A U -Q_ r)SL/ GLASILO DELAVCEV TOSAME Glasilo izhaja od meseca oktobra 1965 Št. 3 marec 1985 Število izvodov: 1300 Leto izdajanja XX Za Dan žena MAMICA JE NAŠA SREČA Vsak otrok je srečen, če mamico ima, če mu kosilo skuha, zvečer pa ga »crklja«. Največkrat mu svetuje, kako naj se uči, ko nalogo pa rešuje, mu vse znova razloži. Veliko takih je otrok, ki mame ne poznajo. So sami, brez teh nežnih rok, ki nam tolažbo dati znajo. Tanja Božičko, 8. a Mamica vozi dojenčka po poti, poje mu pesmi, da s tem ga zamoti. Prve besede iz ust mu letijo, da bi spregovoril, močno si želijo. Prve korake vsak dan ga uči, za majhne ročice trdno ga drži. Mu vedno bolj silijo zobki na dan, vsake pol ure postane zaspan. Kmalu pove ji že, kaj si želi, po sobi veliki že urno hiti. Vse je sosede čez dan obiskal, da kmalu gre v šolo, povedati znal. Šolar postal je naš mali junak, zdaj je že mamici skoraj enak. Tanja Božičko, 8. a OŠ Dob DAN ŽENA Danes moja mamica praznik svoj ima. Ta lepi dan žena, slavijo vse mamice sveta. Kaj za praznik bi ji dala? Aha! Travniških rožic veliko bom nabrala. Pa še čestitko bom ji naredila, s tem bom svojo mamico najbolj razveselila. **************************************^*********** Jožica Čehun, 5. b OSMI MAREC Osmi marec je dan žena. Takrat naj bi praznovale vse žene na svetu in s tem pokazale, da so enakopravne. Včasih so bile ženske manjvredna bitja, nobene pravice niso imele ne doma, ne na delovnem mestu. Prav je, da je danes drugače in mame si zaslužijo na ta dan še posebno pozornost. Jaz bom svoji mami nabral zvončke in ji naredil čestitko. Vsi skupaj pa ji bomo še kaj lepega kupili in ji pomagali pri gospodinjskih delih. Na koncu pa bi vsem mamam in ženam zaželel lep in vesel 8. marec. Jani Kepec, 6. b MAMA Mama. To je najlepša beseda na svetu, ki jo izgovarjaš. To je sreča, veselje, radost vsakega otroka. Že ko se rodi, zagleda to sonce, ki se smeje vanj. Težko je izgubiti to svetlo sonce, ki ti je dražje od pravega, ki sije nate, te osrečuje, vzgaja, uči, ter kot duh hodi 'za teboj po svetu, te uči v dobrem in slabem, ki -te ljubi bolj kot vse drugo. Vse žene in matere na svetu so kot rože, ki poljubljajo travnate bilke, ki se zibajo v vetru ter kažejo svojo lepoto in radost ob tem, kar so zmogle. Borile so se za enakopravnost na svetu, za mir, za otrokovo življenje. So pa tudi otroci, ki matere ne poznajo in ne uživajo materinske topline. Kaj mi pomeni mama? 8. MAREC Priznajmo si, da življenje sploh ni preprosto. Mogoče je bilo kdaj nekoliko manj zapleteno — ali pa se nam le zdi tako, ker živimo danes, ne pa Mama, to je moja največja sreča in ponos. Mislim, da sem tudi jaz njej. Moja mama je srečna, če jo ubogam in če se v šoli dobro odrežem. Takrat je ponosna, iz njenih oči pa odseva ljubezen. Včasih jo premalo cenim, a se pravočasno zavem, ker jo imam rada in si sploh ne morem predstavljati, kako bi bilo, če bi jo izgubila. Helena Osolnik, 8. b OŠ Dob 8. MAREC — DAN ŽENA Osmi marec, dan žena, praznuje vsaka mamica in moja mami tudi, ko dan za dnem se trudi. Osmi marec, dan žena, živi naj vedno praznik ta. Krvavi boj so prepotile, ta velik praznik pridobile. Osmi marec, dan žena, praznuje vsaka žena ga, so v borbi skupaj se borile, si enakopravnost pridobile. Zato ponosni smo lahko, vsak na svojo mamico, za praznik stisnem ji roko, v dar naj prejme rožico. Zato vzklikajmo na glas prav vsi, naj praznik naših mam živi! Saj to za vse je velik dan, v srcih vseh je spoštovan. Anka Novak, 6. b OŠ Dob včeraj. Vse je povezano, vse in vsi smo medsebojno odvisni, svet, narod, družina. Zgodi se, da se razveseliš uspeha, veselega dogodka — že stoji zraven klicaj: ne pozabi vsega, kar še ni uspelo, spomni se poplave neveselih dogodkov. Torej. Bomo ob letošnjem osmem marcu s kancem grenkobe ali veselja sprejele darilo od svojih delovnih in življenjskih tovarišev: Ali bo šel ta datum neopazno mimo, ker živimo v takih razmerah, da nimamo niti sodelavcev niti družine? Nikar! Saj smo v letu 1985 in svetu, kjer se vse silnice ne samo prepletajo, ampak se odloča o uspehu in porazu človeškega rodu in posameznika. ZA OKROGLO MIZO so se zbrale Tosamine delavke iz različnih oddelkov in starosti, ostale anonimne in se v sproščenem pogovoru pomenile o prazniku žena. Prisluhnimo njihovim razmišljanjem in pripombam. >Rade sov Tosamine .delavke. To ni mišljeno le za čas, ko gre kolektivu dobro. Doživljale so že slabe čase, pa niso razmi|ljale, da bi odšle drugam, v drugo delovno organizacijo. Še vedno so vesele pozornosti ob dnevu žena. Tudi letos pričakujejo bon in proslavo v jedilnici. Menijo, da so ob tej priliki tudi drugi načini, kot je na primer skrajšan delovni čas ali pa kakšno predavanje. Ob tem je pripomnila ena izmed udeleženk pogovora, da je zvedela ob svojem obisku na onkološkem inštitutu, da bi prišli brezplačno predvajati v To-samo film o kontroli zgodnjega odkrivanja raka na ženskih organih. Osebje iz onkološkega inštituta meni, da še vedno zapažajo pri ženah, ki so prispele k njim na zdravljenje raka, nepoučenost o vsakomesečni kontroli dojk in bi jim film ter predavanje vse to nadzorno prikazalo. Za praznik žena pa bi tudi z veseljem prejele povabilo moškega spola na kavico v bližnji lokal ali cvet v znak pozornosti. Upajo, da ne