih študentov »Katedra«, ki je v ta namen prispeval precej sredstev. Zavedajo se pa, ,da je po lanskoletnem škandalu s koncertom zbora »Vinko Vodopivec«, ko je biia unionska dvo-rana na pol prazna ,organizacija takega kancerta v Mariboru precej tvegana. Prav zato pripada »Kate-dri« vse priznanje. 7. maja bo priredil APZ poseben koncert za sred-nješolce v Filharmoniji, ki bo obenem tudi general-ka za letni koncert, njegov namen pa je tudi pro-paganda med srednješolci. Uraden krst novega programa APZ »Tone Tom-šič« pa bo na rednem letnem koncertu, ki bo 9. maja, prav tako v dvoram Slovenske filharmomje. člani zbora se z vso vnemo pripravljajo na te na-stope, vadijo petkrat tedensko in lahko rečemo, da take kvalitete do zdaj zbor še ni doživel v vseh letih svojega obstoja, kar je predvsem sasluga dirigenta Lojseta Lebiča. * Progfam sestavljajo v glavnerri prvič izvajane skladbe, ki so povečvii napisane prav za ta zbor. Zbor je namreč pred kratkim pripravil akcijo med slovenskimi skladatelji za zbiranje kvalitetnih zbo-rovskih skladb. To bo prijetna popestritev naše zborovske glasbe. Omenjene pesmi bodo seslavljale predvsem prvi del programa. c drugem delu pa bodo peli pesmi iz repertoarja renssančne glasbe in nekaj tujih na-rodnih pesmi, ki pa bodo prav iako pri nas šele prvič izvajane. (Naj omenimo mlrnogrede, da bodo pevke zbora na tem koneertu nastopile prvič tndi v novih kro-jih, ki so jih že tako dolgo pričakovale. Plačnik je »Akademik« sam!) Takaj za te>ni nasiopi pa pre APZ že na turnejo v Beograd in po južni Srbiji ter Makedoniji. France Hf arolt *9 11 potuje 5. maja v Zagreb na Majski festival, 13. ma-ja pa bo imel svoj redni letni nastop v Drami, kar bo obenem todi jubilejni nastop ob 15. letnici zbora. Izvajali bodo samo slovenske plese. Velika zahvala ob petnajstletnici gre Mariji šuštaršič, koreografin-ji, in Tončki Maroltovi, ki z velikim trudom vadita ves ansambl, čeprav za to ne dobita nobenega ho-norarja. Sicer pa bomo ob tej pomembni obletnici najboljše slovenske folklorne skupine še pisali. ,Vinko Vodopivec' nastopi 7. maja v okviru Majskega festivala v dvo rani Hrvatskega glasbenega zavoda s celovečernim koncertom. Svoj jubilej — desetletnico — pa slavijo na koncertu v Filharmoniji 21. maja. Ob tej prilikl bodo zapeli nekaj pesmi skupno z vsemi starimi člani zbora, ki se bodo mogli koncerta udeležiti. Na odru bo tedaj 100 do 120 pevcev! Ob tej priliki gre vsa zahvala dirigentu zbora Cirilu Krpaču, ki je spravil zbor na zavidljivo višino. J. P. Obveščamo, da lahko dobite vstopnice za vse omenjene koncerte in nastope v Ljubljani v pred-prodaji v pisami Akademika na Poljanski cesti 6! Ciganka Govori mi o svojih kočijah govori o črnih očeh in dairih tvoje telo je lažno pri večernem ognju podoji cigančka in mi govori o svojem belem srcu Na kateri zvezdi spiš - ko utihnejo violine kakšna je mesečina v iaseh ko goriš v strasti Govori mi o svojih kočijah in o črnemnebu Jonovič Ratibor Lloyd Alexonder DOROTHEA čudno je bilo sMati Dorothejo, ko govori, da mora nekje delati; neverjetno, kot bi Mrs. Gilbert odprla denarnico in jo našla prazno. Domislil sem se, da morda Mrs. Gilbert nima to-liko denarja kot sem si predstavljal. Nisem imel pojma, od česa živi in, seveda, tega Dorotheje nisem nikoli vprašal. Toda če bi bilo to res, kako bi mogla misliti, da bi poslala hčerko na univerzo? Sedela sva nekaj časa in končno je rekla Dorothea: »Alfho-češ videli sliko mojega očeta?