OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
vol. xxxiii.—leto xxxiil
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 5, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 173
SOVJETSKI LETALEC NAPADEL LADIE ZDRUŽENIH NARODOV
NOVI GROBOVI
{
iri
k
Stanley Zupančič
Zgodaj v nedeljo zjutraj se je pripetila avtna nesreča na mostu Nickel Plate železnice in E. 55 St., v kateri je zgubil svoje živ-jenje Stanley Zupančič, star 26 ^et, stanujoč na 6805 Edna Ave.
Ubiti Stanley se je nahajal s svojim avtom na potu domov s 'leke plesne veselice, ko se je pripetila nesreča. Ž njim je bil nje-gov prijatelj, Ray Gomick iz 157 E. 61 St., katerega je name-^^aval peljati domov, in ki je ušel poškodbam. Pokojni je delal pri Cleveland Pneumatic Tool Co. ojen je bil v Clevelandu in je član društva Ribnica št. 12 SDZ in Independent Veterans Association. Služil je tri leta z ^ttnadno zračno silo v drugi svetovni vojni.
Tukaj zapušča mater Rose (Theresa), rojena Mencin, tri brate Josepha, Andrew in Albert ter sestro Mrs. Rose Sahdy. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9.15 uri iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in nato na vojaški oddelek na pokopališču Calvary.
joseph levstek
Kakor smo že poročali, je umrl po težki bolezni v petek zjutraj ob 6.30 uri dobro poznani Joseph Levstek, stanujoč na 1169 E. 76 St., kjer so vodili trgovino zad-R#h 10 let. Pri White Motor Co. je delal, 29 let ter je dobil težke poškodbe, ki so pustile sledove na njegovem sluhu, kar mu je zelo grenilo življenje, dasiravno je bil drugače vesele narave in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Doma je bil iz vasi Graben, fara sv. Gregor, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Bil je Član društva Ribnica št. 12 SDZ in društva Camiola Tent št. 1288 TM.
Tukaj zapušča soprogo Jennie, rojena Centa, p. d. Lenčkova, do$ia iz Male Slivnice, hčer Mrs. Jennie Hegler, sina Josepha, nečaka in nečakinjo, sestri Mrs. Mary Maršič in Mrs. Frances Jerich v Ely, Minn,, ter brata Antona v stari domovini. Pogreb se je vršil včeraj zjutraj ob Veliki udeležbi prijateljev in znancev iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary v družinsko grobnico,
frank j. forman
V petek popoldne je umrl v bolnišnici St. John poznani Frank J. Forman, stanujoč na 1077 E. 174 St. Rojen je bil v Clevelandu in je bil star 52 let. Delal je 31 let pri mestnih ognje-gascih in sicer na postaji št. 10 na Euclid Ave. in E. 105 St. Zbolel je sredi julija meseca.
Tukaj zapušča soprogo Jane, rojeno Zoltoski, dve hčeri Dolores in Regina, sina Kenneth, niater Mary, rojeno Koutnik, brata Ladimira in sestro Anno, f^ogreb se je vršil danes zjutraj
Američani zdrobili dve
komunistični ofenzivi
i
Sovražniku so iztrgali padli Yongsan in mu zadali 10,000 izgub
ZADNJA VEST; KOMUNISTI SO PREDRLI AMERIŠKO LINIJ OB BLIŽINI MESTA TAEGU
TOKIO, iorek, 5. septembra—Severno korejske sile 30 predrle linijo Združenih narodov na sektorju pri Taegu in prodirajo proti dotičnemu mestu.
Poročevalec Leif Erickson od "Associated Pressa" poroča, da se komunisti nahajajo štiri milje severozapadno od Kyongju, skozi katerega gre cesta v Taegu in od tam v Pohang in Pusan.
Taegu je prednja točka za zalaganje ameriških in drugih sil Združenih narodov na korejski fronti.
TOKIO, 2. septembra—Danes so prestrašeni ostanki dveh severno-korejskih divizij bežali v paničnem begu, ko so s tanki podprti zavezniški infanteristi vprizorili napad na dveh važnih točkah 120 milj dolge korejske fronte.
Bežeči komunisti so na umiku preko reke Nam pustili na bojišču 10,000 mrtvih in ranjenih,
ko je stopila v akcijo 25. ameriška divizija na južnozapad-nem sektorju in iztrgala sovražniku vse pridobitve na dotič-nem delu fronte.
Največji sovražni naval dobil težak udarec
S tem begom je bil zdrobljen rogelj največje ofenzive, ki so jo komunisti podvzeli v borbi, da bi Američane in druge sile Združenih narodov vrgli v morje.
Drugi rogelj severno-korejske ofenzive je bil hudo zadet od ojačene druge ameriške divizije, ki je vdrla v Yangsan in iztrgala sovražniku grebene, ki domi-nirajo bojni položaj na dotič-nem sektorju fronte, zapadno od severnega krila, kjer je bila v akciji 25. divizija.
Komunisti zbirajo sile za novo ofenzivo
Aijipak poročila povedo, da komunisti zbirajo tanke tri milje zapadno od Yongsana, in da se očividno pripravljajo na novo ofenzivo.
Veteranska 24. divizija se je danes pojavila na drugem koncu fronte v dvijem 4-miljskem navalu severno od Pohanga. kjer je s tanki odbijala napade trdovratno se borečih komunističnih sil.
Dospeli na pogreb
Na pogreb pokojnega Joseph Levstika ste dospeli iz West Al-lisa. Wis., Mrs. Kristina Kolar in hčerka Frances, sestra Mrs. Jerich iz Ely, Minn., in družina Tony Adamich iz Canade.
Moški podlegel poškodam
Pred tednom dni je bil težko poškodovan Theodore Eddy, star 38 let, 2544 E. 63 St., ko je na tovorno dvigalo v poslopju Commercial na 2058 E. 4 St., nakladal kose pohištva in je nekdo na drugem nadstropju pritisnil na gumb, da se je začelo dvigalo pomikati. Zajet je bil med dvigalom in šaftom, pri čemur je dobil nevarne poškodbe, katerim je včeraj podlegel v bolnišnici.
iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 17010 Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Jeromija in nato na pokopališče Calvary.
Domače vesti
Redna seja
Jutri, v sredo zvečer, ob 7.30 uri se vrši redna seja krožka št. 3 Prog. Slovenk v AJC na Rech-er Ave. članice so prošene, da se udeleže v polnem številu, ker se bo ukrepalo glede maškeradne veselice, ki jo krožek priredi.
Seja preložena
članicam društva Slovenske Sokolice št. 4'42 SNPJ se naznanja, da se je redno sejo, ki bi se morala vršiti snoči, prfeložilo na torek, 12. septembra v navadnih prostorih. Seja se ni vršila snoči radi praznika in ker je bilo več članic odsotnih iz mesta.
Nova telefonska številka
V Maple Heightsu, kjer žive mnogi naši rojaki, so pred kratkim spremenili telefonske številke in'zdaj je mogoče dobiti direkten stik po telefonu, brez posredovanja telefonistke. V Maple Heights Poultry, ki jo vodijo poznani Mr. Andy Hočevar in njegovi sinovi na Broadway Ave., imajo sedaj sledečo telefonsko številko MOntrose 2-2330, na domu pa MOntrose 2-2912.
Prišli nazaj
S obiska v stari domovini so se vrnili Mr. in Mrs. Steve Va-lenčič iz 16203 Huntmere Ave. in Mrs. Mary Bombach iz Ak-rona. Obiskali so Slovensko Pri-morje, Ljubljano, Postojnsko jamo in druge kraje.
Na obisk v staro domovino
Snoči sta se odpeljali na obisk k svojim sorodnikom v Malo Nedeljo pri Ljutomeru Mrs. Frances Williams in hčerka Patricia. *V Jugoslaviji ostaneta dva meseca, nakar obiščeta svoje sorodnike v Avstriji. Potujeta s posredovanjem tvrdke August Kol-lander na pamiku Queen Elizabeth. Srečno pot in zdrav povra-tek!
PRVI SNEG V OHIO
MOGADORE, O., 4. sept. — Prvi sneg se je nenavadno zgo daj v sezoni nocoj pojavil v Mo gadore, O., ki se nahaja blizu Akrona-Barbertona. Čeravno so snežinke sproti skopnele, se jih je razločfio videlo v avtomobil-, skih lučeh.
GENERAL SUSPENDIRAN. IKER JE PRIPOROČAL rPREPREČILNO VOJNO"
WASHINGTON, 1. sept. — šef armadne zračne sile je danes brez zaslišanja suspendiral major generala Orvila A. Andersona kot komandanta vojnega zračnega kolegija.
Gen. Hoy t S. Vanden-berg je odstranil omenjenega častnika par ur potem, ko je zvedel, da je slednji za objavo v nekem časopi- I su, ki izhaja v Montgomery ju, Alabama, priporočal podvzetje "preprečilne vojne" proti Rusiji.
Po poročilu, katerega je objavil časopis "Montgomery Advertiser/' je gen. Anderson rekel:
"Samo povelja je treba, pa sem pripravljen v enem tednu zdrobiti vseh pet gnezd, kjer ima Rusija svoje atomske bombe. In kadar bi stal pred Kristusom, mislim, da bi še mogel pred njim opravičiti, da sem rešil civilizacijo."
Ko je gen. Vandenberg izdal odredbo za odstavlje-nje gen. Andersona, je rekel, da je to storil zato^ da bodo Amerlkancf . vedeli, da je zračna sila "prvič, zadnjič in zmerom predvsem orodje za preprečen je vojne in orodje za mir."
POTOVALA 3,000 MILJ ZA ZDRAVNIŠKO OSKRBO
PLYMOUTH, Anglija, 4, sept. Neka 35 let stara ženska je tu včeraj porodila sedem funtov težkega sinčka, potem ko je potovala 3,000 milj daleč, da se posluži proste zdravniše oskrbe v Angliji. Nahajala se je v Sredozemlju, odkoder jo je vožnja v Anglijo stala 13 angleških funtov (ali $35.40).
