Poštarlna plačena u gotovom REVIJA ZA GRADEVINSKU, LIKOVNU I PRIMENJENU UMETNOST REVIJA ZA STAVBNO, LIKOVNO IN UPORABNO UMETNOST REVUE DE L'ARCHITECTURE ET DE L'ART t 9 3 3 5-6 LETO III. Oprema Al^HLte ARHITEKTURA ARHITEKTURA Revija za gradevinsku, likovnu i primenjenu umetnost. - Pretplata godišnje Din 120'—, za inoTemstvo Din 150-—. - Uprava: Gajeva ulica 9. - Izdaja Konzorcij »Arhitekture« (ing. arch. Dragutin Fatur). • Tehnički urednik arh. Ivo Spinčlč. - Odgovorni urednik lože Zigon. • Grafički radovi Jugoslovanske tiskarne u Ljubljani (K. Čeč). Revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost. - Naročnina letno Din 120*—, za inozemstvo Din 150'— Uprava: Gajeva ulica 9. Izdaja konzorcij »Arhitekture« (ing. arch. Dragutin Fatur). - Tehnični urednik arh Ivo Spinčlč. - Odgovorni urednik Jože Zigon. - Grafično delo Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani (K. Čeč) Revue de 1'architecture et de I'art. - Prix de I'abonnement annuel Din 120'—, pour l'6tranger Din 150*— Redaction: Ljubljana, Gajeva ulica 9. • Publiče par 1'association »Arhitektura« (ing. arch. Dragutin Fatur) Rčdacteur technique arch. Ivo Spinčič. - Redacteur responsable: Jože Zigon. - Travail graphique: Jugo slovanska tiskarna, Ljubljana (K. Čeč). Iz administracije. G. IVO TOMAC iz Zagreba, Ljubljanska ui. 21, preuzeo je naše generalno zastupstvo za sve hrvatske krajeve te molimo svu gospodu oglašivače, pretplat-nike i čitaoce iz pomenutih krajeva, da se u svim upravnim stvarima bilo pismeno, bilo usmeno na g. Tomca obrate ČRKOSUKARJA SPECI3ALISTA Pristov & Bricelj Ljubljana, Resljeva cesta 39 — Tel. 29-08 Splošno kleparstvo in instalacije strelovodov vseh vrst JANKOVIČ MATIJA LJUBLJANA, RIMSKA CESTA ŠT. 19 STEKLO J\Jl\3 KLEIN LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA 4 — TEL. 33-80 Vedno vročo vodo vsako uro, vsak letni čas In neodvisno od vsake kurjave vam daje VAILLANT AUTO-GEYSER Tiirsystem AGT 13 Ta plinski aparat za vročo vodo oskrbuje poljubno število prostorov v hiši in ne potrebuje nobene postrežbe, ker popolnoma avtomatično prižiga in ugaša plamen, če se odpre ali zapre pipa za vročo vodo v kakem prostoru Prospekte dobite brezplačno od plinarne Vaillant je svetovnoznan, kajti »Kar prinaša Vaillant — je dobro!« d) E d) ^ a o ru > rs w N ra 10 ta o ■O M >0 ID E o ■O o O) 10 -O o >u 10 E o "O o C >u 3 S N sodobna oprema stanovanj, trgovskih lokalov ter vseh prostorov za privatne in javne namene v lesu, jeklu in steklu v domačih in eksotičnih furnirjih upognjeno pohištvo oprema vrtov in teras svetila iz lesa, kovine in stekla blago za zavese in vse tapetniške izdelke vse vrste preprog in čipk žični vložki „šlarafija" kovinski izdelki, steklo, porcelan in keramika oprema kopalnic sanitarne in toplovodne naprave, kamini in peči tehnični nasveti iz stroke arhitekture »OPREMA« družba i o. z., Ljubljana, Tyrseva c. 3 - Gajeva ul. 1 Suho lepljene znamke vezane plošče (šper-plošče) »Ukod« PRVA JUGOSLAVENSKA TVORNICA UKOČENOG DRVA D. D. TVORNICA: SUSAK. Telefon štev 5 SKLADIŠČA: BEOGRAD, Pariška ul. 13 Telefon štev. 27-704 LJUBLJANA, Tyrseva C. 31 ZAGREB, Samostanska ul. 8 Telefon štev. 32-49 Stalna zaloga: okume, jelše, bukev dimenzije plošč: 220/122, 200/122 Telefon štev. 85-48 O > i— co OL < V co LU —J O. O > I— cn a < v _i co o cd O co JAKOB HLEBŠ LJUBLJANA TEL 30-70 MESTNI TRG 19 — CANKARJEVO NABR. 21 Najmodernejši vzorci vedno na zalogi. Najmodernejši brizgalni aparati. Izvršitev solidna pod garancijo. Cene konkurenčne OBLIKOVANJE PROSTORA IN OPREME Oblikovanje in oprema vseh prostorov stavbe odnosno stanovanja je poleg razporedbe prostorov v talnem načrtu tista točka gradbenega programa, ki jo morata naročnik in arhitekt raz-motrivati do vseh podrobnosti. Sodobnemu arhitektovemu stremljenju, izoblikovati v stavbi povsem zaključene, same v sebi izpopolnjeno prostore, naročnik le malokdaj sledi, ker se ne more ločiti od mnogoštevilnih mobilij, ki jih je prevažal toliko let iz stanovanja v stanovanje. Opremiti novo stavbo s trdnim, na prostor vezanim pohištvom ali pa prirediti prostore kakor v vsakem najemnem stanovanju za vsakogar in nikogar, da lahko lastnik namesti vso opremo, ki so jo zbirali rodovi, to je vprašanje, ki je odločilno za celotno koncepcijo stanovanjskih prostorov in njih opreme. Ce želi naročnik opremiti svoj dom po svoji volji, je pravilno, da arhitekt tudi v njegovi stavbi uporabi način izgradnje najemnega stanovanja, to je, da oblikuje prazne prostore brez ozira na opremo v ugodnem razmerju ter soglasju, da upošteva vse zahteve glede razsvetljave, zračenja itd., seveda vse s pogojem, da si bo stanovalec uredil svoj dom z vsem svojim pohištvom po lastni volji in znanju. Nedvomno