bojo tudi letos v prevelikem številu praznovali dan žena le moški. Na delovnem mestu jih ne utruja toliko delo kot medsebojni nesporazumi, ki se jim včasih ne morejo izogniti. V takih primerih je težko oditi v ponedeljek ha delo. Delavka, ki dela pri svoji skupini, kjer se razumejo in mora zaradi pomanjkanja dela oditi k drugi skupini, kjer se ne razumejo, ji je ob premestitvi težje nerazumevanje, kot pa privajanje na delo. So pa seveda tudi oddelki, kjer se počutijo kot ena družina, si tudi ob osebnih težavah pomagajo. Po svoje je problem tudi kajenje cigaret na delovnem mestu. Večinoma kadijo mlada dekleta in gre njihovo odhajanje v garderobo na račun nekadilk, ki nadomeščajo odsotno kadilko. Nekadilke tudi težko prenašajo zakajen zrak v garderobah in bi morali imeti urejene kadilnice. Kadilke pa priznavajo, da ji cigareta pomirja, da je kavica neučinkovita brez nje in da potem še lažje poprimejo za delo. O telovadbi na svojem delovnem mestu še niso razmišljale, verjetno pa bi najbolj odgovarjala konfekcijskim ženam. Kot delegatke, članice samouprav nih organov se trudijo, da hodijo na sestanke, ki so več ali manj zanimivi in tudi nasprotujejo predlogom, ki se jim ne zdijo sprejemljivi. Za vodstvena delovna mesta, se bolj navdušujejo, da je moški zaradi zahtevnosti delovnega mesta. Brale pa so že o ženski direktorici v Rašici in jim je ugajala v svojih pogledih na vodenje delovne organizacije. V domačem okolju še vedno podpirajo tri hišne vogale. Zato je njihov prosti čas zmanjšan na minimum, ta pa na pletenje, šivanje in vsa drobna opravila. Mlajša udeleženka pa je pripomnila, da mora imeti v prostem času tudi šport, kot je smučanje, drsanje in kegljanje. V gospodinjstvu bi se najtežje odrekle pralnemu stroju. Skoraj vse pa se rade vozijo z avtomobilom. Kaj je boljšega kot sesti v avto, oditi k frizerju, po raznih opravkih, pa da te zunaj ne čaka nervozni šofer. Izbira kontracepcijskih sredstev je zadovoljiva, je pa zanimivo, da so moški še vedno preveč pristranski in so zaščitna sredstva stvar žena. Vse pogosteje so nejevoljne pri gledanju TV programov, kjer se ob osmih zvečer, ko še ne spravijo takoj otrok spat, pričnejo pogosto neprimerni programi. Pri zadnji igri z naslovom Lov na podgane, naj jih bo sram na televiziji, da predvajajo tako igro s tako prostaškimi izrazi.« In zopet je čas tisti, ki je opozoril žene za okroglo mizo, da morajo odhiteti po svojih dolžnostih. Vsaka bo poprijela na svojem mestu. Niso vse hkrati in vse enako primerne in sposobne za katerokoli družbeno odgovornost. Ni jim le do številk, ki bi dokazovale, da je v delavskih svetih in skupščinah toliko in toliko procentna udeležba žensk, pač Takole so Tosamovci pripravljali presenečenje za svoje sodelavke pred 20. leti (8. marec 1965) pa do tega, da kar jih je, tudi »zaležejo«. Zato povejmo, da ne more imeti ravno kandidatka na kupu vseh želenih lastnosti: strokovno znanje, mladost, izkušnje v družbenopolitičnem delu. Če ima ta ali ona tisti čas slučajno majhne otroke, pa se spomnimo nanjo pri naslednjih nalogah. Uresničevanje samoupravne družbe, ni opravljeno z ustavo in zakoni — to nastaja, raste, uspeva vsaki dan, povsod, v zavesti vsakogar med nami. Veličine, daljnosežnosti in moči, ki je zajeta v nalogi, ki smo si jo postavili, se v naših vsakdanjih vejah premalo zavedamo. Zato le bodi letošnji osmi marec povod, da na vse to malo bolj pomislimo. To nam bo dalo novega poguma. Vida Vodlan Uresničevanje socialnovarstvenih pravic Te dni so se v naši tovarni pojavili nekakšni obrazci, ki so delavcem povzročili nemalo preglavic — kako jih izpolniti. No, medtem je naša kadrovska služba stvar že vzela v roke z nudenjem pomoči pri izpolnjevanju. Pa poglejmo, za kaj gre! V letu 1984 je bil sprejet Samoupravni sporazuma o socialnovarstvenih pravicah, ki je določal osnove in merila za uresničevanje vseh vrst socialnovarstvenih pomoči. Ta sporazum pomeni velik napredek za uresničevanje socialne politike — socialne pomoči dodeliti le tistim, ki jih v resnici nujno potrebujejo. Obrazec se imenuje »Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic« — SPN-l, namenjen pa je uveljavljanju sledečih socialno-varstvenih pravic: — otroški dodatek — delna nadomestitev stanarine — denarna pomoč za brezposelnost — štipendija iz združenih sredstev in razlika h kadrovski štipendiji — enkratna in začasna denarna pomoč — denarna pomoč kot edini ali dopolnilni vir preživljanja — plačilo oz. doplačilo oskrbnih stroškov v zavodu ali ntf domu — rejnina — oprostitev prispevka k ceni zdravstvenih storitev' — pravica do uvrstitev na listo za dodelitev solidarnostnega stanovanja. Z enim obrazcem uveljavljamo lahko več od naštetih socialnovarstvenih pravic, razen za štipendijo, ko učenec ali študent izpolni isti obrazec samo za to pomoč. Varstveni dodatek k pokojnini se uveljavlja tako kot doslej — pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Poseben obrazec dobimo tudi za doplačilo oskrbe v vzgojnovarstveni organizaciji. Obrazce vložimo v delovni organizaciji, nezaposleni občani pa v /krajevnih skupnostih, lahko pa tudi v Centru za socialno delo. LM Republiška priznanja Mnogo je bilo že napisanega še več povedanega o pomembnosti inventivne dejavnosti v naši družbi. Splošna