« Rekel sem, da želim, toda bil sem rahlo presenečen. kajti nekako si nisem nikoli predstavljal, da bi lahko bil nekje v ozadju še Mr. Gilbert. Dorotkea fe odklcnila omaro pod polico za knjige in se vr-nila s fotografijo moža v britanski oficirski uniformi., Mož pri petdesetih z dobro ohranjenim, inteligentnim obrazom, nosil je polkovnške oznake. Rekel sem Dorotheji, da nisem vedel, da je Angleiinja. »Saj nisem,« je rekld. »Nihče od nas ni. Sovražirn Angleže. Oče se je pridružil angleški vojski, ker je tako hotel. Pozna mnogj Ijudi na tujem.« »živcli smo na tujem nekaj časa,« je nadaljevala Dorothea, »ampak pozabila sem, kako je bilo. Oče je ostal, ko smo se vr-nili. že leta me ni videl, toda piše mi še, Enkrat me je vprašal, če bi hoteJa živeti z njira, tam. To je bilo še pred vojno. Ne bi irtiela nič proti, mogoče je še zato.« »Zakaj ne vprašaš matere?« sem rekel. Dorothea je zmajala z glavo. »Nočem, da ve, da dobivam njegova pisma.« »Ampak ko pride pošta,« sem rekel, »mora opaziii, da ti piše.« »Ne vem,« je rekla Dorothea. »Mislim, da opazi. Ne reče mi ničesar.« Vzela je fotografijo in jo dala nazaj v omaro. Za trenutek me je obšel strašen občutek, da si je vse skupaj izmislila. Dorothea jc spet pripravila pijačo. Sledil sem ji v dnevno sobo. »Lepo bi bilo, če bi šla na tuje,« je rekla. »Da bi šla v Francijo ali v Italijo. In Alžir. Tako rada bi šla v Alžir.« Ko sem jo spomnil na vojno, se je zasmejala in rekla: »Vse-eno mi je. če hočem, me ne morejo ustaviti. Ali ti ne bi šel rad na tuje? Ali bi šel raje v šolo?« »Mislim, da ne bom šel nikamor,« sem odvrnil, »tako je vsecnoM »Ali ne bi hotel iti na tuje z menoj?« je vprašala. »Ali bi šel z vienoj, če bi te prosila? Ali bi šel kamorkoli na svetu — ka-morkoli — če bi te prosila?« »Da,« sem odgovoril. Dorolhea se je zasmejala. »Celo če bi bil to kak odvraten, strašen kraj? Rada bi šla v tak kraj, samo da bi videla, če go-voriš resnico.« Spet je pripravila pijačo, ki se mi je je zdelo le preveč. Zvila se je na stolu in naslonila brado na roko. Lasje so ji bili zmr-šeni in njene oči so bile kot materine, kadar me je gledala. »Ali bi se poročil z menoj?« me je vprašala Dorothea. Nisem ji odgovoril. Sumil sem, da me hoče na nek način zadeti. »Ali bi se poročil z menoj?« me je spet vprašala; »Ali bi šel raje v šolo. Veš, saj se ti ni treba poročiti z menoj.« šel sem h klavirju in se z enim prstom dotaknil tipk. Ko bi bila trezna in bi me to vprašala, ali prosila, naj grem v Alžir, naj užalim Mr. Glathersa, alt storlm celo vrsto drugih, ntrih stvari, bi jih storil. Slekla si je belo bluzo tn si poizkušala odpeti nedrček. Ne-umno se mi je zarežala. Dorothea se je zahehetala. Obrnil sem se. »Ne uspe mi,« je rekla. Nedrček se je strgal in padel. Dorothea se je spet zasmejala. Bila je zelo bleda vn vitka. »Ali je kaj narobe z menoj?« je vprašala. Pogledal sem njene zelene oči, njene ozke rame in drobne prsi, in sem vedel, da bo narobe, karkoli storim. Pobral sem blmo. Tudi ko Sem ji jo nesel, se nisem mogel odločiti, kaj bi bilo slabše, ostati ali oditi. Ona- je morala slutiti, kaj si mislim, ker se je spet zasmejala. če ne bi storila tega, bi ostal. Kakor je še bilo, potisnil sem ji bluzo okoli ramen. Potem sem odšel iz apartmaja. Preden sem odšel, me je poklicala in videl sem jo, kako je izgubljeno sedela na .'elikem stolu in njene ozke rame so se tresle. »Bedast si,« je rekla. Sedaj