lahko na navedeni način dosežemo jako udoben dom, a samo tedaj, če so izpolnjeni neki pogoji. Eden teh je ugodno razmerje prostora poleg izbegavanja vseh okraskov na stenah ali stropu. Vsako okraševanje sten zahteva odgovarjajoče mobilije, ki se morajo povsem prilagoditi uveljavljeni dekorativi stene. Ugodno prostornost pa povzročajo predvsem prosti kosi pohištva, ki po vseh Izkušnjah pri sodobnih najemnikih niso ravno najboljše kvalitete. Povprečen pregled opreme sodobnega inte-ligenta izkazuje nakupičeno grdobo vseh možnih kvantitativnih izdelkov zadnjega desetletja devetnajstega in prvih dveh desetletij našega stoletja. Čakalnice zdravnikov, govorilnice odvetnikov in stanovanja meščanov so viden dokaz razvrata v izrazno-estetski oblikovnosti predvojne dobe. V teh razmerah smo pač prisiljeni, računati z vsemi navedenimi nedostatki v opremi ter je tolažilna edino misel, da ni vse večno. Nesreča v ustvarjanju sodobnega doma je ravno v tem, da je treba računati z obstoječimi kosi opreme, s katerimi se pri najboljši volji ne more izoblikovati ugodna in domača prostornost. Posamezne mobilije iz druge polovice devetnajstega stoletja, posebno pa še one iz dobe tako zvanega »mladostnega sloga« ali secesije lahko za silo prilagodimo v podrejenih prostorih vsakdanji rabi s tem, da jih oskoblamo fantastičnih okraskov ter prepleskamo. Oplesk je včasih jako priporočljiv, ker nam omogoča, da sestavimo opremo tudi iz raznovrstnega lesa; paziti je pri tem le na kakovost konstrukcije, ki ravno v navedenih dobah ni uživala velikega spoštovanja. Povsem drugo stališče pa zavzemamo do mobilij zgodovinskih dob, ki so konstruktivno pravilno in estetsko popolno izdelane ter nam predstavljajo vrednote, ki jih nihče ne bo za- 5* 65 Dragutin Fatur Enodružinska hiša, perspektiva Dragutin Fatur Enodružinska hiša, perspektiva Nadstropje vrgel, ako mu le pripušča prostor in ima sredstva, da jih pravilno vzdržuje. Vsekakor pa ne nameravamo stanovanja spremeniti v muzej in sodobniku, ki upošteva dobrine zraka in solnca ter priročno urejeno, vsem higijenskim zahtevam odgovarjajočo kopalnico ne bi bilo prijetno, če bi moral obleči telovnik osemnajstega stoletja. Resnično udoben in domač vtisk prostora lahko dosežemo tudi brez tako zvanih umetniških oprem samo z uporabo najenostavnejših in preprostih oblik v opremi in prostoru. Dobro razmerje prostora, učinkovita razsvetljava, enotnost oblik ter prikladna barva so nekatere zahteve, ki jim je treba zadostiti. Vse to so terjatve bolj splošnega kakor osnovnega značaja, ki ne zahtevajo nikakega večjega izdatka. Estetska opre-delba in izvedba ne stane nič več kot neestet-ska — dostikrat celo manj. Za dosego ugodne prostornosti je važno sorazmerje talne ploskve prostora z njega višino. Ta bi se morala menjavati z velikostjo talne ploskve in nikaka težkoča ni znižati strop v majhnih prostorih. Razmerja v številkah ni umestno navajati, ker jih najdemo povsem brezpredmetno navedena v raznolikih učbenikih, temveč je pro-jektantova stvar, da ugotovi pravilno prostornost. Vodoravna delitev stene stori mnogo za izboljšanje prostorninskega razmerja. Še učinkovitejše kakor sorazmerje prostora so barve, s katerimi obdelavamo stene, strop in tla. V sestavi barev se mora izkazovati ista pravilnost in okusnost, kakor jo kaže dama pri izberi svojega oblačila. Osnovna zahteva pri oblikovanju in opremi vsakega prostora je njega izraba odnosno poraba, kar se pokaže najočitneje pri razstavitvi in razvrstitvi posameznih kosov opreme. 2e pri osnovni skici talnega načrta vsake stavbe je treba misliti na vso njeno opremo, in sicer moramo vedeti, kje bo v jedilnici stala miza in jedilna omara, kako bomo v spalnici postavili ležišče ali v kuhinji štedilnik, kje v kopalnici banjo in umivalnik itd. — za vsak prostor posebej, da nam rabi v svojem bistvu in po svojem namenu. Za vsak posamezen prostor imamo svojstvene zahteve in ako teh ne izpolnimo, izgubi prostor na vrednosti, če ne postane celo neraben. Aksonometrija kuhinje Kuhinjski umivalnik z izlivom, s toplo in mrzlo vodo Dragutin Fatur Aksonometrija spalnice DRUŽINSKA SOBA Vsak človek si lahko stvori svojo okolico, kakor mu najbolje prija. Le od treznega premisleka in naročnikove uvidevnosti ter njegove kulturne stopnje ali njegovega stališča do sodobne civilizacije in vseh njenih dobrin ter nedostatkov je odvisno, če bo stanovanje ustrezalo vsem zahtevam sodobne estetike in higijene ali pa bo sličilo stotini drugih, ki so sestavljena po tradicijonalnih šablonah. Nič ni slabšega kakor zagreniti stanovalcu veselje do opreme lastnega doma. Velike enorodbinske stavbe polpretekle dobe imajo pri svoji mnogoštevilnosti prostorov ta nedostatek, da je stanovanje