Leto XXmM št. 30 Ljubljana, nedelja 7* Mnenja fM3XXI Cena cent. 80 Uifi mihro t Ljobtfsna. Knodn^ofi vttcB S« Telefoo K. 31-22. 31-23. 31-24 bneratm oddelek: Ljubljana, Pnedafltn «H* ca i — Telefoo fc. 31-29. 31-26 Podružnica Novo mesto s LjnMjaosfca cuu 42 Raftntii a Ljubljanske pokrajino pel potao-čekovnem zavodu fc. 17.749, a ostale kraje Italije Servoao Cooti. Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oclaae b Kr. Italije in inozemstva tma On ione Pubhliciti inliaoa S. A. MILANO Iskat« fitk d a a Maitfaiai mala i_____ vfclfnftjo f »PooeddjAto J» ttooke lit 36.50. faa«4«l)ki n e Lir 1«.—s U r • d a i It ▼ o t Patcsujen obča fcw. 9, ter. 31-22. 31-23. 31-24. KokoptU »9 a> mfijo. CONCESSIONAHLA BSCLUSIVA pet ta pob- bij črti di proveoiena kalian« ad estera r CUotM Pubbliciti Italiana S A. MILANO |—— a attivita esplorativa front e timisino Ifepcrtsnt« posizione ©onquistata — Otto vefivofi nemiri abbattutl II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 6 febbraio 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 987: Sini fronte tunisino gruppi da combatti-mento italo-germanici hanno svolto intensa attivita esplorativa e conquistato, dopo vi-vaee combattimento, una importante posi-zione. D alla eaccia tedesca sono stati ab-battuti 3 veiivoli avversari. Bombardieri nemiici sganeiavano ieri sera bombe e spez-zoni ineendiari su Palermo causando poehi danrii ; in corso di accertamento le vittime. Tre degli aerei incursori, raggiunti dal tiro delle artiglierle della difesa, precipita-vano: uno in mare, a cinque km a Nord-Est di monte Pellegrino, il secondo vicino a Finale (Cefalti) ed II terzo presso Carini. Le incursioni del giorno 4 hanno provo-cato complessivamente fra la popolazione civile di Torino e provincia 33 morti e 62 feriti, alla Spezia 11 feriti. Uno dei quadri-motori che 11 giorno S agirono sui dintorni di Bagusa risulta di-strutto, presso Pozzalle, dalle batterle contraeree; un altro apparecchio, oltre quello segnalato ieri, 6 caduto ln mare a Nord-Est di Trapani, colpito dal fuoco della difesa. Un nostro sommergibile non č rientrato alla base. Alcuni uominl del-l'equipaggio sono salvi. Le famiglie degli altri sono state informate. Oživljena izviditlška delavnost na tuniškem bojišču Os vaji tev važne postojanke — Osera sovražnih letal sestrelf enih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 6. februarja naslednje 987. vojno poročilo: Na tuniški fronti so italijansko-nemške bojne skupine razvijale oživljeno izvidniško delavnost in so po hudem boju osvojile važno postojanko. Nemški lovci so sestrelili tri sovražna letala. Sovražni bombniki so snoči metali rušilne in zažigalne bombe na Palermo tn povzročili manjšo škodo. Ugotovitev žrtev je še v teku. Tri letala napadajočega oddelka so zru-851i izstrelki obrambnega topništva. Eno je padlo v morje 5 km severnovzhodno od gore Pelegrino, drugo blizu Finale (Cefa-lu), tretje pa pri Carini ju. Dnevni poleti nad Turinom dne 4. t. m. so v mestu in v pokrajini zahtevali med civilnim prebivalstvom 39 mrtvih in 62 ranjenih, v Speziji pa 11 ranjenih. Eden izmed