se mi zdi, da je bila večina najinih slovesov težavna. Oktobra me je Mrs. Gilbert preko svoje hčerke presenetila s ponudbo dveh vstopnic za glasbeno akademijo. Mrs. Gilbert ji je hotela prisostvovati, toda nekaj je prišlo vmes in midva bi lahko izkoristila vstopnici, ali pa ne, kakor bi se odločila. Pove-dal sem Dorotheji, da se bom ogls-sil pri njej ob pol osmih, in po službi sem šel k Horn—Hardartu večerjat. Bil sem nekcj zgoden, ko sem pozvonil pred apartmajem. Odprla mi je Mrs. Gilbert. »Dorotheje ni tukaj,« je rekla. Bila je videti vznemirjena. »Ali je niste videli v parku? Lahko da je na trgu pred hišo.« Povedal sem Mrs. Gilbert, da sem se zagotovo domenil, da se dobiva z Dorothejo tukaj, ob pol osmih. Mrs. Gilbert je kar naprej raztreseno kimala z glavo kot da bi ji hotel vsiliti naroč-nino za mesečno revijo. Obnašala se je tako čudno, da sem $e vprašal, če se je zadnji trenutek enostavno odločila, da ne pusti Dorotheje z menoj ven. Zdelo se mi je, da sem opazil še nekoga v dnevni sobi in poizkušal sem, da bi pogledal skozi vrata, toda Mrs. Gilbert jih je držala skoraj zaprta. Končno je rekla nedoločno, da je Doro-thea odšla in če je ni na trgu, ne ve, kje naj bi bila. Odpeljal sem se z dvigalom in odšel skozi park. Mislil sem, da bi lahko bila pred akademijo; tako sem šel kar se je dalo hitro tja in čakal pred vhodom do začetka koncerta. Skoraj popolnoma se je ie znočilo. Pustil sem vstopnici pri blagajni, kot da bi bilo vsaj najmanjše upanje, da jih bo prišla iskat. Vrnil sem se na trg in premišljeval, če bi se še enkrat oglasil v apartmaju- Zagledal sem Dorothejo, ki je sedela na klopi blizu enega od kamnitih levov. »Morala sem oditi ven,« je rekla, »nisem mogla ostati doma.n Bil sem prepričan, da je prej ni bilo v apartmaju. Dorothea mi je povedala, da je hodila po ulicah. Ko sem jo vprašal, zakaj mi ni pustila sporočila pri materi, se je samo stresla. »Ali hočeš slišati koncert?« »Ne,« je rekla, »vrniva se.« »Tam je tmja mctti,« sem rekel. »Ne,« je odvrnila Dorothea, »ni je več tam. Videla sem jo, ko je odšla.« Odpravila sva se nazaj n prazni apartma. Dorothea ni pu-stila, da bi prižgal luč. »Pojdi z menoj,« je rekla in sledil sem ji v spalnico. V tem se je za trenutek ustavila. »Sedaj,« je rekla, »sedaj. Sovražila te bom, če nočeš.« Nato je dodala: »To pot sem trezna. Ne bom se smejala.« še sva bila v spalnici, ko sem zaslišal korake na stopnišču. Nisem vedel, koliko je ura in na misel mi je prišlo edino to, kako se bo Mrs. Gilbert jezila, ker sem ostal tako dolgo. Potem sem bil pokonci. Toda Dorothea je vstala počasi. Zaslišal sem kljuko. »Ven greva lahko skozi kuhinjo,« je hladnokrvno rekla Do-rothea. »Od tam vodijo vrata na stopnišče.« Bila je le na pol oblečena, toda odšla je naravnost v dnevno sobo. V kuhinji sva bila ob istem času, ko so se odprla vrata. če bi šla naprej, bi bila zunaj trenutek pozneje, ampak Doro* thea se je ustavtta. Tiho profesorji. že ob vhodu smo si nabavili skripta, ki pa so bila precej draga. K sreči smo jih lahko potem vnovčili. Predavanje je teklo dalje. Prikazali so se neki glasbe-ndki, ki pa niso prikazali šolskega znanja, saj so igrali le komercialo in jazz. Potem je bila na vrsti anatomija II. in nič tekstila. Za tem je bilo nekaj elektrike in vinogradni-Stva, za kar smo imeli k sreči dragocene skripta. Temu je sledil majhen telesnovzgojni intermezzo, pri katerein smo videli pri tovrstnem opravilu celo dekleta. Na mizi je bil še šopek. Ah, prehiteli so nas. Mož s polniin košem cvetic nain je uničil interVju. Le nemo, z očmi smo lahko pobarali: Kam pa zdaj? Na Polževo, v motel ali kar tja pod Rožnik? Odgovora nismo dobili. Odšli smo do lifta, se odpeljali navzdol in odhiteli v redak-cijb — brez intervjuja.