nedoločeno. Navadno si rodbina v takem primeru izbere katerikoli priročno ležeč prostor kot dnevno ali družinsko sobo. Tako je običajno tam, kjer se stavba ni gradila za rodbino, ki v njej stanuje. Množica razpoložljivih prostorov stanovalca bega in rodbina se v takem stanovanju navadno ne udomači ter lastnik prej ali slej stavbo proda, naslednik pa prav tako podlega nelogičnosti svojega dejanja. Enostavnejše in radi tega naravnejše so razmere v pravi rodbinski hiši, kjer so stanovalci po tradicijonalni stanovanjski kulturi vezani drug na drugega in tvorijo tako enotno rodbinsko celoto, ki se dnevno zbira v družinski sobi in v njej tudi stanuje. Družinska ali dnevna soba je središče vsega vrvenja rodbine in če ni celodnevno, je gotovo vsak opoldan in ob večerih v vseh svojih sestavnih delih v popolnem obratu in izrabi. Ob rodbinski mizi se vdajajo domačini svojim priljubljenim opravilom, razvija se pogovor z znanci Enodružinska vila v Mariboru Ivo Spinčič in prijatelji rodbine ter se rešujejo vsa vprašanja vsakdanjega življenja v prijetnem večernem somraku. Družinska soba je glavni prostor male in srednje rodbinske hiše. V talnem načrtu stavbe zavzema glavno in najvažnejše mesto ter združuje v sebi poleg dnevne sobe tudi sprejem-nico, gospejino sobo, glasbeno sobo ter včasih tudi jedilnico in gospodovo sobo. Običajno je družinska soba v manjših stavbah tudi jedilnica, kar povsem ustreza prilikam, ker je gospodarica istočasno tudi gospodinja, ki se sama zanima za kuhinjo in urejuje jedilno mizo. Priprave za obed ali večerjo, ki jih vrši služinčad, motijo domačnost, dočim nasprotno zadobe posebno milino in poudarek, če jih izvrši gospodinja in učinkujejo privlačno tako na domačina kakor na gosta. V tem primeru ni nikakega razloga, da bi bila jedilnica ločena od družinske ali dnevne sobe. Pritličje Nadstropje 6 71 „Oprema" Družinska soba, brušeni oplesk, barva slonokoščena, opečnordeča, Ivo Spinčič stoli prevlečeni z rdečo kuzino (usnje) Oprema dnevne sobe bo izražala kulturno stopnjo in socijalni položaj cele rodbine in posameznega člana, ker bo opremljena z ljubeznijo v stremljenju, da nudi čim ugodnejše obeležje v hotenju in stremljenju rodbine po udobnosti. S tem pa so dani tudi vsi resnični pogoji za udoben dom, kajti samo po stanovalcih povsem izrabljeni stanovanjski prostori so lahko prijetni in domači. Resnična družinska soba je središče stanovanja in vsega njegovega vrvenja le v majhnih ali srednjevelikih hišah ter nudi v okoliščinah lahko tudi-vse udobnosti doma. Najpomembnejše mesto zavzema v sobi tako zvana rodbinska miza, ki jo postavimo prosto v sredino sobe ali pa ob kraju poleg zofe ali oblazinjene klopi, ki rabi obenem kot zasilno ležišče za gosta. Najvažnejši deli opreme pa naj bodo stoli, ki res nudijo pravi odpočitek. Zelo pripravne so dalje mizice za serviranje, ki jih poljubno prenašamo po potrebi in priliki na različna mesta sobe. Za pisalno mizo se najde prostor ob oknu in prav-tako za gospodinjin šivalni stroj. Klavir, omaro za knjige ter priročno vitrino razvrstimo ob stenah tako, da stvorimo udobno prostornost ter poudarimo domačnost sobe. Prostor mora označevati nekaj nevezanega in mnogostranskega, kar se lahko prilagodi vsakočasni potrebi in raznoliki uporabi, kajti prav življenje rodbine je tisto, kar zadaje prostoru blagodejno domačnost. Vsa oprema dnevne sobe naj bo kolikor mogoče neprisiljena, preprosta in domača, ker v nobenem drugem prostoru stanovanja ne rabi v taki meri družini kakor prav v družinski sobi. Vsled tega se izognemo vsakemu nepotrebnemu okraševanju ter se zadovoljimo s povsem gladkimi ploskvami ob uporabi prvovrstnega lesa. Ako dopuščajo razmere, je najbolje, da spodnji ,,Oprema" Družinska soba Ivo Spinčič 6* 73 Garderobna omara za gospoda Oprema del sten opazimo z lesom, in če namestimo še lesen strop, smo mnogo storili za vtisk domačnosti sobe. Kjer sredstva ne dopuščajo tako izjemne opreme sten in stropa, se zadovoljimo s slikano, v odtenkih barve nijansirano steno in z belim stropom, da se dobro odražajo okrasne slike na stenah, ki povzdigujejo ugodje doma. Arhitektonsko-dekorativno obeležje v družinski sobi ne vodi do želenega učinka, ker dejstvuje vedno bolj ali manj svečano ter ni umestno za sobo, ki je namenjena popolni izrabi. Mnogostranska uporaba dnevne ali družinske sobe'zahteva dobra tla, ki jih brez velikega truda vzdržujemo v dobrem in čistem stanju, pri čemer pa vsled čiščenja in obrabe ne sme trpeti njih zunanjost. Mnogostranske izkušnje priporočajo uporabo linoleja v eni barvi ali sestavljenih vzorcih, ako ne prekrivamo tal s težkimi preprogami. S težko preprogo pregrnjena tla zadajo prostoru vtisk nasičenosti ter toplote, zadržujejo