četveromotomikov, ki so se 3. t. m. pojavili v okolici Raguse, je bil uničen pri Pozzallu po protiletalskih baterijah; drugo letalo je razen tistega, ki je bilo omenjeno včeraj, padlo v morje severnovzhodno od Trapani ja, zadeto od obrambnega rgnja. Neka naša podmornica se ni vrnila na pvoje oporišče. Nekoliko mož posadke je re-genjJi. Družine preostalih so bile obveščene. Nov švicarski diplssiiatski zastopnik v Rimu Rim, 5. febr s. Davi je prispel v Rim novi zastopnik Švice pri Kvirinalu minister Peter Vieli, Na kolodvoru Termini so ga sprejeli šel ceremoniala v zunanjem ministrstvu, zastopa nik ministrskega kabineta, celotno 06cbje švi» carskega poslaništva m zastopstvo švicarske kolonije v Rimu. Odlični diplomat, ki se vrača v Italijo kot zastopnik svoje države, je bil v R:mu že več let prej tajnik švicarskega poslaništva. Po službah na važnih mestih v Bernu je vodil bančni zavod »Credit Suisse« Rmsevettma zadrega zaradi na Trdovraten molk ameriškega mornariškega ministrstva zaradi poraza pred otokosn Rennellom Tokio, 5. febr s. Komentirajoč trdovratnost Amerike, ki nGČe objaviti izida pomorske bitke pred otokom Rennellom, v kateri je izgubila dve bojni ladji in tri križarke, izjavlja »Tokio Simbun« v svojem uvodniku, da je razlog molka ameriškega mornariškega ministrstva bojazen, da bi se z cdkritim priznanjem poraza diskreditiral Roosevelt in izgubil dobršen de' svojega ugleda. Roosevelt je obljubil, da se bo začela leta 1943 največja ofenziva proti Japonski. Leto 1943 je leto pred predsedniškimi volitvami in ofenziva proti Japonski je del Rco6eveltove volilne kampenije. Roosevelt si obupno prizadeva, da bi dosegel kako zmago, čeprav samo navidezno na južnozapadnem Pacifiku, kajti to lahko zelo vpliva na njegov' položaj. List dodaja, da velik poraz pred otokom Rennellom ni samo strateški poraz, temveč tudi volilni poraz za Roosevelta. Komentirajoč razne poraze zaveznikov na morju, izjavlja list, da jih je pripisati dejstvu, ker obstoji ameriška sila na morju samo po vztrajnostni sili in nima prav nobene taktične sposobnosti. Primer je bil zadnji poraz zavez* nikov pred Rennellom, ko so ameriške sile sku« šale izvesti protinapad, računajoč samo na svojo številčno premoč- Računanje Američanov na svojo gmotno silo jasno kažejo gigantske številke njihovih bilanc, kjer se navaja nič manj ko 100 milijard vojnih stroškov. Združeni narodi skušajo zaman kupiti zmago z denarjem. Japosjskl letalski taspeM na Kitajskem Nanking, 6. febr. s. Doznava se, da so japonske letalske sile na Kitajskem od septembra 1942 do januarja 1943 sestrelile 84 sovražnih letal. žl&svska nadlega na Kitajskem Šanghajt 5. febr. s. Med vprašanji, ki se jih bo moralo japonsko-kitajsko sodelovanje lotiti in čimprej rešiti, je vprašanje Židov. To vpra* šanje je na Kitajskem in zlasti" v Šanghaju zelo nujno, bolj kakor zaradi rasne strani spri« čo tradicionalne strpnosti v verskih in rasnih zadevah zaradi bistveno gospodarske resnosti vprašanja. Židje. zlasti tisti, ki so prišli na Kitajsko skoraj iz vseh držav, zlasti iz držav, ki niso bile v vojni, dokler ni Japonska