Rekla je, da je veliko manj kot pa bi morala plačati za zdravniško oskrbo. Zdaj upa, da bo kdo vzel otroka za svojega v Angliji, nakar se vrne v britsko kolonijo, kjer je bivala.
KOMUNIST IN 4 PRIJATELJI POSLANI V ZAPOR
OKLAHOMA CITY, 4. sept.— Načelnik komunistične stranke v Oklahoma-Arkansas, Alan Shaw, star 32 let, in štirje njegovi prijatelji so bili aretirani in pridržani v zaporu 24 ur, potem, ko jih je policija zajela okrog nekega truka na praznem stavbišču izven mestnih mej.
Obtoženi so bili kaljenja miru in policija je zaplenila nekaj plakatov in druge tiskovine, o katerih pravi, da so komunistične vsebine. Izpuščeni so bili vsak pod $20 varščino in se bodo jutri morali zagovarjati pred sodnikom.
KOMUNISTI MORAJO POLOŽITI VARŠČINO
SEVIERVILLE, Tenn., 4. sept.—Tu je bil sprejet nov mestni zakon, ki zahteva, da se vsak komunist registrira. Takoj po registraciji dobi policaj "mirovno povelje" zanj, ter je registrant postavljen pod varščino $1,000,0000 kot garancija, da bo "živel v miru z -vsemi ljudmi v Tennessee za dobo 12 mesecev."
Sovjetska "čistka" med komunisti v Vzhodni Nemčiji
šest bilo izobčenih iz stranke, štirje pa so izgubili pozicije;
Eisler med ogroženimi
BERLIN, 1. sept. — V komunistični stranki Vzhodne Nemčije je bila danes izvršena "čistka" moskovskega tipa, v I kateri je bilo izobčenih iz stranke šest odličnih članov, dočim so bili štirje odstranjenih z njihovih pozicij.
Štirje od večjih žrtev čistke so bili postavljeni pod hišno aretacijo, o enem se poroča, da je pobegnil, o enem nadaljnjem, pa da je neznanokam izginil.
Obdolženi so bili "malo-buržoazne ideologije"
Vsi oni, ki so bili izobčeni, so bili obdolženi "maloburžoazne ideologije" in izdajstva v razrednem boju. O vseh se trdi, da so imeli tesne stike z "ameriškim špijonom" in "usmiljenim samaritancem" Noelom H. Field-om, ki je bil označen od strankinega vodstva za "superagenta" na štabu Allena W. Dullesa v uradu za strategično službo v Švici med vojno in po vojni.
Field, ki je bil zastopnik dobrodelne agencije liberalne ameriške cerkve unitarcev, je že zgodaj lani brez sledu izginil, ko se jfc nahajal v Pragi.
Gerharta Eislerja tudi preiskujejo, če je "varen"
Gerhart Eisler, ki je bil. svoj čas zbežal iz Zedinjenih držav, da se izogne prosekuciji, - sedaj pa je direktor za informacije pri vzhodno-nemški vladi, je tudi predmet preiskave, skupno z drugimi nemškimi emigranti, ki so osumljeni zvez s Fieldom.
Kar se Eislerja tiČe, je njegov položaj skrajno negotov že od julija, ko je bil na strankinem kongresu izločen iz njenega'po-litbiroja ali centralnega odbora.
V članku, ki obsega polno stran, je "Neues Deutschland," glasilo komunistične stranke v Vzhodni Nemčiji, ožigosalo obe skupini kot ljudi, ki so se dali "afektirati od ameriških impe-rijalistov" ter označila akcijo proti njim kot "dogodek velike zgodovinske va^osti."
List je dodal, da je to šele začetek nove faze v delu za očiščenje Združene socialistične stranke. (Tako se zove komunistična stranka po spojitvi, ki je bila izvršena pod sovjetsko direktivo, s socialisti v Vzhodni Nemčiji.)
Imena vodij, ki jih je udarila "čistka"
Izobčeni v čistki, katero je izvršil novi generalni tajnik stranke v vzhodni zoni Walter Ul-bricht, so bili sledeči:
Pauel Merker, bivši član po-litbiroja in minister poljedelstva v sovjetski zoni; Bruno Gald-hammer, bivši šef urada za kontrolo informacij pod Gebhartom Eislerjem; Leo Bauer, novi šef sovjetskega radija v Berlinu; Maria Weiterer, tajnica zveze nemških žen v sovjetski zoni; Willie Kreikenmeyer, bivši direktor železnice v Vzhodni Nemčiji, ter Lex Ende, bivši odstranjeni urednik časopisa "Neues (DallQ na 2. strani)
\Letalo z rdečo zvezdo bilo sestreljeno na korejski obali; truplo ruskega letalca najdeno
WASHINGTON, torek, 5. septembra—Danes zgodaj zjutraj je državni oddelek naznanil, da je včeraj neko dvomotorno bombno letalo z znakom rdeče zvezde napadlo ladje Združenih narodov ob korejski obali in bilo sestreljeno.
Poročilo državnega oddelka dostavlja, da je neki rušile*c Združenih narodov na kraju, kjer je bilo bombno letalo sestreljeno, med razbitimi deli letala našel truplo nekega ruskega letalca.
Iz listin na njegovem truplu se je ugotovilo, da je bil letalec poročnik sovjetske zračne sile.
Besedilo pomočila, ki je javilo incident
Tu sledi besedilo poročila, v katerem so bili Združeni narodi formalno obveščeni o incidentu :
"Na dan 4. septembra 1950 so momarične sile Združenih narodov delovale o b zapadni obali Koreje na približno 38. prečnici na misijah v soglasju z resolucijo, katero je osvojil Varnostni svet dne 27. junija 1950.
"Ob 13:29, po korejskem času, se je pojavil nad prednjo ladjo neki dvomotorni bombnik, čigar edina označba je bila rdeča zvezda, in plul proti središču ladijske formacije Združenih narodov na sovražen način. Bombnik je odprl ogenj na patruljo Združenih narodov, ki je na ogenj odgovorila in ga sestrelila.
Nekemu rušilcu Združenih narodov je uspelo pobrati eno od trupel bombnega letala. Iz papirjev, najdenih na njem, se da sklepati, da je bilo to truplo poročnika Mišina Tenna^ija Vasi-a štev. 25054."
lebiuja, serialn;
Poročilo izročeno gen.
tajniku Združeni narodov
Namestnik ameriškega delegata Warren R. Austina pri Združenih narodov, Ernest Gross, je izročil poročilo generalnemu tajniku Združenih narodov Trygve Lie-u ob 12:30 danes zjutraj, in 15 minut zatem Sir Gladwinu Jebbu, ki je prevzel predsedništvo Varnostnega sveta s prvnim septembrom.
Varnostni svet bo danes raaraotrival o položaju
LAKE SUCCESS, torek, 5. septembra. — Pričakuje se, da bo napad sovjetskega letala na brodovju .Združenih narodov v korejskih vodah glavni predmet razprav na seji Varnostnega sveta, ki se bo vršila danes popoldne.
Svet ima že sedaj pred seboj resolucijo Zedinjenih držav, v kateri se apelira na vse članice, da ne opogumljajo ali pomagajo invaziji Severne Koreje.
Opazovalci tukaj so prepriča ni, da bo v očigled najnovejšega razvoja v korejskem konfliktu razmotrivanje vprašanja razširjeno. Vendar pa se ne pričakuje nobene takojšnje akcije, kajti večina delegatov bo nedvomno čakala naročil od svojih vlad, predno bo pripravljena zavzeti določeno stališče.
stavka pri General Electric odložena
WASHINGTON, 4. sept. — International Union of Electrical Workers, CIO, je danes pristala na prošnjo zveznega delavskega posredovalca Cyrusa S. Chinga, da se napravi nov poizkus za mimo izravnavo spora med unijo in upravo General Electric Co. ter stavko, katera se je imela začeti danes, za nedoločen čas odložila.
Stavka, ki je bila za enkrat odložena, je imela ustaviti produkcijo v vseh tovarnah označene korporacije v deželi. (Med njimi so tudi tri tovamte v Clevelandu.)
Zvezni posredovalec je povabil predsednika k o r poracije Charles E. Wilsona in predsednika unije James B. Careyja, da se snideta z njim v sredo ob 10:30 dopoldne v svrho obnovitve pogajanj.
Unija zahteva deset centov mezdnega poviška
Unija zahteva 10 centov mezdnega poviška na uro, od korporacije plačane penzije in daljše počitnice in druga izboljšanja delovnih razmer.
Neki unijski zastopnik je rekel, da so bile vse lokalne unije nemudoma obveščene o odložju stavke. Rekel je:
"Storili bomo ves, kar je v naši moči, da ugodimo prošnji vlade." Potem pa je pristavil, da to nikakor ne pomeni, da je unij-sk-o vodstvo odstopilo od katerih svojih zahtev.
Kompanijski zastopnik kritizira vladni napor
Dočim ni uprava General Electric Co. naznanila, če bo sodelovala pri naporu vlade za obnovo pogajanj, pa je podpredsednik Lemuel E. Boulware rezko kritiziral vladno akcijo. Rekel je:
"Napor za stavko se je izkazal za popoln fiasko. Carey je okli-cal stavko v 116 tovarnah, ampak po naših informacijah je bilo pripravljenih na stavko samo 1,285 delavcev, ki so zaposleni v štirih malih tovarnah."
LORAINCANI ZAHTEVAJO RENTNO KONTROLO
LORAIN, O., 4. sept. — Tukajšnji župan Patrick J. Flaherty je snoči izjavil, da če ne bo federalna vlada podaljšala rentno kontrolo potem, ko bo sedanji zakon potekel v decembru, bo on zahteval, da mestna zbornica podvzame korake za nadaljevanje rentne kontrole v Lorainu. Po sedanjem zakonu sme vsako mesto zase obdržati rentno kontrolo za dobo šestih mesecev, potem, ko poteče vladna kontrola v decembru.
STRAN 2
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CE^i^E NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto).........................