politična klima podpira inovativno dejavnost, zato je v tem trenutku še bolj pomembno dejstvo, da so naši inovatorji prejeli republiška priznanja »Inovator industrije za leto 1984«. Že v mesecu oktobru je komisija za inventivno dejavnost predlagala, da prijavimo na razpis, ki ga je objavilo Splošno združenje tekstilne industrije Slovenije tudi naše inovatorje in tov. VIDERGAR MARJANA in MERKUŽlC MARJANA za inovacijo »Stroj za izdelavo jeder mask s trakovi« in tov. ROŽIČ FRANCA dipl. ing. za inovacijo »Stroj za izdelavo higienskih vložkov VIR SUPER oziroma NOVI VIR«. Komisija za podelitev priznanj je od vseh prispelih predlogov iz tekstilnih podjetij SLOVENIJE izbrala oba naša predloga kot tista, ki sta deležna posebne pozornosti saj so naši inovatorji dosegli zavidljiv uspeh t.j. drugo in tretjo mesto v tekstilni in dustriji SLOVENIJE. Pri slavnostni podelitvi priznanja »Inovator tekstilne industrije SLOVENIJE«, ki je bila na Skupščini splošnega združenja tekstilne industrije SLOVENIJE dne 15. januarja 1985 v Ljubljani je bilo užitek gledati zadovoljne obraze naših inovatorjev, saj tako priznanje človek ne doživi pogosto. našim' inovatorjem Stroj za izdelavo jeder mask s trakovi sta avtorja VIDERGAR MARJAN in MERKUŽIČ MARJAN izdelala po lastnih zamislih. Vztrajno delo je rodilo uspeh, ki je bil povezan z vmesnimi vzponi in padci, tako kot je običajno pri vsakem delu, vendar je rezultat jasen: zdravniških mask in operacijskih mask ne uvažamo več. Stroj za izdelavo vložkov VIR SUPER oziroma VIR NOVI je avtor ROŽIČ FRANC dipl. ing. konstruiral, rezultat pa so štirje stroji, s katerimi smo v letu 1983 prodali skupno 1.034.220 pak. vložkov. Tudi pri nastajanju tega stroja ni šlo brez vsakovrstnih zapletov, vendar so bili izdelani stroji zelo dober nadomestek za stroje VIR EKSTRA, pri katerih smo se v tistem času srečevali s pomanjkanjem in kvaliteto preje iz viskoznih vlaken kot tudi s pomanjkanjem higienskih vložkov. Našim inovatorjem, ki so ponesli v slovenski prostor prva priznanja »Inovator tekstilne industrije SLOVENIJE« iskreno čestitamo. S tem smo prevzeli tudi odgovornost, da inventivna dejavnost v naši tovarni ne sme obstati na mestu, zato je želja komisije za inovacije, da bi bilo še več takih in podobnih uspehov saj bo odslej priznanje »Inovator tekstilne industrije« podeljeno vsako leto. Pričakujemo vaše predloge! Predsednik komisije za inovacije: Podpeskar Jože, dipl. ing. iz bombažne in stanične preje. Oddelek je bil vrsto let po starosti delavcev najstarejši oddelek. Sedaj se počasi premika, starejši odhajajo v zasluženi pokoj, mladi pa prevzemajo njihova dela. Menim, da je oddelek homogen, prijeten, proizvodnje plane že vrsto let dosegamo zadovoljivo, kar nam je v zadovoljstvo in ponos. Srečujemo pa se tudi s težavami kvalitete osnovnih materialov in preveč odstopa od dogovorjenih normativov. Težave nastajajo tudi s pomožnimi materiali, dobavnimi roki, slaba kvaliteta itd. Spremljamo tudi proda jo oziroma zalogo naših gotovih izdelkov v ekspeditu. Vsi skupaj smo zadovoljni, če gredo izdelki dobro v prodajo, kar nam zagotavlja nadaljno delo. Zavedamo pa se, da se časi spreminjajo, da je trg zasičen in da bo vedno težje prodajati. Imamo še veliko možnosti za izdelavo elastičnih ovojev, katere trg potrebuje, težava pa je v tem, da nimamo stroja za navijanje ovojev. Zato je nujno, da stroj nabavimo. Tkalnica ovojev pa je v svojem obstanku doživela zelo velik napredek. Iz starih lesenih strojev smo prišli na produktivne igelne avtomate, kar nam zagotavlja kvaliteto naših izdelkov. Zavedamo pa se, da bomo morali še marsikaj storiti na področju kvalitete in discipline. Vodja oddelka Cerar Ivan DEKLETA -želite v JLA? Vključevanje žensk v obrambne dejavnosti danes ni več nikakršna senzacija ali redkost. V enotah in štabih civilne zaščite ter v različnih obrambnih dejavnostih v delovnih organizacijah je prispevek žena in deklet v zadnjih letih močno napredoval. Nekaj manj žensk je sodelovalo v enotah teritorialne obrambe. V zadnjih dveh letih pa smo storili korak naprej — poskusno usposabljanje žensk v JLA .Precej deklet se je poskusilo v tej obliki udejstvovanja. Usposabljanje traja 3 mesece, naloge pa so dekleta doslej uspešno opravila. Njihove fizične sposobnosti jim niso predstavljale ovir, celo zelo zadovoljne so bile s sprejemom in bivanjem v JLA. Dekleta, ki se odločijo za tako usposabljanje in so zaposlene v organizacijah združenega dela imajo v zvezi z zaposlitvijo enake pravice kot fantje, ki odhajajo na služenje vojaškega roka (mirovanje pravic). Dekleta, če vas stvar zanima in jo želite preiskusiti na lastni koži, se za podrobnejše informacije obrnite na sekretariat za ljudsko obrambo občine Domžale. Tam se lahko tudi prijavite. Naslednji vpoklic bo aprila!!! A/a kratko o tkalnici ovojev Tkalnica ovojev že obstoja od vse- pletenih ovojev, raznih dimenzij kot ga začetka delovne organizacije, zato so Bobažne krep ovoje, Stanične ovo- menimo, da nam je dobro poznana. je. Pletene el. ovoje. Tkane el. ovoje Izdelujemo vse vrste tkanih in in Kaliko ovoje. Izdelki so predvsem Novi zakoni v pripravi V marcu je skupščina SR Slovenije obravnavala nekaj predlogov novih zakonov, s katerimi se bomo na kratko