zvok in omogočajo prijetno mehko hojo. V takem primeru uporabimo za prava tla hrastove deščice ali v boljši izvedbi parket. Včasih zahteva naročnik, da se projektira in opremi poleg dnevne ali družinske sobe še majhna sprejemnica — v vsakem takem primeru je ta prostor izpostavljen usodi, da postane iz njega tako zvani »salon«, ki ga nihče ne upo rablja ter se v njem kupiči vsakršna šara, ki nikakor ni stanovanju v okras. Stanovanje je odraz rodbinskega življenja in ako se le-to osredotoči v dnevni ali družinski sobi, je ta istočasno sprejemnica, ker bežne obiske lahko odpravimo v primerno urejeni in opremljeni predsobi — vsakega bližjega znanca in prijatelja pa lahko sprejmemo v vrvišču rodbinskega življenja. Garderobna omara za damo Oprema Če nam naj rabi spalnica le za odpočitek, potem ne potrebujemo v njej številnih omar za shrambo obleke in perila. Pravilno je, da hranimo obleko in perilo v posebnem prostoru, t. j. v oblačilnici; opremimo jo z omarami, ki so razdeljene po gornjih slikah in imajo dobro ventilacijo, kar ni samo bolj higijenično, temveč tudi bolje za obleko. Način shranjevanja oblek ni enoten. Hlače navadno zlagamo in hranimo na policah ali v predalih; na obešalnik jih obešamo samo radi komoditete, da imamo celo obleko skupaj in pri roki. A tudi za suknjiče in drugo je boljše zlaganje, ker sicer obleke vsled lastne teže pridejo iz oblike. Samo pri površnikih in suknjah, ki so narejene iz debelega oz. težkega blaga, je obešanje prikladno — seveda na obešalnike, ki morajo segati preko ramen, ker samo obešanje na pentljo v sredini ovratnika ima za posledico žalostne moške silhuete na zimski ulici. GARDEROBNA OMARA V omari za damske obleke obešamo krila, bluze in toalete na obešalnike. Za toalete je potreben dovolj visok predel, ki ima večjo višino kakor predeli za obešanje moške obleke. Za moške klobuke je najprikladnejši prostor polica v zgornjem delu omare, t. j. nad obešenimi oblekami. Damski klobuki se po modi jako menjajo in je domala nemogoče v projektu zamisliti v omari vse možnosti za njih shrambo. Najobičajnejše je še jurčkasto stojalo, na katero se pokrivalo povezne. Dobro je, če se navpična opora lahko podaljšuje in glava ovije s papirjem. Jako širokih pokrival običajno ne spravljamo v omare; zato so potrebne posebne škatle. Perilo shranjujemo zloženo v predalih. Najbolje je, da dobe predali velikost zloženega kosa perila, da se skladi perila ne rušijo in mečkajo. Kravate obešamo najbolje preko posebnih paličastih držajev na vratih omare ali na raztezne obešalnike. Za rokavice se posebej naredi ozek in dolg predal. Ovratniki potrebujejo isto tako plitev predal, katerega velikost naj bo primerna škatli, kakršna je navadno za ovratnike. Posebno pažnjo je polagati shranjevanju obutve in nošenega perila. Oboje mora biti shranjeno tako, da se dobro zrači. Obutve ne smemo dajati v zaprte omare, ker nam splesni. Skrbeti je treba, da ima vsestransko dovolj zraka. V posebni omarici, ki naj bo po možnosti zvezana z zunanjim zrakom, namestimo kovinske palice v raznih višinah ter obesimo obutev za peto ali pa uporabljamo natezalna kopita. Nošeno ali umazano perilo odlagamo najbolje v posebni zidani omari, ki ima direktno zračenje in sicer ne mečemo perila na kup, temveč ga obešamo, da se dobro zrači. Ing. Drago Mattanovich, Ljubljana: RAZSVETLJAVA STRANSKIH PROSTOROV Profinjeni okus sedanje dobe, ki združuje smotrnost z enostavnimi oblikami, se izraža v prav veliki meri tudi v sedanji stanovanjski kulturi. Uvideli smo, da zasluži vsak posamezni predmet veliko pozornosti, ker postane šele po primernem študiju tak, kakor mora zares biti. Zelo dolgo je trajalo, da smo prišli do tega spoznanja. Prav velik preobrat je opaziti v zadnjem desetletj u glede razsvetljave, seveda predvsem glede električne, ker druga dandanes skoraj ne pride v poštev. Šele sedaj vemo, kakšna naj bo razsvetljava. Prej so se zadovoljili ali z enostavnim svetilom, ki je imelo le majhen reflektor nad žarnico, ali pa so uporabljali neke čudovite lestence, ki naj bi po svoji bogati opremi služili predvsem v okras prostora. Cesto se še vidi kak star lestenec za petrolejsko luč, ki je bil preurejen za električno razsvetljavo in je kot tak dalje rabil svojemu namenu. Vsi ti in podobni lestenci bi morali izginiti. Sedaj vemo, da je raz-svetlj ava nekaj popolnoma drugega kakor svetilo. Vemo, da moramo začeti s projektom razsvetljave in da moramo svetilo pač prilagoditi želeni razsvetljavi. Po vrsti razsvetljave moramo izbirati svetilo, ki pa včasih sploh ni potrebno. Najboljša razsvetljava je namreč tista, pri kateri ne vidimo neposredno vira svetlobe ali kjer se nam vsaj ne vsiljuje. To je tista razsvetljava, ki ne slepi. Tudi