« Ocena: Kaj prida to-le ni, saj tudi ne more biti, če upoštevaino, odkod je prišlo. Ali ne? No, za denarce pa se marsikaj naredi. Objaviti enkrat tako reč še ne bo najhuje. TISK IN PISK. V Ljubljanskem dnevnlku, 13. aprila, beremo: Nepričakovano zlato. Essen. — Športni potapljači so na dnu re-ke Rene pri Essenu iskali potopljen motor s čolna. Pri potapljanju so z dna reke izvlekli na breg peščeni mulj. V njem so opazili mnogo sve-tlikajočih se zrn. Poslalj so jih na pregled v labo-ratorij, kjer so laboranti odkrili, da so svetlika-joči se delci zlato, naplavljeno iz zlatih žil v pla-ninskih krajih, skozi katere teče reka Ren. Zanimivo. Prepričani smo, da bi bilo potrebno tjakaj poslati še posebnega dopisnika, ki bi se skušal približati terenu, kjer je v reld zlato kot to navaja Neue Illustrierte. Da ne bo zmot in da bomo vedeli, zakaj gre: članek z naslovom Nepričakovano zlato je bil ob-javljen v omenjenem nemškem časopisu 1. aprila! Ljubljanski dnevnik pa ga je objavil resnega da-tuma, 13. aprila. Je pa že hudo, kadar novinarji nasedejo prvo-aprilski šaii v časopisu! TISK IN PISK II. V TT (16. april) smo v ru-briki Ogledalo prebrali citat iz Dolenjskega lista (11. april). Dvigala... vozijo do višine 275 metrov, s hitrostjo 400 metrov na sekundo. — Torej, če poračunamo, so to dvigala, ki vozijo 1440 km na uro. Ne pri nas, v Ameriki... No, nič ne de: kljub temu čestitamo za delavno zmago na polju — no-vinarstva! RAZPIS NI USPEL: Škorpijonovi bralci in skri-ti braVci (ti, ki tiho gojijo besedišče novega slo-venskega pravopisa), so lahko pred časom v naši rubriki prebrali, da razpisujemo natečaj za naj-starejše obvestilo na oglasnih deskah naših fakul-tet. Razpis sicer ni uspel, dobili pa smo sugesti-je: razpišite (so nam prišepetnili) natečaj za ob-javo naj-starejše stavbe, kjer se skriva določena fakulteta, naj-nepraktičnejše, naj-problematičnej-še. Ti, ki so nam to prišepnili, menijo, da bi bil odziv na tako imenovani razpis vsekakor precej živahen. FESTIVALSKA: V naši državi imamo hiper-produkcijo festivalov. Zaradi tega imamo tudi hiperprodukcijo zabavnih popevk. Hiperproduk« terji niso hoteli zaostajati za ostalimi organiza-cijami pri nas, pa so se namenili, da začnejo z izvozom. Tako so poslali na sever, v London, zna-ni recitativ Brodovi, ki pa je zaradi hladnih in meglenih dni postal moratorij. (Beseda moratorij pride od: moriti, morilci, po novem pravopisu tudi morivci, ima pa izvedenke: zamoriti, zamor-jen, kako koga zamorim itd.) Da bi »rešili bro-dove« naše zabavne šlagerske muzike, so nam Beograjčani pripravili festival Beograjska pomlad. Gledalci in poslušalci so sklenili, da ustanovijo nov festival z delavno temo: kako se ubranim fe-stivalov. Obenem pa se bodo kolektivno-življenj-sko zavarovali. DRUGA PLAT MEDALJE? Medtem, ko je ve-soljna slovenska filmska in nefilmska kritika tek-movala, kdo bo »bolj plastično« skritiziral Pešče-ni grad Boštjana Hladnika, beremo v beograjskih Vidikih: a) Pešceni grad je dober film in b) »Peščeni grad je film, ki daleč prekaša sledeča dela naše kinematografije, ustvarjene v letu 1962: Sreča v torbi, Sibirska