seznanili: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pri delu (predlog) Spremembe ne segajo v temeljna načela zakona, pač pa predvidevajo določene spremembe, ki jih narekujejo desetletne izkušnje pri varstvu pri delu. Novosti bi bile naslednje: — poklicne bolezni naj se obravnavajo enako kot poškodbe pri delu — obvezna prijava in evidenca poklicnih bolezni ter obvezna raziskava posameznih poklicnih bolezni, ki imajo trajne posledice. — uresničevanje varstva pri delu za tiste osebe, ki so po zakonu zavarovane za invalidnost, a do sedaj varstva pri delu niso uživale, naj zakon uredi tako, da se bodo tudi pri njihovem delu opravljali preventivni ukrepi in ukrepi varstva pri delu, — varstvo pri delu naj uživajo tudi obrtniki in kmetje, ki naj zagotovijo določena finančna sredstva za izobraževanje in usposabljanje, za varno delo, periodične preglede delovnih priprav in naprav, delovnih razmer, mikroklime in periodične zdravstvene preglede, — izpolnijo naj se določbe o listinskih dokazih glede uresničevanja predpisanih varstvenih ukrepov in normativov — izdajo naj se izvršilni predpisi o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delovna sredstva oz. katerim mora zadoščati delovno okolje, — določijo naj se skrajni roki periodičnih pregledov in preizkusov — pogostejši naj bodo pri delih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem, — pogoje za zdravstvene in psihofizične sposobnosti delavcev pri delih in nalogah, kjer je večja nevarnost poškodb ali zdravstvenih okvar, naj se uskladi s strokovnim mnenjem medicine dela, — delavci naj samoupravno ureja jo organizacijske oblike opravljanja strokovnih nalog iz varstva pri delu, odvisno od lastnosti delovnega procesa in uporabe sredstev za delo ter drugih pogojev pri tem, — razširitev možnosti koriščenja pomoči Republiškega komiteja za delo organizacijam združenega dela — razmejitev pristojnosti nadzora nad vodstvom pri delu med Repub- liškim inšpektoratom za delo in občinskimi oz. medobčinskimi inšpekcijami (panožna porazdelitev ne zadostuje), — v zakon uvesti vse prekrške, ki so zdaj določeni s pravilniki in uskladiti višine denarnih kazni. 2. Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (osnutek) Predlog za izdajo tega Zakona je nastajal več kot dve leti. Po večkratnih obravnavah na vseh instancah je prodrla enotna ocena, da je treba sistem planiranja poenostaviti in bolj upoštevati posebnosti planiranja v OZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Osnutek upošteva položaj delavcev v združenem delu kot upravljalcev dohodka. Namen take zasnove je zagotoviti družbenoekonomski položaj in vlogo delavcev pri planiranju razvoja OZD in družbe kot celote. Osnutek sestavljajo trije deli: * — temelji sistema družbenega planiranja — v njih so določeni subjekti planiranja, ki sprejemajo srednjeročni plan kot temelji plan ekonomskega in družbenega razvoja ter letne akte za njegovo uresničevanje. Poudarjen je namen planiranja v DO in vlogo skupnega planiranja v SOZD. Določena je tudi temeljna vsebina družbenih planov DPS. V temeljih so navedene naloge, ki jih opravljajo posamezni organi v združenem delu in DPS v zvezi z uresničevanjem sprejetih planskih nalog. — družbeni plan Jugoslavije — opredeljuje funkdije in vsebino družbenega plana Jugoslavije, ki se nanašajo na skupno razvojno in ekonomsko politiko in zagotavljajo usklajen razvoj gospodarstva vse države in skladnost materialnih odnosov v celotnem družbenem razvoju. — končne določbe — javna razprava o predlogu zakona se je začela v začetku februarja. Zakon bo skupščina SFRJ predvidoma sprejela do konca marca. Zato bo potrebna uskladitev zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS, katerega predlog naj bi se pripravil do konca julija letos. 3. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o skladih skupnih rezerv (osnutek) Zvezna skupščina je lani 27. decembra sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sredstvih rezerv. Skladno z njimi je treba zato spremeniti tudi republiški zakon. Posebej je potreben spremembe tisti del, ki določa namene, za katere se uporabljajo sredstva sklada skupnih rezerv, združena v občinski in republiški sklad. Sredstva sklada bi se torej uporabljala v naslednje namene: — za izplačilo z zakonom zajamčenih osebnih dohodkov — za izplačilo OD do višine, določene z zakonom v TOZD, ki imajo neporavnane obveznosti do upnikov — za prekvalifikacijo in zaposlovanje delavcev, če je to nujno potrebno (izredne ekonomske težave, sanacija) — črta naj se določba, da se sredstva sklada lahko uporabijo za investicije in osnovna sredstva. Izjemoma naj bi se sredstva, združena v občinski in republiški sklad skupnih rezerv uporabljale za kritje izgub: — v letu 1985 največ do 50 % uporabljenih sredstev za kritje izgub v letu 1984 — v letu 1984 , največ do 20 % uporabljenih sredstev za kritje izgub v letu 1984. Lubinič Marjana 6 Pregled udeležbe delegatov na sejah delegacij v letu 1984 Že dalj časa opažamo, da je udeležba delegatov na sejah minimalna, kar vsekakor ne prispeva k takemu odločanju o zadevah skupščinskega pomena, kot bi bilo potrebno. Rezultati analize udeležbe kažejo, da je stanje na področju udeležbe sledeče: Temeljna delegacija je v letu 1984 imela 11 sej. Od 7 delegatov DSSS, so se sej