iz tega razloga ne smemo nikdar uporabljati bleščeče razsvetljave, ker ta nekako indiskretno opozarja na to, da je za razsvetljavo poskrbljeno. Po vsem tem pridemo zopet do spoznanja, da je posredna razsvetljava najboljša. Rabljeno svetlobo dosežemo brez sicer potrebnega priveska — svetila. Pa tudi večina najnovejših lestencev daje v glavnem le posredno svetlobo. Zahtevam sedanjosti pa nikakor ne ustrezajo one svetilke, ki kažejo golo, četudi opalno žarnico. Da ljudje ne odklanjajo bleščeče razsvetljave v večji meri, je vzrok ta, ker je moralo naše oko dolgo vrsto let vse do zadnjega pre- veliko večja površina svetila, ki ne more več slepiti. Večina enostavnih svetil je opremljena s kroglo iz opalnega stekla. S svetlobnotehničnega ozira je ta svetilka zelo dobra, ker daje napol posredno razsvetljavo ter je tudi strop razsvetljen, kar je vsekakor zelo važno. Res pa je tudi, da se zdi ta rešitev nekaterim mogoče zelo enostranska. Zato hočejo uporabo takih svetil omejiti le na poslovne prostore ter želijo sicer uporabljati predvsem individualno oblikovana svetila. Na žalost tu ni dovolj izbire. Če se hoče arhitekt individualno udejstvovati, potem mora posegati k posredni razsvetljavi, kjer se mu nudi široko in hvaležno področje. Izumetničena in sve-tlobnotehnično popolnoma pogrešena so navadno svetila za popolnoma neposredno ali mogoče le delno posredno razsvetljavo, ki nastanejo včasih po individualni zasnovi arhitekta, odklanjajočega pomoč razpršilnega stekla. V notranjih prostorih moramo torej zasnovati ali popolnoma posredno razsvetljavo, ki je razmeroma draga, ali pa moramo uporabljati lestence, ki jih dobimo v trgovini. Če hočemo oblikovati lestence po lastnem okusu, potem pa trpeti tolikokrat nepravilno bleščečo razsvetljavo, Ja se je nekako resignirano akomodiralo in je največkrat izgubilo čut za presojo pravilnosti razsvetljave. S tem pa še nikakor ni rečeno, da smemo zato trpeti bleščečo razsvetljavo tudi za nadalje. Najbolj pogosto sredstvo za dosego manjše intenzitete svetlobnega vira je, da obdamo žarnico s steklom, ki je neprozorno, a prosojno ter zato razprši svetlobo na vse strani. Tu torej sveti je važno, da so namenjeni za posredno razsvetljavo, ker sicer ne prebijemo brez opalnega stekla. Približali bi se namreč zopet tovarniškim izdelkom, ki se lahko kupijo mnogo bolj poceni, pri posamični izdelavi pa je cena nesorazmerno višja. ena sama svetilka v sredini, temveč bo potrebna se druga pri štedilniku, pri delovni mizi itd. Pa tudi v kopalnici sta važnejši svetilki ob straneh zrcala, ki lahko nadomestita stropno svetilko. Oblike teh svetilk so raznovrstne. Uveljavljajo se najbolj preproste in elegantne oblike. Steklo samo ima obliko krogle, valja, elipso,da ,td. Izbere je dovolj. Gotovo bo lahko najti ustrezajoč model. Vse te svetilke so svetlobno-tehnicno približno enakovredne. Razlikujejo se samo po tem, da gre na primer pri svetilkah s steklom v obliki valja več svetlobe v vodoravni smeri kakor pri svetilki s stekleno kroglo. Razlika pa ni velika. Važneje je, da se svetilka prilagodi prostoru po svoji obliki. Pravilno je tedaj, da uporabljamo v stranskih prostorih izključno te svetilke, ki svetlobno-tehnično popolnoma ustrezajo. Boljše so kakor individualno, specijalno izdelane svetilke brez razpršilnega stekla, ki skoro vedno slepijo in zato ne predstavljajo tehnično pravilne rešitve. Ne samo v sobah moramo zahtevati pravilno razsvetljavo, potrebna je povsod, tudi v stranskih prostorih. Na hodniku, v kuhinji, v kopalnici mora biti razsvetljava ravno tako dobra in tudi v teh prostorih ne sme žaliti in motiti očesa. Uporabljali bomo predvsem svetilke za napol posredno razsvetljavo, ker posredne razsvetljave v teh prostorih ne bomo zamislili. Zadovoljiti se bomo morali s svetilkami, ki jih izdeluje industrija v prav mnogovrstnih oblikah. Slike kažejo nekaj teh svetilk; so to porcelanske svetilke, ki so za stranske prostore najbolj primerne. Kuhinja in kopalnica sta navadno nekoliko vlažni in zato je pravilno, da uporabljamo svetilko, pri kateri se steklo z gumijastim obročem popolnoma zatesni, tako da vlaga ne more priti v notranjost svetilke. Stropne svetilke rabijo predvsem za splošno razsvetljavo prostora, stenske svetilke Pa so potrebne za razsvetlitev posameznih delovnih mest. V kuhinji navadno ne bo zadostovala Oprema" Uporaba mozaičnih marmornatih plošč za zimski ali letni vrt Oprema" Raztezni vrtni stol Oprema" Kot v zimskem vrtu z zložljivim naslanjačem in jekleno mizico Oprema" Zložljivi naslanjač „Oprema" Jekleni naslanjač in mizica Oprema" Naslanjača Blago za blazine JEKLENI ŽIČNI VLOŽKI ZNAMKE »ŠLARAFIJA« Konstrukcija originalnih jeklenih žičnih vložkov »Šlarafija« obstoji