lady Maghbet, Poklican je V-3, Cudno dekle, Abeceda strahu, Medaljon s tre-mi srci, Družinski dnevnik, K o z a r a, Šeki sni-ma, žvižg ob osmih, Maček pod šlemom, Obračun, Minuta za umor, Krst Rakoc in Zgodnja jesen... Za-ni-mi-vo! KMALU BI GA ODKRILI: Na tajništvu ene iz-med naših fakultet je malo manjkalo, da bi od-krili Skorpijona! Le-ta je še zadnji trenutek zani« kal svojo idenliteto, vendar ni prepričan, če mu je to povsem uspelo. V bodoče se ne bo več izpo-stavljal budnim očem naših univerzitetnih mož, kajti diplome še nima v žepu! IZ NASELJA: Menimo, da se bodo ob tako !©• pem vremenu zopet začela tekmovanja v nogo-metu, rokometu itd. Ljubiteljem FAIR igre pri-poročamo ogled! IZ NAŠIH KRAJEV: Iz Zagreba poročajo: na ilegalni seji sta se trikotnik in radirka pogovarjala o umetnosti in menila, da svinčnik sploh ne more biti umetnik, ker vedno piše — POD PRITISKOM. ENA S SKUPŠČINE: Zgodilo se je pred dnevi na skupščini elektrotehnikov. Komisije so poda-jale poročilo o svojem delu. Na vrsto je prišla športna komisija. Predsednik združenja je prosil predstavnika športne komisije za poročUo. Ugo-tovili so, da ga ni. »Kje pa je?« ga je ranimalo. »Na treningu,« se je glasil odgovor. Ugotovili so, da so tudi ostali člani športne komisije — na treningu. Naj živijo treningi! Na tej skupščini so bili tudi predstavniki z Re-ke, Zagreba... Z UO-ja pa ni bilo nikogar. Da-ljave? Skorpjončki ŠOPEK ZA... A.nica Ln Vitjema Ta intervju se jte pravzaprav začel že pri Mraku, ko je ženin VILJEM de BREA, študent 3. letnika Visoke šole za telesno kulturo, dal za pijačo. Fantovščina z govorom in zdravicami med kolegi, so-šolci s srednje šole in prijatelji... Naporna noč ... Prvič, kar pišem to rubriko, sem bil priča in študentski novinar obenem. Tako sem nevcsti ADICI TRANCAR, učiteljici s Predmeje pri Ajdovščini, in prijatelju (že 14 let najboljšemu) VILJEMU izročil brez kakšnega uvoda naš šopek. »Dišijo, a?« "J »Cudovite so,« je rekla nevesta, »cvetličarka ima pa res odličen okus!« »Se vama je dogodilo pred poroko kaj takega, kar bi bilo vredno zapisati?« »Nič posebnega, satno deset minut pred poroko se je strgala .najlonka".« »Koliko lei pa sta bila fant in dekle?« To vprašanje je bilo za bralce. »Ja, letos poteka osem let...« sta rekla in si nasmehnila. Potem so nas poklicali v poročno dvorano in podpredsednik Mest-nega sveta J. Gorjanc jima je z izbranitni besedami zaželel srečno pot v življenje moža in žene. Ko sta si dala prstane in podpisala poročno knjigo, sem bil spet novinar s tečnimi vprašanji. »Kako se počutita?« »Kot prej!« »Kako je bilo prej?« »Tako kot zdaj: luštno!« »Bosta šla kam na poročno potovanje?« »Zaenkrat še ne takoj. Prvi daljši izlet bova naredila za prvi maj!« »Računata, da bo prej hči kot sin?« »To pa nama je čisto vseeno,« je rekla Ada in tudi Viljem ni imel nič proti. Na stopnicah so nas pričakali še vsi tisti fantje s fantovščine, nekaj pevcev in vsi Viljemovi kolegi. Predavanje je, kajpak, odpadlo. Skozi »točo« riža, korjandol in čestitk smo po pesmi, ki so jo fantje res z občutkom zapeli, le prišli na prosto... Poročilo kibicev na oni strani Magistrata: Take poroke že dolgo nismo videli. — Poročilo prometnih miličnikov: Tisto soboto je neki avto vozil po Ljubljani veliko škatlo za marmelado. Ker je pisalo zadaj na šipi: PRAVKAR POROČENA, nismo žvižgali. Hvala! TADEJ MUNIH Točno ob dvanajstih Tokrat smo bili namenjeni na fakulte-to za kemijo. še tri minute do dvanajste, še dve minuti, še eno minuto ... gremo! »Oprosti, si šbudenfcka?