For Six Months—(Za šest mesecev)
ENAKOPRAVNOST
$8.50 5.00
-------------- ---—w	T / ---------------------------------------------------- U.VU
For Three Months—(Za tri mesece) _____________________________________________ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) _______________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)______________
For Three Months—(Za tri mesece)___________________
..$10.00 .. 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NEKAJ O MLATILNIŠKI MERICI
PREDSEDNIKOVO POROČILO
V	petek zvečer je predse(;inik Truman imel z ljud stvom Amerike svoj tako imenovani "fireside chat," ali kakor bi rekli po naše "pogovor ob zapečku" ki ga je orno gočil moderni čudež radija. Iz vsebine tega pogovora pa je bilo jasno, da ni bil namenjen samo Američanom, temveč vsemu svobodnemu svetu. Poročal je o vsem, kar nam povzroča zaskrbljenost in žalost, in tudi, kar nas navdaja z nadami v bodočnost. Iz njegovih besed veje razočaranje ker druga vsetovna vojna ni prinesla trajnega miru; ker nekateri narodi, ki so podpisali listino Združenih narodov pozabljajo na svojo slovesno obveznost, ki so jo dali s svo jim podpisom, in ker se svet nahaja v objemu "mrzle vojne," ki se utegne liki hude sanje spremeniti v "vročo vojno," ki bi napravila križ čez civilizacijo.
Iz predsednikovih besed se je moglo jasno razbrati priznanje odločilne naloge, katero je ameriško ljudstvo klicano vzeti na svoje rame v tem odločilnerri trenotku v zgodovini, neglede na to, če nam je to ljubo ali neljubo. Govoril je kot človek, ki se zaveda, prav kakor se morajo danes zavedati vsi pošteni in iskreni ljudje vsepovsod, da so stvari na svetu, ki so hujše in strašne j še od vojne, in da ena od teh je izguba svobode—svobode, za katero se je človek boril povsod in vselej, kjerkoli in kadarkoli se je zavedal svojega dostojanstva: od dobe Aleksandra Velikega, rimskih imperarorjev in zavojalcev, 2ingis Kana, papeštva in svete inkvizicije, Napoleona Boneparta, in prav do včeraj, ko je združil vse svoje moči in zdrobil silo fašizma, s katero sta pretila svobodnemu svetu Hitler in Mussolini. Predsednik je povedal v jasnih in nediplomati-čnih besedah, da nevarnost vojne in nevarnost za svobodo prihaja danes iz enega centra—iz Kremi j a, kjer je peščica mož pčividno odločena, da zavoju je svet pod zapeljivo pretvezo, da mu prinaša svozodo v imenu komunizma.
V	svojem pogovoru je predsednik podal obris ameri ške zunanje pohtike, o kateri ne more biti spora med ljudmi, ki ljubijo mir in svobodo, namreč: da bomo držali besedo, ki smo jo dali, ko mho podpisali listino Združenih narodov; da naš edini smoter v Koreji je, ustvariti pogoje, pod katerimi bo korejsko ljudstvo moglo svobodno odlo čati o svoji usodi; da bomo storili vse, kar je človeški moči, da se prereči razširjenje konflikta v Koreji v splošno svetovno vojno; da smo i danes prijatelji kitajskega ljud stva, prav kakor smo bili vedno v preteklosti; da nočemo Formoze za sebe, kakor nočemo nobenega drugega dela Azije, temveč da želimo svobodo in boljše življenske prilike za vsa azijska ljudstva; in končno, da "ne verujemo niti v agresivno niti preprečilno vojno," temveč da "želimo mir in da bomo delali, da mir uresničimo."
Možje na krmilu Sovjetske zveze tu/ii govorijo o miru in svobodi. V luči dejanj teh mož, odkar je padel zastor na drugo svetovno vojno—predvsem, kako so bili upreženi v imperialistični jarem sovjetskega komunizma satelitski narodi vzhodne Evrope—pa ne more biti nobenega govora več, na kateri strani je resnica. Eno vprašanje—eno najbolj vitalnih vprašanj—danes je, kako prinesti to poslanico narodom, ki jih je sovjetski imperializem zavojeval, in pa ljudstvu Sovjetske zveze same.
V	Ameriki bomo kmalu stopili v volilno kampanjo, pri kateri se bo volil naš bodoči kongres. Ta kampanja se bo vršila v okviru svobodnega razpravljanja vprašanj, ki stoje pred narodom za odločitev. Kakor običajno, bodo tudi v tej kampanji padale ostre in trpke besede, izmenjavali se bodo očitki in napadi, pravični in tudi krivični. Vse to je prav in v skladu z ameriško politično tradicijo. Upati pa je, da se opozicija proti administrciji ne bo spozabila in da ne bo storila ničesar v interesu trenotnega političnega interesa, kar bi pred svetom ustvarilo dvom o tem, da v bistvenih stvareh, ki jih je predsedniik Truman izustil v petek zvečer, smo vsi Američani složni in edini, kakor smo bili v vseh važnih momentih v naši zgodovini.
Način plačevanja raznih uslug v naravi pri nas ni nov pojav. Kmetje, posebno mali, so morali za razne usluge, ki so jim bile izvršene, dajati del svojih pridelkov, mnogokrat pa so morali izvršeno uslugo odslužiti tudi s svojim delom. Za opravljanje mlačve so lastniki mlatil-nic pobirali mlatilniško merico, to je, določeno količino omlače-nega žita.
Je pa vendar bistvena razlika v pobiranju mlatilniške merice nekdaj v stari Jugoslaviji in danes, ko stremimo, da bi kmet čim ceneje omlatil svoje žito in delavec pri mlačvi prejel odgovarjajoče plačilo.
Pred vojno se je mlatilniška merica pobirala v glavnem v Prekmurju. Lastniki mlatilnic so pobirali večji odstotek merice kot danes in na račun delovnega kmeta vlekli ogromne dobičke, čeprav sami niso nič delali, ampak so jim vse delo opravljali njihovi slabo plačani posli.
Danes je v tem pogledu po^ poln preobrat. Mlatilniška merica se pobira od onih kmetov, ki nimajo lastnih mlatilnic, želijo pa omlatiti svoje žito na stroj. Z zvezno uredbo je določeno, da mora lastnik mlatilnice, kmetovalcu po njegovi želji žito omlatiti, da pa mora ta obvezno oddati mlatilničarju 8% omlačene-ga žita, ki gre v skupni fond. S tem je doseženo dvoje: točno je določena količina, ki se kmetovalcu sme odvzeti, na drugi strani pa država dobi precejšne količine žita, ki povečajo naš prehranbeni fond. Zato je treba pobiranju mlatilniške merice posvetiti vso pozornost. S tem, da kmetovalec odda določen odstotek žita kot mlatilniško merico, plača mlatilničarju vse stroške m 1 a č ve in določeno število pomožnih delavcev. Razne ugodnosti, ki jih lastnik žita od mlatilničarjev zahteva, pa moraj)lačati posebej (na primer mlačev na domu, vezanje slame in podobno).
Te stvari je treba kmetovalcem pravilni tolmačiti na množičnih sestankih in je to dolžnost predvsem množičnih organizacij in ljudskih odborov, ki so v neposrednem stiku s kmeti. Pri nakazovanju načina in pomena zbiranja mlatilniške merice je treba opozarjati tudi na napake, ki so se delale do sedaj, in na slab odnos kmetovalcev, ki žito pred mlačvijo otresejo, zaradi česar zmanjšajo mlatilničarju zaslužek in odškodujejo skupni žitni fond. Take prirhere, ki jih kmetovalci napravijo popolnoma iz špekulativnih namenov, je treba ostro kritizirati in povzročitelje strogo kaznovati.
Oglejmo si še nekatere zgolj tehnične strani pobiranja mlatilniške merice.
Poleg plače, ki jo določa zvezna uredba delavcem, ki so izpolnili plan mlačve, dobijo ti še nagrado do 200 kilogramov žita, če niso lastniki mlatilnic in nimajo lastnega pridelka za preživljanje s vb je družine. To količino žita plačajo delavci po nižjih enotnih cenah.
Za vse delavce pri mlačvi velja deseturni delavnik, nadure pa dobe plačane po svoji kvalifikaciji. Na običajni način je delavcem zagotovljena, tudi hrana, katero da lastnik žita.
Potrebno je, da so mlatilnice na terenu pravilno razporejene. Mlatilničarji morajo imeti odločbe, po katerih so zadolženi za mlačev določenih količin žita in za oddajo mlatilniške merice. Mlatilničarji, ki nimajo odločb, ne smejo mlatiti za druga gospodarstva. Od mlačve lastnega žita se mlatilniška merica ne pobira. Prav tako se ne pobira mlatilniška merica od ročnih mlatilnic.
iDa bo delo potekalo povsem v redu in pošteno, morajo okrajni ljudski odbori postaviti resne kontrolorje, ki bodo skrbeli za
CE NI REDNIH ZBOROV VOLIVCEV
pravilno kvalitativno in kvantitativno oddajo mlatilniške merice kmetijskim zadrugam ali odkupnim postajam. Odkupna podjetja pa morajo v pravem času preskrbeti vreče in ostalo embalažo.
Na vsak način se morajo v letošnjem letu odpraviti napake, ki so se dogajale že lansko leto največ s tem, da so kmetom pobirali prevelik odsotek mlatilniške merice in so si presežke v oddani količini samovoljno pridržali mlatilničarji n. pr. v okraju Ptuj. Ponekod pa zaradi premajhne kontrole mnogo kmetov sploh ni oddalo mlatilniške merice (n. pr. v OLO Poljane), medtem ko se okraja Šoštanj in Črnomelj sploh nista hotela lotiti tega posla.
Omenjene napake so nastale v glavnem zaradi tega, ker ljudje niso bili seznanjeni z uredbo Treba je zato, da se ljudski odbori, mlatilničarji, kakor vsi ostali, točno seznanijo s predpisi o mlačvi, da se izognejo napakam. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi z nepravilnim delom oškodovali kmetovalce, prav tako pa je nedopustno, da bi bil zaradi malomarnosti oškodovan državni žitni fond.