v vezanju žičnih vzmeti druge v drugo tako, da tvorijo celoto, ki je povsod enako mehka in prožna. Na 1 m- je okrog 390 majhnih vzmeti, ki so iz najboljšega jekla. Žica je debela 1-2—1-7 mm, galvanizirana ali v ognju pocinkana. Zadnja se rabi posebno za sanatorije, bolnišnice, vlažna stanovanja — sploh povsod, kjer se je bati vlage. Jekleni žični vložki so delno nadomestilo surovin za polnjenje in oblikovanje vsega oblazinjenega pohištva. Vzmetnice »Šlarafija« so mehke, lahke, prožne, pa tudi higijenične, praktične, čiste in trajne, tako da v vsakem pogledu izpolnijo svojo nalogo. Izdelujejo se v poljubni obliki, trdoti, velikosti in višini. Oprema" Jeklena mizica s ploščo iz mlečnega stekla Konstrukcija „šlarafije" in narejena blazina Oprema" Štev 534 Štev. 533 ,,Oprema" Stoli domače industrije upognjenega pohištva Štev. 512 š,ev 372P Štev. 372 T Stoli domače industrije upognjenega pohištva Štev. 12 Štev. 362 O STOLU IN SEDENJU V vseh dobah pred srednjim vekom ne najdemo v domovih in javnih prostorih razen stola in postelje prav nikakega pohištva. Kot kraljevski prestol ga že Egipčani postavljajo na najvidnejše mesto veličastnih dvoran. Njegova oblika je veličastna, prikrojena pozi, namenu, t. j. kot sedež za togo, pokončno sedenje. Grkom že uspe vklesati v kamen obliko za sedenje, ki jo lahko smatramo za dovršeno. Ka-menite klopi grških teatrov pričajo, da je tudi za sedež oblikovana linija merjena po človeku za pravi namen, t. j. za sedenje. Seveda so se pozneje oblike stolov dokaj izpremenile ne samo radi obdelave gradiva, iz katerega so bili stoli narejeni, temveč tudi radi načina in potrebe stolov za določene namene in prilike. Tako lahko opazimo v renesansi že prav dobro kombinirane stole; opozorim naj na one v obliki X, ki so po formi kakor po funkciji zgrajeni za odpočitek rok in opremljeni z naslonom, sedež sam pa je oblazinjen. Vendar so ta in vse ostale vrste stolov do poznega baroka in rokokoja namenjene v prvi vrsti za reprezentativno sedenje ob svečanih sprejemih po dvorih in dvoranah. Vsi ti stoli so po konstrukciji in obliki le predmeti za okvir arhitekture bleska, nikakor pa za odpočitek, kot ga potrebujemo dandanes. Sele v dobi meščanstva zasledimo stole v obliki, ki je v prvi vrsti namenjena sedenju in odpočitku. Oblika stolov prejšnjih dob seveda vkljub vsemu ni bila zgrešena, marveč za način življenja onih časov povsem upravičena. Oblačila, ki so jih nosili ljudje onih časov, so namreč zahtevala vse drugačne oblike stola kakor dandanes. Etiketa in vedenje ni dovoljevalo pri sedenju druge lege telesa kakor le pokončno, zato tudi oblika stolov kaže vedno prav posebno obliko, ki se povsem strinja s tčiko držo telesa. Kakor se je v vseh panogah arhitekture in uporabne umetnosti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja mnogo grešilo oblikovno kakor konstruktivno, tako se je posebno pri oblikovanju in grajenju stolov zašlo na kriva pota. Radi napačnega stališča in obravnavanja materijala je nastalo neštevilo nestvorov, ki jih srečujemo po naših domovih — stanovanjih z imenom stol, ki niti oblikovno niti smotrno ne rabijo temu, čemur so namenjeni. Dandanes, ko potrebujemo hitrega in vendar zadostnega odpočitka, nam mora stol nuditi mesto za čim hitrejši odpočitek. Namen stola za naš čas naj bo v prvi vrsti možnost odpočitka v skrčeni legi telesa. Za to ga je treba oblikovati tako, da se naše telo čim hitreje spočije. Seveda nam stoli ne rabijo samo za odpočitek, temveč je njih uporaba različna, namenjena za delo, za sedenje v šoli, pisarni, klubu, kavarni, pri jedi. Za vsako izmed navedenih opravil vsak stol ni pripraven. Pri jedi in podobnih prilikah naj bodo stoli enaki in njih oblika naj prisili človeka, da je telo v pravilni legi za ta opravek. Povsem drugačne oblike so pa stoli za odpočitek telesa po duševnem delu v zaprtem prostoru kakor po delu na prostem. Tudi razne stopnje utrujenosti zahtevajo drugačne načine počivanja. Pri močnem utrujenju se nam zahoče noge nasloniti na višji predmet, na naslanjalo ali sosedni stol. Tak počitek je po bon tonu gotovo nespodoben. Vendar si pa Američani radi tega ne belijo glav in pri veliki utrujenosti brez pomislekov naslonijo noge na mizo. Zbog tega je tudi razumljivo, da so prav Američani kakor tudi Angleži, sproščeni malenkostnih pomislekov, ustvarili v tem stoletju več vrst stolov kakor vsi narodi skupaj. Ker zahteva vsaka utrujenost drugačen stol, vidimo posebno v angleških stanovanjih večkrat v eni sami sobi več vrst in oblik stolov, ki rabijo raznim od-počitkom. Enake vrste stolov uporabljamo le v tistih prostorih, ki so zasedeni vsak dan ob istem času in se uporabljajo za isti namen, tako v jedilnicah, kavarnah, restavracijah