udeleževali povprečno 3 delegati (43l0/o). Največkrat se je delegat udeležil sej 10-krat, najmanj pa enkrat. Od 7 delegatov TOZD Filtri sta se sej udeležila poprečno 2 delegata (30 °/o.). En delegat se je od 11 sej udeležil petih (5), trije pa na seji niso bili nikoli. Iz TOZD Saniteta sta se sej udeleževala poprečno 2 delegata (30 °/o) Dva od delegatov sta se udeležila naj več 4 sej, najmanjkrat pa se je seje udeležil en delegat in sicer 1 od 11 sklicanih sej. Delegacije SIS v DSSS Na združeni delegaciji za SIS socialnega varstva sta bila iz DSSS poprečno prisotna 2 delegata od 7 (30 %). Sej je bilo 9, največkrat 5-krat sta se seje udeležila 2 delegata, medtem, ko 2 nista bila na nobeni od sej. Združena delegacija za SIS za zdravstvo, izobraževanje in raziskovalno dejavnost je imela 7 sej. Udeležba na teh sejah je bila 30i°/o.-na, poprečno sta se pej udeleževala po 2 delegata od 7. En delegat se je udeležil vseh 7 sej, trije (3) pa niso bili na nobeni seji. Združena delegacija za kulturo in telesno kulturo v DSSS je imela v letu 1984 6 sej. Povprečno so se sej udeleževali 4 delegati od 7 (57'0/o). En delegat se je seje udeležil največ 5-krat, eden pa se je seje udeležil najmanj enkrat. Delegacije SIS v TOZD Saniteta Združena delegacija za SIS socialnega varstva je imela 9 sej. Iz TOZD Saniteta se je sej udeleževal povprečno 1 delegat od 7 (14'10/o,). Najpogostejšo udeležbo je imel 1 delegat, ki se je seje udeležil 6-krat, trije pa se niso udeležili nobene od sej. Posebna delegacija za skupnost otroškega varstva je imela 4 seje. Povprečna udeležba je bila 30 °/o (2 delegata od 7). Največkrat (4-krat) se je seje udeležil 1 delegat, 2 pa nista bila na nobeni seji. Posebna delegacija za občinsko zdravstveno skupnost je zasedala 7-krat. Povprečno sta se sej udeleževala po 2 delegata od 7 (30%). Dva delegata sta bila na 6 sejah, trije pa na nobeni. Združena delegacija za kulturo, telesno kulturo, izobraževanje in raziskovalno dejavnost je imela 9 sej. Povprečno se je sej udeležilo 2,5 delegatov od 7 (36%). Dva sta se seje udeležila največ 5-krat, eden pa najmanj 2-krat. Delegacija SIS v TOZD Filtri Združena delegacija za SIS socialnega varstva je imela 9 sej. Iz TOZD Filtri se jih je od 7 delegatov udeži-lo 1,5 (21 %). Dva sta bila na seji največ 5-krat, štirje (4) pa nikoli. Združena delegacija za zdravstvo, izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno kulturo, je zasedala ll-krat. Povprečna udeležba je 7%. (0,5 od 7 članov). En delegat, ki im anajvečjo udeležbo, se je udeležil 2 sej, 4 pa niso bili na nobeni. Vsi ti našteti podatki kažejo na majhno zanimanje delegatov za dogajanja na področju družbenih dejavnosti. Kje so vzroki za to bi težko z gotovostjo trdili, verjetno pa je eden od bistvenih to, da se na sejah pogosto obravnavajo zadeve, ki se delegatov, kot posameznikov, ne tičejo. Velik delež slabe udeležbe nosi tudi miselnost, da je sedenje na sestankih izguba časa. Opaziti je, da je večja udeležba na sejah, kjer se obravnavajo zadeve, ki imajo za posledico povečanje cen storitev (npr. pri otroškem varstvu, prispevne stopnje, davki občanov) — v teh primerih se na sejah tudi diskutira, drugače pa pripomb skorajda ni. Najslabša je udeležba na sejah, kjer se obravnavajo poročila raznih organov. Iz pogovorov z delegati in vodji delegacij smo ugotovili tudi, da delegati izgubljajo zaupanje, saj se je že večkrat zgodilo, da so zadevo, ki so jo tna delegaciji obravnavali, na pristojnih organih že prej sprejeli. Zgodilo se je tudi, da so na seji podali svoje delegatsko mnenje, za katerega so na sami seji dobili zagotovilo, da se bo upoštevalo, na naslednji seji 'pa se je izkazalo, da tistega mnenja v zapisniku niso niti omenili. (OZS). Problematiko delegatskega sistema v Tosami bo te dni obravnaval tudi sindikat, ki bo skušal najti rešitev za boljšo udeležbo. • -J f 4- Lubinič Marjana S sej delegacij OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST 1. Realizacija programa za leto 1984 Realizacija finančnega plana za izvajanje programa OIS Domžale je bila v letu 1984 100,6 °/o,. Realno gledano je porabljenih 2.513.280,00 din več, kot je bilo planiranih izvirnih dohodkov. Manjko nastopa skoraj izključno pod postavko »prevozi šolskih otrok«. Sprejeti program je bil realiziran v celoti. Prosta sredstva, ki so še ostala (nekaj čez 6 milionov) ostajajo na računu OIS. Prioritetna naloga v letu 1984 je bilo izvajanje zagotovljenega dela programa. V dogovorjenem delu programa se je sledilo načrtovanemu razvoju oddelkov podaljšanega bivanja ter stagnaciji celodnevne šole. Večjo skrb bo v letu 1985 potrebno posvetiti družbenemu in so-cialno-ekonomskemu vrednotenju pedagoškega kadra. 2. Cene vzgojnoizobraževalnih sto ritev v letu 1985 Cene šolskih ekskurzij kot zagotovljenega dela programa je v letu 1985 vrednoteno za razredno stopnjo 1.652,00 din, za predmetno stopnjo pa 9.935,00 din. OIS bo pokrivala amortizacijo nepremičnin in opreme, namenjene vzgojnoizobraževalni dejavnosti v višini 50 °/o revalorizirane amortizacije, obračunane za ta osnovna sredstva po predpisanih stopnjah. 