(Ponatis U "Ljudske pravice")
Industrijska šola v Rušah dala 63 mladih kemikov
Jugoslovanska kemična in tehnična industrija ima v prvi petletki veliko nalogo, da vsej ostali industriji vzgaja kemičar-je, da daje kmetijstvu umetna gnojila za dviganje proizvodnosti hektarskega donosa,težki industriji pa ferokrom, kisik in dissousplin.
V	drugi petletki je za kemično industrijo predvidena še večja iniciativa, saj bo zavzela skoraj isto mesto, kot jo zavzema težka industrija v prvi petletki.
V	svrho izpolnjevanja teh velikih in odgovornih nalog so po trebni kemični industriji predvsem strokovni kadri, ki morajo temeljito obvladati sodobno tehniko v proizvodnih procesih, kakor tudi analize v laboratoriju.
Ruska industrijska šola je bila ustanovljena leta 1947 ter je iz skromnih improviziranih prostorov zrasla v moderno šolo s praktičnimi delavnicami in laboratorijem ter s sodobnim internatom. Kot vzgojni zavod je šola letos že dala 48 kemičarjev, ki so se v tej šoli praktično in teoretično kvalificirali kot strokovni delavci v kemični industriji, od katerih bodo nekateri po dve do triletni praksi lahko že prevzeli mojstrska mesta v kemični industriji.
Vseh sedem razredov je letos končalo 192 gojencev šole. Od teh je izdelalo zavod uspešno 84'/(, 16% pa ima popravni izpit iz enega ali dveh predmetov. Za celo leto je padlo na zavodu pet gojencev, to je 3%.
Tretji letnik je na zaključnih izpitih pokazal naslednji uspeh: 14.30% odličnih, 13.6% zadostnih, 14.3% popravnih izpitov. Torej je pri zaključnih izpitih izdelalo 86'/ , .14% pa ima popravni izpit iz enega ali dveh predmetov.
Najboljši gojenec zavoda, ki je imel skozi vsa tri leta odličen uspeh v vseh predmetih, Fortunat Brečko, je dobil 2,000 dinarjev nagrade, prav tako pa tudi vsi ostali odličnjaki po 1,000 dinarjev. Prav dobri gojenci pa so dobili knjižne nagrade.
Kemija je znanost in stroka, ki ima v'bodočem razvoju tehnike izredno važnost' ter nudi mladini interesanten študij, bodisi v teoriji, kakor tudi v laboratoriju..
—F. M.
(Pon«tU U "I.]ud(k* pravic«")
Novo mesto, 29. julija — V Krajevnem ljudskem odboru Za-meško pri Škocijanu na Dolenjskem že dalj časa marsikaj ni bilo v redu. Čeprav so se lani v decembru znebili protiljudskega administratorja Zupančiča, ki nikakor ni mogel pozabiti svojih starih žandarskih navad in je po svoje vozil z odborom, sta se ob zadnjih volitvah znova vrinila v odbor Človeka, katera so posebno glasno predlagali in zagovarjali nekateri večji kmetje.
"Skozi prednja vrata je odšel Zupančič, skozi zadnja pa so prišli drugi," so stikali glave manjši kmetje, ki so se čudili, da se \ obvezne oddaje niso pravično razdeljevale po gospodarski moči posameznikov. Tudi na nekatere zavedne srednje kmete je Krajevni ljudski odbor pritiskal z odločbami bolj, kakor bi bil smel. Podobno je bilo z davki in drugimi obveznostmi.
Letos spomladi so v Zame-škem in pkoliških vaseh aktivisti zbirali frontovce za gozdno brigado; a brez uspeha. Za šuš-Ijanjem ljudi, da naj bi dali odborniki Krajevnega ljudskega odbora zgled, se je skrivala resnica. Ni namreč dolgo ostalo tajno, da je odbornik Anton Martinčič iz Hrvaškega broda prepovedal svoji nečakinji, ki se je že prijavila v brigado, da ne sme nikamor od doma, njenemu očetu pa je zagrozil, da ga ne bo več poznal kot brata, če bo dekle šlo v brigado. Tako je načrtno preprečil zbiranje ostalih frontovcev, aktivistom pa je govoril, naj gre vsa vas za nekaj dni v gozd, ne pa le mlajši ljudje za 23 dni.
Govorice, da v zameškem Krajevnem ljudskem odboru odloča samo sorodstvo, niso potihnile. Ko je Organ ljudske oblasti kmalu nato podrobno pregledal poslovanje v Zameškeni, je hitro odkril vzroke ljudske nezadovoljnosti. Odbornika Anton in Janez Martinčič sta že dalj časa z uspehom vlivala ostalim odbornikom s predsednikom in tajnikom na čelu svojo "modrost," da naj težo odkupov nosijo manjši kmetje, ker jih je več. Ščitila sta bogatejše posestnike, hkrati pa grozila odbor-nici, ki je zahtevala, da na račun velikih ne smejo obremenjevati malih kmetov, da bo morala sama oddati živino namesto drugih. Tako sta si kovala pri velikih kmetih zaščito, pri* malih pa sovraštvo.
Na sestankih so sorodniki Martinčičevih nastopali razbija-ško in dajali obema odbornikoma potuho, večkrat pa so se navidezno pošteno sprli, da bi tako vzbudili med ljudstvom vtis nepovezanosti. Po takih sestankih so se pri enem izmed Martinči-čev navadno spet zbrali in ob pijači kovali nove narčrte.
Organi ljudske oblasti so poleg tega ugotovili, da je Anton Martinčič na skrivaj strojil kože in podpiral črne zakole. Tri na pol izdelane k^ože so našli še pri njem. Na široko se je bavil tudi p prekupčevanjem sena. Od malih kmetov ga je kupoval po 10 do 13 dinarjev kilogram, nato pa ga je vozil v Samobor in Zagreb in tam prodajal po 20 do 26 dinarjev. Samo pri teh goljufijah je zaslužil v zadnjem času nad 70,000 dinarjev. Letos spomladi je prodal po črnoborzijan-skih cenah šest prašičev, ki jih ni prijavil na Krajevni ljudski odbor, da bi se tako izognil davku. Čeprav je prav takrat razsajala v okraju svinjska kuga, je prašiče prevažal brez dovoljenja.
V svoji grabežljivosti se je bavil s prekupčevanjem tuje valute; na njegovi njivi so našli skritih 53,000 lir, katere je od časa do časa pošiljal hčerki, ki je šla z Italijani v času okupacije.
Njegov brat Janez Martinčič, ki se je tudi vrinil v ljudsko oblast, je prav tako klal na čr-
no. Ob popisu zemljišč je zatajil pol hektara ornih površin, v zadnjih treh letih pa je imel skupno utajenih 83 arov njiv. Navlic temu pa ni izpolnjeval obveznih oddaj; še zdaj na primer ni oddal 667 kilogramov krompirja za leto 1949. Ne redi predpisanega števila goveje živine in prašičev, hkrati pa ima kot kmet četrte skupine največja zaloge žita v vasi.
Obeh Martinčičev kot članov Krajevnega ljudskega odbora seveda ni nihče nadziral, koliko imata zemlje in kaj redita. Lani si je postavil Anton Martinčič velik kozolec, ki ga je stal blizu 200,000 dinarjev, letos pa je hotel kupiti od nekega Hrvata štiri hektare velik travnik blizu Zameškega za skoraj pol milijona dinarjev. Kot kupec ni nastopal sam, temveč je kupoval travnik v imenu štirih svojih sorodnikov, pri tem pa se je posluževal celo podkupnine.
Poleg vpliva, ki sta ga imela Anton in Janez Martinčič v Krajevnem ljudskem odboru, pa so si Martinčiči zagotovili važno besedo tudi v zameški kmetijski zadrugi. V njenem upravnem
5. septembra 1950
odboru sta Jože Martinčič in njegov sorodnik velik kmet Ki-rar. Seveda so imeli pri razdelilnikih prvo besedo zopet Martinčiči. Pri eni zadnjih delitev si je Kirar na primer odbral več blaga, kakor so ga dobili drugi kmetje. Mnogo nepravilnosti v poslovanju zadruge je šlo na škodo njenih članov po krivdi Martinčičev in njihovega sorodstva.
Umazanemu koristloljubju in izkoriščanju položaja v Klrajev-nem ljudskem odboru, ki sta si ga dovolila brata Martinčič, je ljudska oblast napravila konec. Razrešena sta bila dolžnosti, ki so jima bile zaupane, v kratkem pase bosta zagovarjala pred ljudskim , sodiščem zaradi prestopkov in zlorabe zakonov. Volivci v Zameškem, ki so pozdravili njuno odstranitev iz vrst ljuwdskih odbornikov, pa so ponovno spoznali, da bo potrebno redneje kakor doslej sklicevati zbore volivcev in sproti reševati nepraviljnosti, ki se pojavljajo v delu krajevnega odbora. Ako bi že do sedaj sodelovali s svojo oblastjo, bi v Zameškem ne odločali t-azni Zupančič in Martinčiči, temveč ljudstvo.	—tg.
(Ponatis iz "Ljudske pravice")
KARTA BALKANSKEGA POLOTOKA
"Karta Balkanskega polotoka," izdelana v merilu 1:2,750,-000, je izšla v izdaji Glavne geodetske uprave pri vladi Federativne ljudske republike Jugoslavije (izdelana in reprodukcija kartografskega podjetja Geo-karta). To je delo, ki smo ga že dolgo težko pričakovali. Natisnjena je na dobrem papirju. Tisk imen (pokrajinskih, krajevnih, rečnih itd.) je jasen in posrečeno izdelan. Moraka in jezerske površine ter rečni tokovi £0 precej dobro prikazani. To velja tudi za nizke predele kopnega; pomanjkljivo pa je prikaza nrevir goratih področij in gričev pri vseh gorskih sistemih balkanskega polotoka. Višinske razlike niso ostro prikazane, poleg tega pa je na karti pri označbi velikega dela gorskih površin uporabljena violetna barva, katere v legendi pri označbi višinske skale sploh ne najdemo.