itd. Štev. 3 Štev. 10 Stoli domače industrije upognjenega pohištva Štev. 373 Štev. 99 MEDNARODNA RAZSTAVA SODOBNE ARHITEKTURE V PARIZU »(.'architecture d'aujourd'hui« je v galeriji Vignon v Parizu priredila v času od 1. do 14. aprila mednarodno razstavo sodobne arhitekture pod pokroviteljstvom prosvetnega ministra. S pomočjo arhitekta Ljubomirja lliča, ki stalno živi v Parizu in posreduje naše revije, so bili naprošeni naši arhitekti, da razstavijo na tej razstavi svoja že izvršena dela, ki naj predstavijo na tem mestu stanje naše sodobne arhitekture in na tej mednarodni manifestaciji pokažejo evropskim kolegom in javnosti prizadevanje in umetniško višino južnoslovanskih arhitektov. Posebno poudarja Ljubomir llič v povabilu, da hoče na tej razstavi kakor tudi z razpravo v reviji »L'architecture d'aujourd'hui« podčrtati nelogičnost zgradbe v neobizantinskem slogu, ki nima ničesar srbskega še manj pa južnoslovanskega na sebi, ker se niti same srbske zadužbine ne razlikujejo od spomenikov iste dobe v Grčiji, Bolgariji in drugih pokrajinah, kjer se je razvijala bizantinska arhitektura. Zato naj bodo dela na razstavi dokaz stremljenja jasne sodobnosti mladih sil — žive arhitekture, organizma, polnega življenja. Kvantitativno so najjačje zastopani na tej razstavi Poljaki z deli arhitektov Brukalskega, Chmielewskega, Dankowskega, Jakimowicza, Nie-mojewskega in drugih (vseh nad 30). Avstrijsko arhitekturo z razvojem od leta 1914 dalje predstavljajo fotografije izvršenih del Ottona Wag-nerja, Loos-a, Frank-a Hoffmann-a, Behrensa. Čehe zastopajo Gočžr, Fuchs, Linhart, Urbain, Janak (vseh je nad 20); Spanjo arhitekti Soto, Blanco, Figueroa. Jugoslavijo z manj obsežnimi projekti, vendar z zavestjo odgovornosti za ime naše države so predstavili Baylon, Kojič, Mesar, Ehr-lich, Fatur, Šterk, Sen, Costaperaria, Dubovy in Zemljak, vsi z izvršenimi deli in sicer z zgradbami za vsakdanje potrebe človeka, brez zunanjega bleska, brez neupravičenih in nelogičnih navlak tradicije. Razstavljene fotografije predstavljajo šole, stanovanjske hiše, bolnišnice, banke — vse samo koristne zgradbe, ki naj rabijo narodu. Za uspelo razstavo smo arhitektu Ljubo-mirju lliču dolžni zahvalo, ki mu jo v imenu vseh na tem mestu tudi izrekamo, ker le s takimi prireditvami najlaže utrdimo visoko mnenje in priznanje naše države v tujini. VELIKI INTERNACIONALNI KONGRES MODERNIH ARHITEKATA U MILANU (prireden ipo intornacijonaluoj reviji Architecture d'uujourd'luii) Poznat« je, da se u Milium »tvora u mjesecu maju velika internaei jonolno izložba — Trienale di Milanu, jwlna ogromna palača od 8000 m2 specijulno je sagradena. Sadržavaee slijodeče izložbe: dekorativne, industrijolno u m jet nosi i i moderne arhitekture uopče. Skoro sve države prisustvujii ovoj vol i ko j internacijonul noj manilestueij i. Izmedu ostaloga biče izloženi: svi projekti i modeli nojvečih i nojodv ožnijih teliničkih i umjet-ničkih pokušajo; grafičku i teatralno mnjetnost; instalacija modelnih prevoznih sredstava (vagona, brodova, avijona i t. cl.). II saradnji sa Trienale, Architecture d'uujourd'luii organizira svoj II. veliki intemacijonalni kongres modernih arhitekata od 7 do K) seiptembra sa dnevnim redom: O d g o j in o d e r n o g a r h i t e k t a. Tri sjedniee biče posvječono ovoin problemu: 8. septembra svečano otvorenje kongresa i iz-vještaj o sada.šnjein obruzuvunju arhitekata u raznim državama. Poslije svršetka ove sjednico pregled izložbe. II v oče istoga dana zasebna sjodnica triju grupa, t. j. sjodnica prolesora i pretstuvnika arhi-tektskih škola raznih država, sjodnica arhitekata i pretstavnika raznih udruženjo i klubovo, (o konučno sjodnica studenata arhitektskili škola. Predmet «vili grupnili sjodnica biče: diskusija o ud gojil arhitekata; o .sadašnjiin poteškočama i po-greškaina u odgoju; razni prijedlozi i reforme za poboljšanje metoda i t. d. 9. septembra završna sjodnica na kojoj če su-djelovati i talijonski arhitekti, koji imoju u isto vrijeme svoj nacijonalni kongres. Ovoni su priliko......ganizirane i druge razne manifestacije: 7. septembra n II sati »prijemni odbor« sa grad-skim vlastiina, direkcija »La Trienale« i druge ličnosti sačekače delegacijo i ponudičo počasni vormut. Poslije podne pregled Milana u autokariina. 11 su-botu '). izlet u Povili, posjeta Certose. Uveče veliki ples na terasi palače I rienale, koja se nalazi usred srca čarobnog milanskog parka. 