3. Če si družine ali posamezniki ne morejo sami zagotoviti primerne življenjske ravni, so upravičeni do družbene pomoči. Dejanske socialne razmere družine ugotavlja posebna strokovno usposobljena ekipa centra za socialno delo. Sporazum kot eno od pomoči predvideva tudi šolsko prehrano, ki jo sicer praviloma plačujejo starši. Izobraževalne skupnosti skupaj s šolami skrbijo za zboljšanje pogojev za šol- sko prehrano in zmanjšanje stroškov zanjo. Če so izpolnjeni pogoji za dodelitev pomoči, plača stroške prehrane namesto staršev skupnost otroškega varstva. KULTURNA SKUPNOST 1. Izvajanje programa kulturne skupnosti v letu 1984 — založništvo: KS financira izdajo Občinskega poročevalca in knjigi Kronika KS Toma Brejca Vir in Črni Graben — knjižničarstvo: nakup večjega števila knjig, dodatna zaposlitev delavca — muzejska dejavnost: vitrine in panoji za muzej Krumperk, skrb za Slamnikarski muzej na Krumperku in v Moravčah — arhivska dejavnost: spremljanje dela Zgodovinskega arhiva iz Ljubljane — spomeniško varstvena dejavnost: sofinanciranje in spremljanje dela Zavoda za spomeniško varstvo Kranj, financiranje obnove spomenikov NOB, arheološko sondiranje na Goričici in Gradišču — gledališka dejavnost: financiranje delovanja amaterskih skupin, šolskih kulturnih društev, organizacije gledaliških in kulturnih predstav za učence — glasbena dejavnost: financiranje dejavnosti glasbenih skupin, organiziranje revij vokalnih in instrumentalni! ansamblov, izvedba spomladanskih in jesenskih koncertov v muzeju Je-lovškovih fresk v Grobljah — likovna dejavnost: financiranje likovnega društva »Petra Lobode«, razstav likovnih ustvarjalcev — kulturni programi DPO: izvedba proslave gorenjskih aktivistov v Mengešu. 2. Predlog programa obnove in ureditve gradu Krumperk Več let že deluje odbor ;za obnovitev gradu, ki je pripravil predlog • OSEBNI DOHODKI — V 15-dnevno javno razpravo se daje naslednji predlog ocenitve del in nalog: — stavljenje in tiskanje — ocena 9. kategorija — Sprejme se sprememba Poslovnika o izračunavanju OD 1984/85 in sicer vrednotenje del in nalog: — vodenje oddelka TOZD Filtri — razpon ,od 19 - 23 kategorije. Navedena sprememba velja od 26. 2. 1985 dalje. — Sprejme se predlog osnov za izračun stimulativnega „ dela osebnih dohodkov komercialnih predstavnikov za leto 1985. — Gotovinski znesek pri izplačilu osebnih dohodkov se poveča iz 1.000,- programa, razvid premoženjskopravnega statusa gradu in predlog obnovitvenih del. Sklepi, ki naj bi pripomogli k uresničitvi programa: — s problematiko je treba seznaniti širšo družbeno dejavnost — pripravi naj se dopolnjen program ureditve gradu — obvezno preseliti vse stanovalce, razen skrbnika — SKIS naj pripravi finančno ovrednoteni program preselitve — Kulturna skupnost Domžale lahko vlaga -sredstva le za tisti del obnove gradu, ki bo namenjen za kulturno dejavnost. 3. Predlog sofinanciranja obnove kulturnih domov din ■— KD Blagovica 250.000,00 — Godbeni dom 500.000,00 — KD Ihan 100.000,00 — KD Lukovica 500.000,00 — Partizanski dom Moravče 400.000,00 — KD Mengeš 1.600.000,00 — KD Šentvid 200.000,00 — KD Radomlje 300.000,00 — Dom DPO Trzin 1.400.000,00 — Delavski dom Vir 500.000,00 — LG Mengeš 200.000,00 — KD Škocjan 250.000,00 — KD Dob 600.000,00 — Dom mengeške godbe 300.000,00 — DDS Velika vas — Dešen 100.000,00 — VP Vrhpolje 100.000,00 — G D Rova 50.000,00 — LG Trzin 100.000,00 4. Rebalans finančega plana kulturne skupnosti V letu 1985 se bo pričela gradnja Prireditvenega centra v Domžalah. Ker je za investicijo potrebno zagotoviti sredstva v celoti pred začetkom gradnje, se pri Kulturni skupnosti dodatno zagotovi namenska sredstva v višini 35.000.000 din. Prispevna stopnja v letu 1985 znaša 0,76 % od BOD. din na 5.000,- din. — V skladu skupne porabe se namenijo sredstva v višini 200.000,00 din, ki bodo na razpolago za pomoč socialno ogroženim upokojencem. Predlog upokojencev, potrebnih socialne pomoči, pripravi Klub upokojencev v sodelovanju s sindikalno organizacijo in socialno delavko delovne organizacije. O KADROVSKE ZADEVE — Za dobo štirih let se razporedi na delovno mesto vodja Ekonomsko računovodskega sektorja tov. Marjan Mlakar od 1. 3. 1985 dalje. — Za dobo štirih let se razporedi na delovno mesto vodja Komercialnega sektorja tov. Janez Babnik od 1. 3. 1985 dalje. S sej samoupravnih organov — Za delegata v občinsko konte renco zavarovancev ZS Triglav sc imenuje tov. Marolt Franc. — Za delegata v skupščino Kluba samoupravljalcev Domžale se imenujeta tov, Feliks Vodlan in tov. Prenar Jože. • FINANČNE ZADEVE Sprejme se ugotovitveni sklep zborov OE TOZD Filtri z dne 25. 2. 1985, s katerim je bilo ugotovljeno, da jc razporeditev celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka sprejeta s potrebno večino glasov. Sprejme 'se sklep zborov OE, s katerim se potrdi poračun osebnih dohodkov v višini enega poprečnega mesečnega osebnega dohodka delavca v letu 1984. Potrdi se sklep o ugotovitvi zaključnega računa za leto 1984: — Ugotovi se zaključni račun TOZD Filtri za leto 1984 z naslednjo vsebino: — bilanca uspeha od 1. 1. 1984 do 31. 12. 1984 — posebni podatki k bilanci uspeha za isto obdobje — bilanca stanja na dan 31. 12. 1984 — predpisane dodatne priloge — poslovno in finančno poročilo — bilanca stanja na dan 31 .12. 1984 za ZS SSP — posebni podatki k bilanci uspeha za ZS SSP za isto obdobje — Ugotovi se seštevek bilance stanja, aktiva oziroma pasiva po stanju 31. 