Obenem so s to barvo prikazani mnogi predeli, ki se po svoji dejanski nadmorski višini precej razlikujejo. Posledica tega je, da,je relief gorskih področij precej zabrisan in ne izstopa dovolj jasno in pregledno. Mnogo bolje bi bilo, če se omenjena barva sploh ne bi uporabila, temveč bi bil relief prikazan samo v barvah, ki jih vsebuje višinska skala v legendi. Pomanjkljivost karte je tudi v tem, da ne vsebuje nikakih označb za rudnike, industrijska središča itd., da torej s tem ne nudi nika-ke slike o ekonomskem značaju posameznih predelov. Vsaj najvažnejše točke v tem pogledu bi vsekakor mogle biti prikazane tudi na tej karti.
Železniške linije so skoraj v celoti prikazane, toda označba ,je enaka za normalnotirne' kakor za ozkotirne proge. Pač pa cestne linije, niti najvažnejše, na karti sploh niso označene.
Nekatere važnejše točke niso prikazane (na primer v Jugoslaviji Jesenice), dočim so na drugi strani označeni tudi manj pomembni kraji. Reka in Sušak sta označena kot dve mesti (prva kot mesto s 25,000 da 50,000 prebivalci, drugi pa kot mesto z manj kot 25,000 prebivalci). To seveda ni v skladu z današnjim stanjem, kajti uporabljen bi moral biti skupen znak za obe mesti (za mesto s 50,000 do 100,000 prebivalci).
Kontroli pred natisom so ušle nekatere pomote (na primer Štajerski Alpi).
Karta podaja (z izjemo označbe državnih mej) fizikalno geodetsko sliko Balkanskega polotoka. Politična teritorialna razdelitev posameznih držav torej na njej ni prikazana in bi mora-
la biti v skladu s tem tudi označba pokrajin, to je uporabljati bi se morali nazivi, ki označujejo dosledno posamezna fizikal-nogeodetska področja. To se nanaša sicer na vse balkanske države, toda vzemimo na primer v naši državi označbo Kosmet. Vsekakor je to le politično-geo-grafski pojem, ki se uporablja za označbo avtonomne enote (torej le v političnoupravni razdelitvi državnega ozemlja in ek-sistira pd sprejetja naše današnje ustave dalje, dočim ga pred tem sploh ni bilo.
Imeli pa smo že prej označbo Kosovo (odnosno Kosovo polje) ter Metohija kot naziv za dve fizikalnogeodetski področji, ki s spojitvijo v eno političnouprav-no enoto kot taki ne morete biti likvidirani. Smatramo za nujno, da se končno reši tudi to vprašanje, bodisi pri izdajah vseh naših geografskih kart, kakor tudi sicer pri kakršni koli uporabi (knjige, revije, časopisi itd.), povsod bo potrebno paziti na to, da ne pride do mešanja fizikalnogeografskih in politič-nogeografskih pojmov, kar je primer tudi pri imenovani karti.
Na fizikalnogeografskih kartah bi bilo torej pravilno označevanje Kosovega polja ter Meto-hije kot prirodnih enot, na kartah, ki prikazujejo političnote-ritorialno razdelitev ozemlja, pa uporabljanje naziva Kosmet za področje, ki pripada k tej avtonomni oblasti.	prof. H. C.
(Ponatis iz "Ljudske pravice")
SOVJETSKA "ČISTKA" MED KOMUNISTI * V VZHODNI NEMČIJI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Deutschland," ki je bil do nekaj dni vodja organa za širjenje peticij "mirovnega kongresa" v Stockholmu.
Drugi manj važni komunisti^ ki so bili odstranjeni s svojih položajev, pa so:
Wolfgang Langhoff, Walter Berling, Bruno Fuhrman in Hans Teuber. Le-ti so bili člani raznih organizacij za propagando in kulturo.
ZAROTA ZA UMOR POSLANIKA U. S. POTRJENA
SAIGON, 4. sept.—Policija je tu danes uradno potrdila, da je bifa odkrita komunistična podtalna zarota, da se umori ameriškega poslanika Donalda R. Heatha.
Kakor je bilo poročano, je bilo 30 mož gerilske armade Viet Minha v Saigonu poverjenih izvršiti nalogo. Nekaj osumljencev je bilo aretiranih in policija pravi, da je eden izmed njih priznal krivdo.
5. septembra 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN3
Nova telefonska centrala v Ljubljani
Na gradišču nove poštne pa-ače na Masarykovi cesti potekajo letos gradbena dela v znamenju notranje opreme. Najvažnejša dela so sedaj betoniranje ve-ike kotlarne za centralno kurjavo, instalacija vodovodnih Daprav, centralne kurjave in električne napeljave za šibki in Jaki tok ter dela za ureditev klimatskih naprav. Te naprave odo služile za vzdrževanje ena-® toplote in vlage. Klimatska Naprava je potrebna zaradi občutljivosti telefonskih aparatur, ^ zahtevajo vedno enako toploto in vlago. Znano pa je, da °o nova ljubljanska pošta, kar se tiče tehničnih naprav, ena
^lajmodernejših.
y poštni palači bo nameščena udi nova telefonska centrala, ki ^ Ljubljani najbolj potrebna.
o dograditvi telefonskih cen-^•"al v Skoplju in Subotici ter
DIXIE SALES CO.
Podružinca Capital City Products Co.,
Columbus, O. IZDELOVALCI
dixie margarine
kingtaste mayonnaise
vegetable shortening and oil
2001 Hamilton Ave.
Cleveland, O. Tel.: PR 1-4000
2a najboljše produkte masla in olja nabavite si naše izdelke
centrale v Beogradu, ki jo sedaj montirajo, bo to četrta velika telefonska centrala, ki jo gradimo v naši državi po osvoboditvi. Ljubljanska telefonska centrala bo moderna avtomatska centrala, ki bo v vsakem oziru ustrezala našim potrebam. Za montažo te centrale že izvršujejo pripravljalna dela v novi poštni palači. Pripraviti je treba odprtine in kanale za električne vode ter položiti kable v pripravljene kanale. Vse načrte za montažo smo izdelali doma, montažna dela pa bodo izvršili domači strokovnjaki iz zagrebške tovarne "Nikola Tesla." Prva pošiljka delov centrale je že pripravljena za prevoz in bo po dogovoru prispela konec tega meseca iz inozemstva. Nadaljnje pošiljke pa bodo poslane postopno, kakor bodo potekala montažna dela, ki bodo verjetno končana prihodnjo spomlad. Do konca leta pa bo po pogodbi prispela vsa aparatura z vsem materialom. Še letos pa bodo v poštni palači docela uredili in izročili prometu nove naprave za telegraf.
Nova ljubljanska telefonska centrala bo imela 4,000 številk. Skupaj s staro centralo, ki bo ostala še nadalje v prometu, bomo imeli potem v Ljubljani 9,000 telefonskih številk. S tem bodo sedanje težave s telefonom popolnoma odpravljene in bo na razpolago tudi dovolj številk za nove priključke. Ob najsodobnejših napravih nove centrale se bo znatno izboljšala tudi kvaliteta prenosa pogovorov. Naposled bo nova telefonska centrala omogočila tudi avtomatsko vzposta-vo medkrajevnih zvez, zlasti z Gorenjsko* medtem ko je pri se-
LORAIN, OHIO
MICHAEL'S MARKET
Sveža mesenina, grocerija, zmrznjena jedila, pivo in vino. Se priporočamo v naklonjenost 2908 pearl ave., lorain, o. — tel 7272-1 .
WILLOUGHBY, OHIO
33487 vine st., willoughby, o.—tel. wl 2-5606
Naša posebnost je dekoriranje kekov za vsakovrstne prilike in svatbe. Imamo vsakovrstno fino pecivo in kruh. Dopeljemo na dom.
CLEVELAND, OHIO
JOHNSTON'S SERVICE STATION
15124 LAKE SHORE BLVD.
Izvršimo vsakovrstna popravilo na avtih vseh izdelkov. Prodajamo nove in prenovljene tajerje, gasolin in olje.
" . ROBERTS Sheet Metal & Furnace Co., Inc.
Forneze popravimo in nanovo vzpostavimo; prodajamo razne dele za forneze ter vršimo vsakovrstna kleparska dela.
703 EAST 152nd ST., TEL. GL 1-1170
danje centralni potrebno ročno posredovanje. Tako bo mogoče dobiti zveze brez dolgega čakanja, razbremenjeno pa bo tudi manipulacijsko osebje telefonske centrale.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
Društveni koledar
SEPTEMBRA
8.	septembra, petek — Ples Ca-rolton kluba v SND
9.	Sept., sobota — Plesna veselica društva sv. Janeza št. 37 ABZ v SND
15 sept. petek — Ples Johnstown Social kluba v SND
16.	septembra, sobota — Plesna veselica društva Carniola Hive št. 493 TM v SND
17.	septembra, nedelja—40-Iet-nica društva Brooklyn št. 135 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
17. septembra, nedelja — Proslava 25-letnice in razvitje nove zastave društva Danica št. 34 SDZ v SDD na Prince Ave.
22.	septembra, petek — Ples kegljačev društva št. 9 SDZ v SND.
23.	septembra, sobota — Ples društva Comrades štev. 566 SNPJ v SND
24.	septembra, nedelja — Skupni koncert petih pevskih zborov pod vodstvom pevovodja F. Vauterja v SND, St. Clair Ave.
24. septembra, nedelja — Koncert skupnih pevskih zborov v SND
29.	septembra, petek — Ples Blaskovic Post 5275 VFW v SND
30.	septembra, sobota — Ples društva Naprej št. 5 SNPJ v SND
OKTOBRA
1. oktobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd.
1. oktobra, nedelja — Vinska trgatev v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
1. oktobra, nedelja — Jesenski koncert pev. zbora "Zvon" v SND, E. 80 St.
1. oktobra, nedelja — Igra in ples Gospodinjskega odseka v AJC, Recher Ave.
6» oktobra, petek — Ples N. O. Old Timers Ball Players v SND
7. oktobra, sobota — Proslava 39. obletnice društva "Slov. dom" št. 6 SDD v AJC, Recher Ave.