« Negotovo je pogledaa vsiljive goste in plaho dejala: » ... ja, ... sem ...« »Si za Toono opoldne?« »Pa naj bo ... Samo hitro!« »Pa se nam predstavi!« »ALENKA ŽMUC, ŠTUDENTKA UMET-NOSTNE ZGODOVINE IN ANGLEŠČI-NE. Prvi letnik. »Kam greš opoldan?« »Na fakulteto, študirat!« »Porabis dosti časa na dan za študij?« »Študiram vsak dan. Vsak dan nekaj uric. Večinoma pa sem na predavanjih.« »Kje si končala gimnazijo?« »V šentvidu.« »Torej pristna LjubljančanJka? Kam ho-diš pa ob sobotah?« »Nlkamor!!!« »Prav nikamor?« pisma uredništvu »Včasih v gledališče, pa včasih na Be-levue — plesat!« »Gotovo te kdo spremlja?« »Da, že več let!« »Lani sta bila na morju, bosta šla letos tudi? Kam?« »Seveda bova šla. Kam? To bo on ad-ločil___Pravza/prav: vsak malo!« »Si že bila kdaj v časopisu na sliki?« »še nikoli.« »Kako da si tako lepo oblečena. Se zgileduješ po francoski modi?« »Je to lepo? Francoska moda mi je všeč. Zelo všeč.« »Tvoja najbljubša barva?« »Modra in rjava.« »Imaš kakšnega konjička?« »Nimam!« »Veš kaj o delu študentovske organiza-cije na filozofski fakultefci?« »Zelo malo.« »Hvala!« »Naavidenje!« Boleslav Tov. urednik! Že več let se navdušujem nad zabavno glasbo. Nakupil sem si še lepo zbirko raz-nih plošč in moram priznati, da frsako-krat razveselim goste pri nas, če jim zavr-tim kakšno staro ploščo, pa čeprav je javno proglašena, da je lajna in da jo ke vrabci čivkajo. Večkrat premišljujem o tem, zakaj je Ijudem neka pesem tako pri srcu: ali zaradi morebitnih asociacij na lepe trenutke, ki so bili zvezani s to pesmijo, ali uživajo zaradi neke melodič' ne lepote, harmonije in fvčasih) pametne-ga besedila. Prepričan sem, če bi gostom zastavil to vprašanje, da bi se večina od-ločila za drugo možnost. To potrjujejo tu-di moji pogovori s kolegi in z Ijudmi, s katerimi se v vlaku, ko se vozim domov, večkrat pogovarjam. Popevke se rodijo na raznih festivalih, pri nas so to Opatija, Zagreb, Bled (in zraven letmca!), nazadnje pa smo v prejš-njem tednu poslušali še BEOGRAJSKO POMLAD. Vsi zapisani festivali zabavne glasbe so izraz dela naših kreatorjev za-bavnih melodij. Ti glasbeni Diorji so po, mojem mnenju, pri nas navadni obrt-niki, saj jim je tisto, kar pri nas že vsa le-ta poudarjamo in sicer, da je popevka le takrat efektivna in lepa, če ima vsaj malo narodne barvitosti, kaj malo mar. Ko na Zahodu ne »vžigajo« več popevke »kri-čando«, smo tudi pri nas začeli na lepem recitirati in delati tegobne obraze. Ko je bil moderen Belafonte, so naši pevci ki-kikirikati kot pevec s Karibskega morja. Kaj hočem s tem? Ste poslušali Beograj-sko pomlad? Taka pomlad! Predstavo z vsemi dekoracijami in lasuljami, sloves-nimi nastopi in skrivnostnim kriljenjem rok bi lahko brez strahu prene$li na je-sen. V jeseni je vse bolj žalostno, tako ša-lostno, kot je bila Beograjska pomlad. Od zime sem niso mogli — z izjemo ene ali dveh popevk — spraviti skupaj nič boljšega!? še nekaj mesecev nas loči od festivala popevk na Bledu. Bomo spet razočarani nad kvaliteto izvajanih skladb, ali smem sklepati po analogiji, da po festivalih, ki sem jih do sedaj gledal po televiziji, že vnaprej ne morem pričakovati kaj po-sebnega? Koliko upanja smem imeti, da me blejskt festival, kot Ijubitelja tujih, in domačih popevk, na bo razočaral? Pri frizerju sem pred kratkim bral o novih poteh v našem