12. 1984, ki ''znaša 702.441.158,21 din. — Ugotovi se seštevek izvenbi-lančne evidence aktiva oziroma pasiva, ki znaša 31. 12. 1984 150.335.417,50 din. — Potrdijo se po družbenem dogovoru za leto 1984 omenjeni naslednji materialni stroški: — avtorski honorarji in pogodbe o delu 24.960,00 din — stroški reprezentance 56.110,50 din — dnevnice za službena potovanja in povračila za prevozne stroške 1.016.400,55 din — Potrdi se revalorizacija osnovnih sredstev. Povečane vrednosti osnovnih sredstev so: — odpisana vrednost 70.017.042,55 din — učinek revalorizacije 8.878.359,29 din — Potrdi se revalorizacija osnovnih sredstev sklada skupne porabe. Povečane vrednosti osnovnih sredstev SO: — nabavna vrednost 6.753.433,16 din — odpisana vrednost 4.360.917,79 din — učinek revalorizacije 2.392.515,37 din — Sklene se, da se neangažirana sredstva rezervnega sklada začasno uporabljajo za obratna sredstva s tem, da se jih prenese na žiro račun. — Sklene se, da se sredstva skupne porabe in sredstva za druge namene, do porabe, začasno uporabljajo za obratne namene tako, da se jih prenese na žira račun. Odobrijo in potrdijo se stroški za reprezentanco v skupnem znesku 29.455.00 din. Odobri se vračilo neporabljene amortizacije za leto 1984 TOZD Filtri 1.320.000,00 din. Odobrijo se dolgoročni viri delovni skupnosti skupnih služb s prispevkom TOZD Filtri 1.800.000,00 din. Ugotovi se delež svobodne menjave, (ki je večji za TOZD Filtri za 12.069.194.00 din. Ugotovijo se terjatve TOZD Filtri do TOZD Saniteta v znesku 96.270.762.00 din in terjave TOZD Saniteta do TOZD Filtri v znesku 78.691.804.00 din. Ugotovi se kratkoročni kredit TOZD Saniteta do TOZD Filtri v znesku 72.000,00 din in kratkoročni kredit TOZD Filtri do TOZD Saniteta v znesku 24.000.000,00 din. • GOSPODARSKI NAČRT Sprejme se II. del Gospodarskega načrta za leto 1985 s pripombo, da sc v načrt vnesejo tudi investicije, ki so bile prvotno izločene iz predloga. • REFERENDUM Potrdijo se dokončna besedila samoupravnih splošnih aktov in njihovih sprememb, ki se sprejemajo na referendumu 6. marca 1985. Referendum '85 Referendum '85 je bil izveden 6. 3. 1985. REZULTATI O UDELEŽBI s si o s g o > > rt S jD >N TJ 3 >tŠ 3 >cŠ # TOZD Saniteta 647 547 86 TOZD Filtri 90 76 85 DSSS 280 219 78 Skupaj 1017 842 83 Na refrendumu so bili sprejeti vsi predloženi samoupravni splošni akti in njihove spremembe, razen v delovni skupnosti, kjer naslednji predlogi niso dobili potrebno večino glasov: — Samoupravni sporazum o organiziranosti dela v TOZD in DSSS in o enotnem oblikovanju razvidov nalog; — spremembe Statuta DO Tosama,- — spremembe Statuta DSSS. Za posamezne samoupravne splošne akte oziroma spremembe so delavci glasovali kot je razvidno iz pregleda. 1 št. glas. % 2 št. glas. % 3 št. glas. % 4 št. glas. % — SaS o organiziranosti dela v TOZD in DSSS in o enotnem oblikovanju razvidov nalog 357 55,2 50 55,6 118 525 51,6 — SaS o združevanju sredstev in o skupnih osnovah in merilih za do-deljev. stan. in stanov, kreditov iz združ. sredstev 385 59,5 55 61,1 143 583 57,3 — Pravilnik o dodelj. stanovanj v uporabo delavcem ter dodelj. stan. posojil TOZD Saniteta 376 58,1 — Pravilnik o dodelj. stanovanj v uporabo delavcem ter dodelj. stan. posojil TOZD Filtri 56 62,2 — Pravilnik o dodelj. stanovanj v uporabo delavcem ter dodelj. stan. posojil DSSS 146 — Sprememba Statuta DO Tosama 370 57,2 51 57,8 137 558 54,9 — Sprememba Statuta TOZD Saniteta 376 58,1 — — — — Sprememba Statuta TOZD Filtri — 54 60,0 — — — Sprememba Statuta DSSS — — — 137 — — Sprememba SaS o združitvi v DO Tosama 383 59,2 56 62,2 — 439 59,6 1 — TOZD Saniteta 2 — TOZD Filtri 3 — DSSS 4 — SKUPAJ m Podatki zbrani v splošni službi Aktivnost kluba Od letnega srečanja upokojencev, v mesecu septembru, pa do danes, se je odbor Kluba upokojencev večkrat sestal in obravnaval zadeve, ki so bile aktualne in potrebne. Sestavil je program dela za tekoče leto in naredil finančni plan, v znesku 200.000.— din, ki je bil s strani samoupravnih organov DO tudi potrjen. Program dela vsebuje naslednje dejavnosti: — za obisk bolnih upokojencev (dvakrat na leto) — 30.000.— din — za rekreacijo (toplice, pohodi, šport) — 35.000.— din — za kulturo (obisk gledališča, opere, ipd.) — 30.000.— din — za organiziranje enega izleta — 75.000.— din Med tem časom so bili obiskani bolni in nepokretni upokojenci, organiziran ogled oper in novoletnega koncerta v Domžalah. Velja omeniti, da so bila to še sredstva iz leta 1984! Tudi letos, kot je vidno iz programa aktivnosti, bo na razporedu izlet, kot ponavadi v začetku junija. O kraju se bo odbor pogovoril na naslednjem sestanku — predlagano pa je bilo, da bi obiskali Gorenjsko. O vsem boste vsi upokojenci pravočasno obveščeni! Tudi dogovori o skupnem odhodu v toplice (prevoz plačajo upokojenci sami, oziroma se bo o tem odbor še pomenil, vstopnica se krije iz planiranih sredstev) veljajo še naprej. V eni od naslednjih TOSAM bo objavljen TERMIN vseh teh dejavnosti in veljalo se ga bo zapomniti! Odbor je razpravljal o socialnem stanju naših upokojencev in ugotovil, da nekateri, posebno tisti, ki živijo OSEBNE VESTI • Rojstni dan praznujejo v mesecu marcu 1985 TOZD SANITETA Mikalnica Adamič Alojzija, Burja Marko, Dečman Albin, Iglič