7.	oktobra, sobota — Ples društva Svob. Slovenke štev. 2 SDZ v SND
8.	oktobra, nedelja — Ples društva Združene Slovenke št. 23 SDZ v SDD, Waterloo Rd.
8. oktobra, nedelja—Vinska trgatev Slov. nar. doma na Stanley Ave., Maple Heights, O.
8. oktobra, nedelja. — Koncert in ples kluba Hrvatskih trgovcev v SND
14.	oktobra, sobota — Ples dru-' štva Slov. Sokolice štev. 442
SNPJ v SND
15.	oktobra, nedelja — Ples podružnice št. 41 SZZ v SDD, Waterloo Rd.
15. oktobra, nedelja — Maške-radna veselica krožka št. 3 Prog. Slov. v AJC, Recher Ave.
15. oktobra, nedelja — Koncert Blaue Donau v SND
20.	oktobra, petek — Ples Golden Golphers kluba v SND
21.	oktobra, sobota — Ples društva' Ribnica št. 12 SDZ v SND
22.	oktobra, nedelja — Pred-


K
; T-


YOU GIVE


ii'i'- >-li'fcTi MAiiilififVoVt-i'- • '
CHEST
stava dram. zbora "Anton •Verovšek" v SDD, Waterloo Rd.
22. oktobra, nedelja, — Igra dram. zbora "Ivan Cankar" v SND
27.	okt. petek — Ples Lamplighter kluba v SND
28.	okt., sobota — Ples društva Carniola Tent št. 1288 T M v SND
29.	oktobra, nedelja — Prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v SDD, Waterloo Rd.
29. oktobra, nedelja — Jesenski koncert zbora "Planina" v SND, Stanley Ave., Maple Heights, O.
29. oktobra, nedelja — Koncert Hrvatskega kulturnega kluba v SND
NOVEMBRA
4.	novembra, sobota — Plesna veselica društva Nanos št. 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
5.	novembra, nedelja — Prireditev društva "Strugglers" SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
5. novembra, nedelja — Opero "La Traviata" poda Glasbena Matica v SND, St. Clair Ave. ob 3:30 pop.
11 novembra, sobota. — Plesna veselica društva Brooklyn-ski Slovenci št. 48 SDZ v Do-u zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
12. novembra, nedelja — Prire-
ditev društva V boj SNPJ v SDD, Waterloo Rd. 19. novembra, nedelja — Koncert zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd,
23. novembra — Zahvalni dan Koncert zbora "Zarja" v dvorani SND, St. Clair Ave. 26. novembra, nedelja — Ples društva Collinwood Hive TM v SDD, Waterloo Rd.
DECEMEBRA 3. decembra, nedelja — Ples društva Združeni bratje SNPJ v SDD, Waterloo Rd. 3. decembra, nedelja. — Koncert zbora "Slovan" v AJC, Recher Ave.
10. decembra, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora v SDD, Waterloo Rd.
17. decembra, nedelja — Ples dr. Waterloo Camp WOW v .SDD, Waterloo Rd. 31. decembra, nedelja Silvestrov ples zbora Jadran v SDD, Waterloo Rd.
NOVI ODSEKI NA
SREDNJE-TEHNIŠKIH
ŠOLAH
Na pobudo Sveta za znanost in kulturo vlade FLRJ je izvedlo okrog 100 znanih strokovnjakov z vseh republik revizijo učnega načrta in programa za srednje tehnične šole in delavske tehni-kume. Po tej reviziji bodo že v prihodnjem šolskem letu posve-
tili na elektrotehničnih odsekih srednjih tehničnih šol več pozornosti strojništvu, da bi lahko diplomirani učenci delali kot strokovnjaki v proizvodnji električnega materiala, ne pa kot doslej, ko so sodelovali le pri elektrifikaciji. Razen tega bodo odprli prvikrat v naši državi odsek zat nizki tok, ki bo pripravljal kader za potrebe pošt, železnic, deloma pa tudi kinematografije in medicine. Pri gradbenih odsekih bodo opustili odsek za gradbene konstruktorje, ustanovljena pa bosta odseka za gradnjo železnic in za industrijo gradiva. Učna snov konstruktivnega odseka bo razdeljena na odseke za arhitekturo in gradnjo cest ter železniški odsek, ki bo prav tako ustanovljen v prihodnjem letu. Dosedanji odsek za gradnjo cest bo razširjen za gradnjo cest in mostov.
V delavskih tehnikumih bodo odprli razen sedanjega odseka za splošno strojništvo tudi odsek za precizno mehaniko, za mehanizacijo gradbeništva in. sanitarno tehniko. Za začetek odseka precizne mehanike so možnosti samo v Ljubljani.


#
Mario Kolenc
Ena najbolj modernih je
CRANE
kopalnica
Dajte, da vam jo itii inštaliramo!
Louis Planine
Vse 3 pritikline spadajo k najboljšim izdelkom "The Crane Group." Lahko daste inštalirati vse tri in si prihranite denar; ali pa naročite posamezne. Cene so:
TOILET $39.95 UMIVALNIK $29.95 BANJA $87.50
Ako pa naročite vse tri naenkrat, plačate za vse tri
SAMO $147.45
in si prihranile lep denar.
Stroški za inštalacijo so posebej.
:






7h£ crane NEUDAY GROUP
Ako naročite pri nas, vam naši izkušeni delavci vse točno in perfektno inštalirajo. Delo je garantirano. Vse delo je lahko financirano tako,
da vam ni treba nobene gotovine takoj, r- Plačate lahko v treh letih.
Vselej, kadar potrebujete kaj, kar spada v plumbersko stroko, bodisi za popravo starih delov ali za inštaliranje novih, pokličite našo firmo, ki daje postrežbo meščanstvu v Cleve-landu že od 1907. Nobeno delo premajhno—nobeno delo preveliko . . . Proračun zastonj— brez vsake obligacije.
W. F. HANN & SONS
15505 Euclid Avenue
Telefon MU 1-4200
Prež
ežihov V orane:
PRVO PISMO
(Nadaljevanje)
"Danes bomo pisali v Celo-je rekla mati nekega dne ^3- Vsem lepem.
To je pomenilo, da bo treba J^isati bratu, ki je pred nekaj ^®dni odšel v Celovec na gimna-On nam je že enkrat pisal, pa mu še nismo odgovorili.
Pisanje je zadelo seveda me-ki sem hodil v šolo že ne-let in sem veljal pri hiši ^enda za najbolj pismenega. Da 1 pisal pismo oče, še misliti ni 'lo- On ni nikdar hodil v šolo, Vendar se je v mladosti sam na-nekaj pisati in brati. Bral zelo počasi, zlogoma, ali bra-
nje mu je še kar šlo, toda s pisanjem je bilo veliko težavneje. Pri vsaki črki se je zaustavljal, sukal pisalo v rokah in razmiš-1 javil, kako se črka napiše, in ko je črko naposled spravljal na papir, je sopihal, ko da bi dvigal kdove kako težko breme. Preden je napisal celo besedo, mu je raz čelo tekel znoj.
Sedaj pa naša mati. Ona je bila hči velikega kmeta in je v zgodnji mladosti hodila v šolo. Takrat pri nas prave šole še ni bilo, ampak je šolarje učil domači mežnar. Bil je baje zelo strog učitelj, hodil je s palico v rokah po razredu. Vsak mesec je morala mati nesti mežnarju
dvajsetico za ta pouk. Po enem letu šole ali kaj je naša mati osirotela, umrla ji je namreč mati, in potem je bilo njene šole konec. Treba je bilo delati doma, pasti živino in misliti na vse drugo, le na šolo ne. Mati je vedno vzdihovala, kadar se je spomnila šole:
"Zakaj me niso pustili v šolo do konca? Gotovo bi mi zdaj ne bilo treba tako trpeti, če bi šolo dokončala . .
Toda pisala je mati mnogo bolje kakor oče, posebno dobro pa je znala brati. V zimskih večerih je pred celo družino brala povesti iz Mohorjevih knjig in znala je brati tako dobro, da so nam te povesti vstajale živo pred očmi ter nam je, posebno otrokom, včasih kar sapa zastajala, ko smo jo poslušali.
Meni je pisanje v šoli seveda šlo že precej gladko od rok, vendar mi je spričo materine nalo-
ge postalo kar vroče. Nikdar v življenju še nisem pisal kakega pisma in tudi v šoli se kaj takega nismo učili. Zatorej sem se začel kislo držati in se izmota-vati, toda mati je odrezala:
"Pisal boš, jaz ti bom pa pomagala!"
Bilo je v nedeljo popoldne, ko smo se torej lotili pisanja tega prvega pisma. Nedeljski popoldnevi so bili v naši hiši že tako polni neke svečanosti in nekega velikega miru. Ta občutek je bil še močnejši, ako je sonce sijalo na našo hišo. Danes pa, ko smo se spravili, da napišemo prvo pismo bratu, ki živi v tujem mestu, je bil ta popoldan naravnost svečan. Jaz sem se nekoliko tesnega srca razkoračil za mizo, ki jo je mati prej dobro pobrisala. Oče je ležal vznak na postelji ob steni. V roki je dfžal celovški tednik "Mir" in se delal, ko da bi ga bral. V res-
nici pa je že zadremal od utrujenosti, čeprav je šele komaj legel. Manjša dva bratca sta sedela na klopi pri peči in straho-ma strmela proti mizi, kjer se je lesketala pola belega pisemskega papirja. Sredi mize je čepela steklenica s črnilom, v kateri je tičalo pero.
Mati je sedela na klopi ob oknu, nekaj stran od mize, in je po svoji navadi držala roke križem. To navado je imela še od svojih staršev, ki so bili veliki kmetje in so roke vedno tako pestovali, čeprav je bila ona sama zdaj navadna najemnica. Njen obraz je bil svetal, upa poln. Le nekega človeka ni bilo v sobi in to je bila naša babica, ki se je bila umaknila v kuhinjo, od koder se je čul njen ropot. Čeprav je bila tudi ona Članica naše družine, se je ob posebno svečanih in važnih dogodkih vedno umikala iz kroga
ostale družine, ko da bi takih dogodkov ne hotela motiti.