založništvu. Tam je bilo govora o X-100 romanih in podobnih »mehkih zvezkih«. Prebral sem, da je uve-dena tudi v založništvu neke vrste lite-rarna cenzura v tem smislu, da zalošni-ška hiša ne bo mogla več po mili volfi izdajati toliko romanov s kriminalno vse-bino, kolikor se ji bi zahotelo in kot je nekoč bila praksa. Takrat sem pri tistem zapisu pomislil na naše popevke, od ka-terih so nekatere brez kakršnekoli večje vrednosti, pa se vseeno predvajajo na fe-stivalih, ker se po vsej sili hoče doseči »damokratično« izbiro: finale. Ce je ta-kih popevk več, potem tudi na področju zabavne gtasbe moremo govoriti o »kri-minalnih« popevkah in čas bi bil — vsaj tako mislim jaz in večina mojih kolegov, ki so me napotili, da napišem tole pismo . v Tribuno — da enkrat tudi po njih vsekamo. MarsikaJcšno tarnanje po blej-skem festivalu bo tako odpadlo. H.M. KRANJ Maribora LJUBLJANA: Po pokrajinskih klu-bih je opaziti živahno dejavnost. Večina klubov je že izvedla sestan-ke štipendistov s štipenditorji, po-ročajo tudi o literarnih in družab-nih večerih po sekcijah, mnogi klu-bi pa kujejo načrte za pohode po partizanskih poteh v bližiai doma-čih krajev. V primerjavi s pretek-limi leti je, z odločnejšo organiza-cijo in ponekod z večjim sredstvi, ki so na razpolago, aktivnost med klubi na špornem, kulturnem in družabnem področju, letos precej porasla. Realnejši in trdnejši so tu-di stiki s prebivalci in mladino do-mačih krajev. SARAJEVO: Študent M. S. je svo-jo prošnjo za štipendijo zaključil s sledečim stavkom: Sokrat je rekel: »Drag mi je Pla-ton, a še dražja mi je resnica.«, jaz pa Vam pravim: — draga mi je štipendija, in v kolikor mi jo boste dodelili, mi boste še dražji.« SARAJEVO: Pred kratkim je na medicinski fakulteti v Sarajevia promoviralo 27 novih zdravnikov. Od osnovanja sarajevske medicin-ske fakultete pa do danes je diplo-tniralo 739 zdravnikov. SARAJEVO: Kot gost filozofske fakultete je bila pred kratkim v Sarajevu skupina študentov filozof-skih fakultet iz Zagreba in Beogra-da. Skupina si je ogledala kultur-ne in zgodovinske znamenitosti me-sta, pa tudi bližnje izletniške točke. študentje-gostje so se udeležili tudi nekaterib predavanj in se zanimali za način polaganja izpitov, razne vaje, sistem študija in možnosti štu-dija. Z obiskom pri sarajevskih ko-legih so bili nadvse zadovoljni. NOVI SAD: V teh dneh se v No-vem Sadu zaključuje medfakultet-no prvenstvo v nogometu, košarki, odbojki, rokometu, namiznem teni-su, streljanju in šahu. Za to, naj-masovnejše tekmovanje v Novem Sadu, so se prijavili študentje vseh šestih fakultet. V tekmovanju so sodelovali študentje vseh višjih in visokih novosadkih šol. BEOGRAD: Neki asistent na stroj-ni fakulteti je tako objasnil vajo, ki jo je pravkar izvedel: — . •. A kadar se pri izpitu pokaže neznanje iz tega predmeta, pomeni, da je do-tični gentleman padel... — Neka-teri so se odločili za padec. BEOGRAD: Končalo se je fluoro-grafiranje študentov, bodočih bri-gadirjev. Z vseh beograjskih fakul-tet in visokih šol je bilo letos flui-orografiranih 4.108 brigadirjev. Be-ograjska univerza bo letos dala 18 brigad, vključno z brigadami iz so-scdnjih študentskih centrov. 15 bri-gad bo delalo v junijski, tri pa v avgustovski izmenl. rritouna - glasllo Zveze Jtudento — Izdaja unlverzitetnl odbor ZSJ -Oreja uredniškl odbor - Odgovorni urednik Jože Sušmelj; g^avni ¦urednilc Mitja Vavpetlt - Orecln. ln uprava. rrlbuna Poljanska «