10. septembra izlet u C'omo po čuvenoj auto-strudi Milan—Como; pregled grada (Como je kolijevka racijonalno talijan-ske arhitekture); šetnja po jezeru. Uveče na brodil biče ponude.n banket od strane direkcijo Trienale i ovim završavo se milanski program. Tom istom prilikoni delegacije i arhitekti moči če učestvovati na dalj njim poučnim putovanjima: Bologna (II. sept.); Firenze (12. i 13. sept.): Roma (14. do 18.); Genova (I').); Torino (20). U svini gra-dovima predvideni su prijemni odbori, razni banketi i t. d. S nastojanjem — Architecture d'aujourd'hui, direkcija La Trienale, Udružonju Arhitekato i aka-demičara i/ Italije, cjelokupni Iroškovi biče svedoni na najniže. Za potanje podatke ob rati ti so na: L. 11 i te h, Arehitecto, 8. Hue Bailleul, Paris-ler. ZA ŠTO ŠIRU NAOBRAZBU ARHITEKATA Razvoj savremone arhitekture daje nuni več do-voljno rezultata po kojima možomo prosuditi šlo se hoče i ktida stremi n jeno d jelovan jo. I )anas možomo mirno i bez zabluda označiti, štovišo, definirati sa-vrememi urhitekturn rijočinia: ona jo sinteza svili duhovnih i materijalnili životnih uvjeto. Prema toine, analizom gornje činjonice dobijamo temeljae za uzgoj novih generacija arhitekata, dobijamo naukov mi osnovo binlučih škola arhitekturo. Danas je več potpuno jasno, da je sovremena arhitektura raskrstila sa starim stilovinia, sa vječnim oponašan jem i plagiran jem starih oblika; raskrstila je s onim što ju je prijočilo u njonom uaruvnom razvilku. Nije to zasluga jednoga. dvojice ill manjo grupo arhitekata, sa istim poglodima na samu stvar, nego je to prirodna posljedicu razvitka čovječanstva. Do toga je moralo doči prirodnini tokom progresa. Današnje škole arhitekture ostale su — u večini slučajev a — sa svojim naukov nim osnovama uglav-iiom onakove, kakove su bile prije 25—30 godina, a voe u (o doba počeli su se radati novi pogledi na arhitekturi! (Behreus, Loos, Mies van der llohe. Oud, Hietv ield i dr.); počela su raskrštavanja sa ■Vmperi/nioni«, prestalo se s ludim obožavanjem starih slilova. »Sveti Bi rok racij us« još nvijek one-mogučujo polpunu reorganizaciji! škola arhitekture u sav reinenoin duhu. »stavijajuči ili dogmatične na štetu no samo arhitekata nego i cjolino. Nove. savroineno škole arhitekture morale bi. niediitim, u prvom redu imati jodnake naukove osnovi', postavljene na sintetičiiini naukovnim temo-Ijima. To znači. da naukovna osnova mora sadrža-vuti sve grano nauku, koje sačinjavaju uvjete života, diiševnog i matorijalnog. Nova arhitektura (savre-menu) jo nova stvarna vrednota, pa je valja radi loga rasčlaniti, da so može proučavati i poučavati u savroinenim školania. Sastavni dijelovi »ve nove stvarne vrednoto jesu: svijot kuo naša materijalna prododž.bu i svijot kao naše duševno poinianje. Pogrošno je. dakle, gledati na arhitekturu isklju-čivo kao na proizvodu ju mašina za stanovanje« ili, opet, kao na kakav bar; arhitektura mora da da sve ono što danas znači uvjot kultiirnog i eivili/ovanog života. Savrenioni arhitekt mora i moti široko znanje, da tii tako inoguo stvurati djela koja odgovaraju gornjem. i da bi mogao poimati novo zolitjeve, koje če mu budučnost stavljoti, no primjer — kolektivno izgradnjo. On mora da bude nučisto s tim, da arhi- tektura nije više likovna umjotnost. i da kuca nije više umjetničkn tvorevina, da nije više individualna nego urbanistička jedinica i, konačno, da se pod arhitekturom ne razuinijo samo izgled jed ne kuče. Valja biti načisto s tiin, da so o univcrzalnoin stilu moglo govoriti za dolin prijašnjih stilova, ali danas je to nemoguče, jer arhitektonsko stvaranje ovisi — knko sain naprijed sponienuo — ne samo o nia-terijalu, nego i o duhovnom životu sredine, geografskim i klimatskim prilikama i t. d. Jednako je pogrešilo kopirati danas, recimo, gotika, kao Sto je pogrešilo kopirati liilo kakav olijekat vet' postavljen negdje na sjevern Evrope ili u Ameriei. Jer dok je 011 u svojo j sredini I— CO < CO || |jj | t* O | . Z .tfMlitfcii S Vi___i^LAA CD VZORCI NA VPOGLED O CENE KONKURENČNE cO Anton Kobi Borovnica Telef. št. 6 Tovarna upognjenega pohištva ANTON FUCHS »KO RS IK A« LJUBLJANA Umetno trgovsko vrtnarstvo Vrtača 3 KLEPARSKA DELAVNICA izvršuje vsa kleparska kakor leso-GOSPOSVETSKA cementna dela ter »Conco« CESTA STEV. 16 in»Xeroton«izolaclje,najso-(„PRI LEVU") lidneje in po zmernih cenah Lesna industrija »JAVOR« Logatec Zaloga pohlitva v Ljubljani na Mikloiičevi cesti, palača Vzajemne zavarovalnice, vhod na vogalu. BRMAN <2c ARHAR mizarstvo in zaloga pohištva v St. Vidu nad Ljubljano ^ prevzemala v solidno izvršitev po konkurenčnih cenah opreme stanovanj, pisaren, prodajalen, hotelov i. t. d. po lastnih in predloženih načrtih. Najmoderneje urejen obrat! Na tisoče priznanj! Lastni ilu« strirani albumi za lastno ceno na razpolago ORIGINALNA MAPA ZA I. LETNIK »ARHITEKTURE« (1931—32) se naroča v upravi revije, Ljubljana, Gajeva 9, za ceno Din 20'— s poštnino vred C\ FOTOItEMIČNIM yANmM NUDI LE JUGOSLOVANSKA TISKARNA VL/UBLJANI