sto- se pila ob stran Osi, so si utvarjali. da sc našli idealno pribežališče v velikih kGzmopolitskih mestih Kitajske, kjer ni bilo težko pomešati se med razne krajevne elemente in nemoteno opravljati svojih donosnih poslov in špekulacij. /"Ce je res, da je bila zlasti Kitajska v vojnem času doslej najboljše področje za najbolj raz- PREOSNOVA VLADE V RIMU Duce prevzel vodstvo ministrstva za zunanje zadeve — Ustanovitev ministrstva za vojno proizvodnjo lično udejstvovanje in da so novi prišleci našli vso podporo svojih sovernikov, ki so *am že prebivali, zlasti pa podporo finančnega magna-ta sira Viktorja Sassoena, ki je že leta pošiljal v vzhodno Azijo ogromne po njegovih rojakih v Indiji nakopičene kapitale pridobljene s špekulacijami in trgovino z opijem, je ta zemlja postala opasna za Žide z vstopom Ja* ponske v vojno ob strani Osi ter z ukinitvijo angleško«ameriških koncesij in odstranitvijo slehernega anglosaškega vpliva na Kitajskem. Sedaj, ko je izkustvo pokazalo, da je sožitje z židovstvom tudi v tej državi nemogoče, morajo kitajske in japonske oblasti rešiti židovsko vprašanje, ki je postalo smrtna nevarnost za obnovitveno delo v narodni Kitajski. Velik požar v Bombaju Bangk°k, 5. febr. s. Iz New Delhija se doznava, dia je nastal velik požar v neki tkalnici za bombaž v Bombaju. Požar so je naglo razširil in ga je bilo mogoče omejiti šele po večurnem napora. Poročajo o veliki školi. Med drugim je bilo -mičenih tisoč bal bombaža. Bombajske oblasti d:-slej še niso objavile o vzrokih pežara. Avstralci ne bodo več peši-ljali svojih čet drugam Lorenzo Marquez, 4. febr. s. Iz Canherre poročajo, da je avstralsk" ministrski predsednik podal danes naslednjo izjavo: »Narodi, kaikor Avstarlaja, ogroženi od nevarnosti, ki značč življenje ali smrt. ne morejo pošiljati kontingentov čet na drug t vojna prizorišča. Potem ko so poskrbeli za varnost lastnega ozemlja, ne razpolagajo več s četami, ki bi jih lahko poslali, da bi se drugje borile. Churchill je' obvestil, da se ne bo zopersitavlj&l povratku avstralskih kontingentov v domovino, da bodo lahko branili- svojo domovino.« Strah v Avstraliji Bangkok, 4. febr. s. Pomorska bitka pii Salomonskih otokih, ki je prinesla Japoncem znano zmago nad zavezniki, je povzročila žalosten učinek v vsej Avstraliji kjer trdijo, dai se je nevarnost japonske invazije znatno povečala. Avstralski tisk piše, da se je vojna za 500 km približala avstralskemu kontinentu. Ta bitka, pišejo iz Sydneya, je tri odgovor tistim političnim krogom v Londonu in Washingtonu, ki kritizirajo avstralskega ministrskega predsednika ker pravi, da je treba poslati večje zavezniške sile v južni Pacifik, da hl se preprečilo približanje Japoncev Avstraliji. Rim, 5. febr. s. S Kr. dekreti se je sestava vlade takole spremenila: Ministrsko predsedništvo: mesto Lui-gia Russa prevzeme nacionalni svetnik Amilcare Rossi, predsednik narodnega združenja bojevnikov. Zananje ministrstvo: ministrstvo prevzame Dnce s podtajnikom Giuseppom Bastianinijem; grof Ciano je poklican za triletno dobo v Veliki svet. Notranje ministrstvo: podtajnika Gui-da Buffarinija