Joži, Jemec Joži, Korant Helena, Krašovec Fani, Križman Emilija, Lovšin Rozi, Mav Frančiška, Mujdrica Marija, Planinc Marija, Primožič Marjeta, Rokavec Albina, Šarič Rada, Sanitetna konfekcija Blatnik Marija, Cestnik Mira, Hribar Joži, Jančik Antonija, Janežič Ernesta, Kosar Marija, Kosmatin Nevenka, Lampret Irena, Novak Ivanka, Pod-miljšak Jožefa, Slapnik Stoja, Otroška konfekcija Erjavec Stanislava, Gorjup Ivanka, Kosmač Antonija, Murn Maruša, Peterka Ljubica, Planinc Francka, Kos Darja, Potočnik Mojca, Peterka Marija, Mežnar Srečko, upokojencev v najemniških stanovanjih in nimajo svojcev, da bi jim kakor koli pomagali, težko shajajo s svojo pokojnino. Na podlagi vloge, ki je bila dana delovni organizaciji, je v letošnjem letu v skladu skupne porabe namenjeno (poleg sredstev, ki jih bomo porabili za svoje dejavnosti) 200.000,-din, ki bodo razdeljena takim upokojencem. Imenovana je komisija, v sestavi: — Ivanka Ogorevc — Mimi Vrenjak — Danica Kuhar — Francka Banko — predstavniki DO Tosama, ki bo ugotovila socialno stanje upokojencev in dodelila potrebnim finančno pomoč, v enkratnem znesku. Veseli bomo, da nas obvestite, če je kateremu koli znan kak tak problem in bi ga zaradi nepoznavanja vseh upokojencev, izpustili. Prosimo vse za dobronamerne predloge! To bi bilo v kratkem o dejavnosti našega odbora, ki je, kot vidite, aktiven in zaposlen z različnimi problemi in ki jih skuša tudi najbolje rešiti. Vse upokojence pozivamo, da se oglašajo v »Tosami«, saj naša rubrika, ki naj bi vsak mesec polnila prostor, namenjen za naše objave, ostaja veči del prazna, čeprav imamo veliko za povedati! Pa še to — v eni od naslednjih številk »Tosame« bo objavljena pobuda upokojencev o priznavanju minulega dela upokojencev Tosame, ki naj bi se, po naših predlogih opredelil v samoupravnih splošnih aktih DO Tosame. Tkalnica ovojev Breznik Andrej, Burja Urška, Hriber-šek Joži, Kremič Jožefa, Sedeljšak Stanislava, Košir Slavica, Kocjančič Vojka, Tkalnica širokih tkanin Modlic Zlatko, Tuzinovič Liljana, Pripravljalnica Brodar Franc, Kasagič Alojzija, Vlaknovinski oddelek Limoni Janez, Belilnica Klopčič Feliks, Prenar Jože, Škrbe Andrej, Novak Igor, TOZD FILTRI Brodar Frančiška, Poljak Marija, Tič Jože, Vertovec Mojca, Lunder Milena, SKUPNE SLUŽBE Anžin Franc dipl. iur.. Brodar Jože, Bolhar Tanja, Cerar Marjan, Kočar Bojana, Kosirnik Franc, Kozjek Jože, Limoni Ana, Narat Jože, Pavlič Jožefa, Strmljan Franc, Svetlin Marija, Štempelj Danica, Vidergar Adrijana, Bubanj Marija, Marčun Ema, Prašnikar Jože, Radež Peter, Slapar Marjan, Grm Robert • Odšli iz delovne organizacije: Dolinšek Marjan — JLA Rozman Štefan — JLA Avbelj Herman — JLA Moneta Janez — JLA Rusjan Silvo — JLA Grčar Marko — JLA Mulec Iztok — JLA Gostič Erika — sporazumno • Rodili so se: Strmljan Francu -— hči Krašovec Francu — sin Lenček Majdi — sin ZAHVALE Ob težki izgubi dragega očeta, Dečman Franca se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz oddelka Mi-kalnice ter sindikalni organizaciji za denarno pomoč in darovano cvetje. Hvala tudi vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Dečman Albin Ob smrti mojega drage mame Terezije Pogačar se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka sanitetne konfekcije I. iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in denarno pomoč. Obenem se zahvaljujem sindikalni organizaciji za denarno pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Cerar Jerca Za obisk v času moje bolezni se sindikalni organizaciji najlepše zahvaljujem. Enaka zahvala velja vsem sodelavcem iz mikalnice, ki se spomnijo name. Merkužič Stanc MALI OGLASI » Prodam fantovsko drap obleko za starost 7 let in čevlje št. 35. Interna številka 298 NAGRADE Izžrebali smo naslednje februarske reševalce: 1. nagrada: Valentin KOVIČ — vlaknovinski oddelek 2. nagrada: Tončka GRIL — mikalnica 3. nagrada: Brigita KRIŽMAN - tkalnica ovojev Čestitamo! In še ena prošnja: Prosim, ne mečite v nabiralnik raznih odpadkov, ker brskati med ogrizki, čigumiji, čiki in podobnem ni prijetno, res ne! POPEČENI REŽNJI KRI/HA AVSTRU. PISATELJ (H ARI F) mmALR REDKA KOKI N A Štritof NIKO NA LISTIČE NAREZAN KROMPIR PIVSKI vzklik PiO- /5 e b a a _ te RAMTEŽH SREDIŠČE TELESA 1 ROKODELK SOSEDNJA DRŽAVA HEKD. M.PItE8l£ PISEC KOVAČIČ DUŠEVNOST EDEN ANTHONV KEsrom PARIZA znac/lna OBLIKA DETE SL0V./6RMKA MAJDA 1 KRMEU i?A8A turski basi naslov KRAJ WA iVf05KfN BORil.Sport Z ROKAMI LM IME (AfAATA) V KRISTAM ET3IN PECIVO /?£7fA KI ječe mi MMHEN tolkal OČKA AM. MAtl HFDVFD Menične bilke MAJHEfJ RA20H MODEL TE L EKIZIJ A ZAMORKA SLOV. I6RALKA fVA TLAČANSKO DELO OBOKANO STEBRIŠČE \ W 1 NIKELJ sAmm 1 ERNEST THAtMAkIN ) HITRA HOJA ATENSKO ZBORNje rMESTO RKčumv ZAVAROVAL SITNOBA ALUMINIJ ROPOTAŠ SESTAVIL V-v. mtmtcK MOiKKA H tk SKUPNO IME ZA.BEL6U0 NIZOZEMSKI LUKSfHBOCO AH. MAL-KA 6AR0NER KRANJ trebušna maščoba PAIIMUUU VARUH 06WJl5 6.MESTO FURLANIJE SORA ČAROVNIC ELEHEHTI HOJE PT/Č JADRALEC KONICA — SMITH PR/SLOVNO DOLOČ. KRAJA KONTINENT PREDPONA ZA PRETEKLOS ' ŽUŽELKA PROSTOR žmo IMETI VSAK POL NEKOANJI PREBIVAL. medije |x|7| VRSTA PSA HATARf POV/ARD /talijans^ KOMIK 1 FORNEZZI EL SftLVADOR [AN7AN MLADO 60VEDO STROKCU LAJOVIC ANTON OTMAR KREJČA ODHOD IZSTOP ILOVICA __A__ '»•/-»O A KM A .... 1 H }