"Zdaj pa začni, moraš lepo napisati, da bo brat vesel . . je rekla mati čez nekaj časa.
Jaz sem medtem že trikrat namočil pero v črnilo in čakal na pisanje. Enkrat mi je s peresa že kanilo, toda v mojo veliko tolažbo mi ni kanilo" na papir, ampak na mizo poleg papirja. Mati je vstala, obrisala mizo in vzdihnila:
"Pazi, da ne boš popackal pisma." Nato je rekla: "Piši," in začela narekovati: ,
"Dragi sin . . ."
Sklonil sem se in napisal ti dve besedi, toda z uspehom nisem bil nič kaj zadovoljen. Napisal sem jih z okornimi črkami ter na vsak način slabše, kakor pa sem po resnici, zakaj tudi mene je bratov odhod tiščal. Tudi ona je zapazila, da sem
slat)o pisal, zato mi je rekla z očitajočim glasom;
"Malo pa le lepši piši, kaj bo sicer oni v Celovcu rekel..
Toda tudi moji materi narekovanje ni šlo kdove kako gladko iz ust. Šele čez nekaj časa je nadaljevala:
"Jaz primem pero v svojo desno roko in Ti pišem čez hribe in doline tja v daljno celovško mesto, da bi te naše pismo zdravo in veselo našlo, kakor nas je našlo Tvoje zadnje pismo ..
(Dalje prihodnjič)
for jfourse//'^
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
ANTON INGOLIČ:
IVAN IVANOVIČ SEMJONOV
NOVELE
(Nadaljevanje)
Vrnil sem se na dvorišče, kmalu nato je priropotala črna steklena kočija.
Sprevod se je počasi premaknil skozi ozke ulice. Tik za vozom je stopal Ivan Ivanovič Semjonov. Stopal je strogo, trdo ni se oziral ne na levo ne na desno, oči je imel uprte v rjavo prepleskano rakev, ki je od časa do časa, ko je zadel voz na večji kamen, visoko odskočila. Oblečen je bil v debeli zimski plašč, ki je bil mnogo pretopel za pomladanski popoldan. Na glavi je nosil svojo visoko črno astrahansko kučmo. Pet, šest korakov za njim ni bilo nikogar, šele potem so se zvrstili njegovi rojaki, bedniki v pono-šenih oblekah, toda z očmi, ki so jim ob smrti plemenitaške rojakinje sanjarile o blesku carjevega dvora in o udobnem življenju, ki so ga svoje dni živeli. '
Ujel sem nekaj stavkov iz njihovega pogovora.
"Če bi ne bilo revolucije, ne
V blag spomin
ob drugi obletnici odkar je umrl moj ljubljeni, nepozabni soprog

JOSEPH SIMON
ki je zaHstiil svoje mile oči dne 2. septembra 1948.
Minulo je že leli dve,
odkar si Ti zapustil me, *v najlepši dobi let si moral zapustiti svet.
Enkrat bova se združila,
in si stisnila roko.
Ti predragi, nepozabni,
to bo srečno svidenje!
Žalujoča soproga Josephine
Cleveland, Ohio,
dne 5. septembra 1950.
bi bil Ivan Ivanovič Semjonov davkar, marveč univerzitetni profesor v Moskvi," je dejal nekdo.
"Nataša bi bila žena vsaj kakega generala ali ministra," je dostavila bivša lepotica,
"Tudi Miša bi se visoko povzpel."
Te stavke je slišal tudi moj tovariš veroučitelj, ki je prišel iz Rusije šele triindvajsetega leta, a mu je bilo že davno žal. Pomenljivo me je pogledal in se nasmehnil; "Vidite, tako umirajo naši bivši ljudje, v Rusiji pa žive in grade novi ljudje. Nadežda Semjonova je že v rakvi, a vsi ti ljudje okoli nje—tudi jaz," je grenko pristavil, "smo prav tako mrtvi kot ona. In kaj je pomenilo ime Nadežde Semjonove pred revolucijo ! Živel sem sicer v Odesi, toda tudi pri nas se je mnogo govorilo o njej, o njenih rodbinskih zvezah s carsko rodbino, o njenem vplivu v Petro-gradu."
V srbščini, ki je bila pomešana z ruskimi besedami in ruskim naglasom, mi je pripovedoval o življenju te ponosne in vplivne žene. Tudi njemu se je videlo, da še ves tiči v tistih časih.
"Kaj pa veste o njenem sinu o Ivanu Ivanoviču?" sem ga prekinil, ko mi je bilo dovolj te epopeje.
"Ivan Semjonovič je svoje vrsten človek. Z nikomer se ne druži, o sebi ne govori. Kar vem o njem, sem izvedel drugod. Nenavadno strog je proti sebi in proti drugim. V Somboru so ga imeli za najstrožjega, a najpo-štenejšega davkarja. Davke je izterjeval z vso strogostjo, javil vsako nepoštenost, podkupiti ga ni bilo mogoče za nič na svetu, zato ni imel prijateljev ne uradu in ne v mestu. Prva leta so ga prav zaradi tega preme ščali iz kraja v kraj. BU je menda v vseh mestih Makedonije. Zato tudi nikoli ničesar ni imel. Z materjo sta že prej sla bo živela. A najhuje je bilo, ko je zbolela mati. Več kakor tri mesece se ni ganila iz postelje. Sam ji je stregel. Sam je kuhal, sam pospravljal, hodil na trg, umival in čistil mater, vse sam. Nekaj neverjetnega . Vse ga spoštuje, prijateljev pa nima niti med nami Rusi."
Prišli smo iz mesta med njive, Sonce je prav toplo sijalo, nekateri so si odpeli letne plašče. Ivan Ivanovič pa- je stopal v svojem dolgem, temnem, zimskem plašču za črnim vozom. Zdaj se je z eno roko celo prijel zanj. Bilo je videti.
CRADUANT ARMADNE ŠOLE ZA OFICIRJE
0
Cpl. William Jones iz Chicage je pred kratkim graduiral iz armadne šole na Japonskem. Slika kaže ko prejema diplomo iz rok maj. gen. Hobart R. Gay. Namen teh tečajev je, da se pripravi mlade vojake za važnejše pozicije in višjo čine v armadi. Tečaji trajajo osem tednov.
kakor da voz vleče tudi njega.
"Ni imel denarja za zdravnike in zdravila. Stradal je, da je lahko materi skuhal kaj boljšega. Njegova plača je majhna, ob sedanji draginji ne zadošča niti za enega človeka. Nadedžda Semjonova je slednjič spregledala njun položaj. Spoznala je, da bo njena bolezen pobrala prej njega kot njo. Od tedaj ni hotela več jemati zdravil. Vsako prigovarjanje je bilo zaman. Pred dnevi me je poklicala k sebi. 'Artemij Aleksandro-vič,' je zašepetala in segla po moji roki, 'moja bolezen je neozdravljiva, imenuje se starostna oslabelost, noben zdravnik je ne ozdravi več, le dobra hrana bi mi morda za nekaj časa podaljšala življenje. Toda moj sin mi še slabe ne more kupiti. Vi dobro poznate sveto pismo, Artemij Aleksandrovič, povejte mi, ali je samomor, če se odpovem vsaki hrani? Je velik greh, če umrem mesec prej in s tem rešim sina? Pljuča že od nekdaj niso pri njem v redu. Poglejte ga, kakšen je! Povejte, Artemij Aleksandrovič!' Stiskala me je za roko in me prosila, da ji odgovorim, kakor si je želela. Nisem mogel ustreči njeni želji. Poslušala me je pazljivo, slednjič pa dejala: 'Ne, Artemij Aleksandrovič, vi se motite! Bog je videl moje trpljenje. Trpljenje petindvajsetih let. V tem času sem mnogo pretrpela in mnogo izgubila, pa naj izgubim še poslednje? Ivana Ivanoviča? Ne, on mora živeti! On se mora vrniti v Har-kov, na Semjonovko, v Rusijo! Poslednji iz našega rodu!' Včeraj je umrla, umrla od gladu.— A ne govorite sinu o tem, sin tega ne sme izvediti."
5
Štirinajst dni po pogrebu sem srečal Ivana Ivanoviča na isti cesti. Pozdravil sem ga in hotel dalje. On pa je stopil k meni in rekel:
"Ali se sprehajate? Lep dan je."
"Da, šel sem malo iz mesta."
"Spremite me do pokopališča, če se vam ne mudi, potem se vrneva skupaj."
Presenečen sem se obrnil in šel z njim. Pogledal sem ga od strani. Stopal je prav tako počasi in trdo kot tedaj za krsto, toda glave ni nosil več vzravnane. Postaral se je za nekaj let. Ličnice so mu štrlele daleč iz obraza in očesne votline so
bile globoke in temne. Kot bi vstal iz bolniške postelje, ali kot da se bo vsak čas zgrudil vanjo.
Nenadoma je spregovoril, ne da bi se bil ozrl po meni: "Povejte, kakšen smisel ima življenje!"
Začuden sem ga pogledal.
"Prišel sem do spoznanja, da nipia smisla živeti," je spregovoril glasno in ostro.
"Kaj govorite, saj je vaš sen pred uresničenjem: Nemci so vendar že pol leta pred Moskvo," sem spregovoril z neprikritim nasmehom. .
Moral sem se maščevati za njegove besede s prve straže.
Ivan Ivanovič Semjonov se je okrenil k meni.
"Jaz ne verujem ne v sovjetsko, a tudi ne v nacionalno Rusijo," je dejal čez čas z zamolklim glasom. "Ne verujem ničesar več, ker vidim, da prinaša -ta vojna samo uničevanje in ničesar drugega. Sovjeti so se dobro oborožili; vse kaže, da imajo močnejšo vojsko, kot smo mislil v začetku, branijo vsako mesto, vsako vas. Rusija bo trpela, zgorele bodo naše vasi, zgorela naša lepa mesta, uničeni bodo rudniki in podrti nasipi, ruski narod bo polagoma izginil; saj ne gine samo na fronti, tudi v zaledju ga Nemci neusmiljeno pobijajo. Slišali ste menda, kaj počenjajo v Ukrajini. Koliko jih je poginilo v Rostovu in drugod! Naša zem-Ij je na gosto posejana z grobovi.
LEDENICO IN PEČ
za gretje se proda poceni. Pokličite UT 1-9658
A. Malnar
CEMENTNA DELA
1001 East 74th St.—EN 1-4371
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaste ▼ popravilo sane-sljivemu čevljarju, ki vedno isrrii prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
AKO ŽELITE
prodati vašo hišo, trgovino ali farmo, ali pa če želite kupiti posestvo, se obrnite na nas. Točna in poštena posluga.
Govorimo slovensko. BEACHLAND REALTY 767 E. 185 Si„ IV 1-1012
Mary A. Svetek
POGREBNI ZAVOD LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 1-3177
POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI, DOSTOJANSTEVENI
Ambulančna posluga podnevi in ponoči.
Vršimo vse notarske posle.
Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.

K
AUGUST KOLLANDER
6419 ST. CLAIR AVE. Tel. HE 1-4148
CLEVELAND 3. OHIO
POŠILJAMO:
Denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljatev je zajamčena.
PRODAJAMO;
Karte za prekomorske kraje in nazaj po originalnih cenah. Imamo zastopstvo tudi za vse glavne avijonske družbe.
American t x press travel čeke in denarne nakaznice za uporabo v naših džavah. Jugoslovanski denar in znamke.
Zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino, če želite, nabavi tudi določeno blago za v pakete Ivrdka sama.
PREVZEMAMO:
Zavitke od rojakov in jih ločno odpremljamo na naslovnike.
SPREJEMAMO:
Naročila za moko in druge že pripravljene zavitke kakor tudi za streptomycin preko družb ADRIATIC, EXPRESS za Jugoslavijo, Avstrijo. Italijo, Nemčijo in druge države.
POMAGAMO;
Pri nabavi potniških dokumentov; nudimo pomoč potnikom.
SODELUJEMO;
Pri ureditvi raznih starokrajskih in tudi begunskih zadev. OPRAVLJAMO;
NOTARSKE posle.
Rojaki v Kanadi in drugih deželah lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke.
Za nadaljna pojasnila PIŠITE. PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano trvdko
A. KOLLANDER
oblita s krvjo. Toda tudi Nemcev bo zmanjkalo, zmanjkalo njihovih tankov in avionov."
"Pa ste pozimi dejali, da Nemci prinašajo Rusiji svobodo," sem ga moral spet zbosti.
"Da, rekel sem. Vednar tega nisem do kraja verjel, Nemcev nisem nikoli maral. Mi smo bili vzgojeni v ruskem duhu, to je bila volja mojega očeta, čeprav nam je mati dala angleško vzgojiteljico. Sprva sem mislil, da je Nemcem komunizem večji sovražnik kot slovanstvo, zdaj vidim, da ne ločijo prvega od drugega. Ukrajini so obljubljali svobodno državo, koliko so govorili in pisali o tem že pred vojno, koliko se je pisalo o tem v naših emigrantskih časopisih! Toda o svobodi ni niti sledu."
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
Mati in 18-letni sin
iščeta stanovanje s 2 sobami in kuhinjo. Rada bi dobila v slovenski naselbini. Kdor ima za oddati, naj pokliče
ON 1-7633
PRODA SE
dobro obstoječa trgovina s C 2 licenco.
Dobra priložnost za zakonca. Cena zmerna.
Vpraša se na
256 E. 156 St.
NOVO ŠOLSKO POSLOPJE
Kranj, 29. julija—Dograjeno je novo dvonadstropno poslopje industrijske šole v Kranju. Ker se namerava šola seliti v novo zgradbo še pred začetkom šolskega leta, je bilo potrebno mnogo truda, preden so bile jame in izkopi pred poslopjem izravnani in ves prostor počiščen. Zaradi pomanjkanja delovne sile so mladinci šole organizirali prostovoljno delovno brigado, v kateri je delalo 20 dni nad 70 mladincev, ki so napravili okrog 2,500 prostovoljnih delovnih ur. Tako pričakuje novo šolsko poslopje, odstranjeno vse nepo-
5. septembra 1950
trebne navlake, priče tek šolskega leta.	-f-
(Ponatis iz "Ljudske pravice"}
Razpis volitev v Ljudsko skupščino LR Črne gore
Prezidij Ljudske skupščine LR Črne gore je izdal ukaz, po katerem bodo volitve za ljudske poslance Ljudske skupščine L# Črne gore 8. oktobra t. 1.
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
Zakonska dvojica
išče stanovanje s 4 ali 6 neopreW Ij enimi sobami. Nimata otrok. Kdor ima stanovanje na pokliče KE 1-2986
Čistilna razprodaja poletnega blaga
ŽENSKE POLETNE OBLEKE, SPODNJA KRILA, POLETNO BLAGO NA JARDE, NOGAVICE, ' NOČNE SRAJCE, PIŽAME, ITD.
RAZPRODAJA SE VRŠI
v četrtek, petek in soboto, 7., 8. in 9. sept.
Vsi nakupi so končno veljavni
MARSICH & RUSS
6108 ST. CLAIR AVE.
NA|HITRE|$A IN NAJBOLJ SIGURNA AGENCIJA ZA POŠILJANJE
PAKETOV V JUGOSLAVIJO!
V REKORDNEM ČASU OD 6 DO 15 DNI PREJME PREJEMIK V JUGOSLAVIJI NAŠE POŠILJKE
Mi resnično garantiramo, da prejemniki ne bodo imeli nikakršnih stroškov. Naše cene vključujejo vse stroške za dostavo do najbližje železniške, parobrodske ali poštne postaje prejemnika v Jugoslaviji, kakor tudi zasiguranje v slučaju polne ali delne izgube pošiljke.
Naročila iz Kanade sprejemamo s plačilom v kanadskem denarju, z dodatnimi 12% k cenil
POVPRAŠAJTE ZA CENE ZA OSTALE VRSTE PAKETOV!
PAKET št. 1 — $14.50
5 Ibs sirove kave 10 lbs sladkorja 10 lbs riža 5 lbs spaghetti 5 lbs svinjske masti 5 lbs mila za pranje
PAKET št. 4 — $13.75
5 lbs sirove kave 1 Ib čaja 10 lbs sladkorja 10 lbs riža 5 lbs mila za pranje
PAKET št. 2 — $14.25
20 lbs bele moke 5 lbs sirove kave 10 lbs sladkorja 5 lbs mila za pranje 5 lbs svinjske masti
PAKET št. 5 — $10.00
4	lbs. sirove kave
1	Ib čaja .
5	lbs sladkorja
2	lbs čokolade
1	Ib kakao
2	lbs mleka v prahu
PAKET št. 3 — $14.25
5	lbs sirove kave
10	lbs sladkorja
5	lbs riža
10	lbs spaghetti
5	lbs svinjske masti
5	lbs mila za pranje
PAKET št. 6 — $21.—
10 Ibs sirove kave 10 Ibs sladkorja 10 Ibs riža 10 Ibs spaghetti 10 lbs svinjske masti 10 Ibs mila za pranje
Najfinejša BELA MOKA Najfinejša BELA MOKA
--------v močnih vrečah po 100 funtov—^|0
------v močnih vrečah po 50 funtov—^ g 7 S
BELA—KRUŠNA MOKA_____v močnih vrečah po 100 funtov-7-^ 9
Sveža KORUZNA MOKA -------v močnih vrečah po 100 funtov—^ ^ QQ
FIŽOL (Red Kidney Beans) —v močnih vrečah po 25 funtov—^ 3 50
SLADKOR ---------------------v močnih vrečah po 50 funt6v—^ || QQ
Čisia SVINJSKA MAST-------v majhnih kantah po 55 funtov—$20 00
Prvovrsten RIŽ -------------v močnih vrečah po 50 funtov—$ 11 QQ
SOLATNO OLJE-----------------------------v kantah po 5 kg.—$ 9 SO
SUROVA KAVA--------v močnih vrečah po 25 funtov—$212 50
ŠPAGETI -------------:-------------------v zabojih po 50 funtov—$|2 50
MILO ZA PRANJE--------------------v zabojih po 63 funtov—$|7' 50
Prvovrstna BUKOVA DRVA ZA KURIVO________'_______2200 funtov—$2O"00
Naročite jih že sedaj za jasen in zimo!	*
BICIKLL s pumpo, zvoncem in taško...ienski $45.00 moški $47 50 RAZNI GRADBENI material, barve, železo, kavlii. Povprašajte ^ naših cenah in
__'	označite koliko potrebujete.
ŽENSKE NYLON NOGAVICE jamčene prvovrstne kakovosti, v merah 9,91/2, 10 in IOV2. 3 pari v zaboju $5.00; dostavljeno na vsaki postaji v Jugoslaviji.
PAKET št. 14 —$10.50
3 pare ženskih NYLON
nogavic 2 funta toaletnega mila 2 zobni krtačiCi 2 ženska Nylon glavnika 1 goba za pranje
PAKET št. 15 —$11.50
6 parov moških nogavic
1	par podvez za nogavice
2	funta toaletnega mila 1 funt mila za britje
50 kom. klin za britje
1	kom. aparat za britje
2	kom. Nylon zobnih krtačic 6 kom. zobne paste
2 kom. Nylon glavnikov
PAKET št. 16 —$12.50
3 pare ženskih NYLON nogavic
12 kom. sukanca raznih barv
5 pak. sortiranih igel
20 jd. elastike
2 ducata gumbov
AKO ŽELITE DRUGAČNE VRSTE PAKETE—OBRNITE SE NA NASI
POŠLJITE NAROČILA. PISMA, DENARNE NAKAZNICE ALI MONEY ORDRE NA*
EXPRESS TRADING CORP.
27-18 40th AVENUE-LONG ISLAND CITT 1, N. V.
TELEFON: STILWELL 6-9083