nadomesti Umberto Albini, dosedanji prefekt v Neaplju. Pravosodno ministrstvo: mesto grofa Grandija, ki ostane predsednik Zbornice fašijev in korporacij. prevzame nacionalni svetnik Alfredo De Marsico. Finančno ministrstvo: baron Giacomo Acerbo, predsednik proračunske komisije v Zbornici fašijev in korporacij, nadomesti Paola Thaona di Revel. Ministrstvo za narodno vzgojo: mesto Giuseppa Bottaia prevzame nacionalni svetnik Carlo Biggini, rektor univerze ▼ Pisi. Ministrstvo za javna dela: namesto nacionalnega svetnika inž. Giuseppa Gor-le je poklican nacionalni svetnik dr. Ze-none Bennini. Ministrstvo za promet: senator Vltto-rio Čini nadomesti sedanjega ministra Giovania Host Venturia. Ministrstvo za korporacije: Prefekt iz Milana Carlo Tiengo prihaja na mesto sedanjega ministra Renata Riccija. Ministrstvo za ljudsko kulturo: nacionalni svetnik Gaetano Polverelli, sedanji podtajnik, prevzame ministrstvo namesto Alessadra Pavolinija. Ministrstvo za devize in valute: sedanjega ministra Raffaela Riccardija nadomesti nacionalni svetnik Oresto Bo-nomi. Ministrstvo za vojno proizvodnjo: pod-tajništvo za vojno proizvodnjo se poviša ▼ ministrstvo za vojno proizvodnjo, kateremu na čelu bo ostal general Fava-grossa. Novi senatorji Kim, 6. febr. a S Kr. dekreti so bili naslednji nacionalni svetniki Imenovani za senatorje: Arlotti Emilio, Astnart w?u — Odbiti sovražni napadi južno od Ladoškega jezera Iz Hitlerjevega glavnega stana, 6. februarja. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje vojno poročilo: Pri Novorosijsku izkrcani sovjetski oddelki so bili kljub žilavemu odporu še bolj stisnjeni, v borbah pa uničenih šest na kopno pripeljanih oklopnih vozil. Ponovne akcije za izkrcanje so se izjalovile. Na področju izliva reke Dona, ob Don-cu in v odseku pri Oskolu je sovražnik nadaljeval svoje napade. Ob spodnjem Doncu in v odseku pri Livnih so se vsi napadi izjalovili ob najhujših izgubah za sovražnika. Ob srednjem Doncu in zapadno cd odseka pri Oskolu so po skupinah boji, v katerih se menjavajo sovražni napadi z lastnimi protinapadi. Ponovni hudi sovjetski napadi južno cd Ladoškega jezera so bili krvavo odbili, izhodne postejanke F $ Viksa^ /SoLokojanov Kanaš /Alaftr J? 'tTorbatevo 'Mcenik )5T3linogorsk 5ilovo S>i-«5kopin __ 'Ruzajevka inza. 'i ^ LomovV ARlazfK^lMorsarisk Kanenburg (inovka Čembar Diirifrcvslc rjlrcvsk / /Koljjni /•*' ''" Nit m e jrjaii Kuzneck Hvallnsk l^Uljanovs^ Meiekes KUjfošev (Samara) Puga^evjli UvarovoT 49% Kur: -^v/Zudia ^.Obojan /StOskol Ostrogožsk 'Serdobsk itiščevo/^^sk^" ,-^^^Pbkrovsk IjTbaKf redorovka .rasij ku( »s.Balašov ei^, onsoglebsk » lov^opersk\^!jZoloto^ Ejelgorod^ ^OskoK S \ ButUga,ka|U^|lnskaja ^obrmklR(^oje aNo«ouzensk azanskaia/s |Gle>ihiska]3® gaj Jerezovšk H& [Falasovka ^lihajlovka |Mtkdajevsk ^^ Krasnograd Ravlograd . Vorošiloy ra^i&s-i , , t Cerni jar Kalač! Codin'%«.^ lubovka \ ^ja >talingrad(Caricm) »Vladimlrovka Verh.Baskunčak N<*0c, V frt ahtr ^Cimljanska Ji o n lM KoTelnikovo 0Obilnaja J — JenoTajevsk _ lorgovpje Sambaj o Remontnoje Mahanj' £lisTaa »Jaškulj Zimovniki Ku^evskaia NCT^eTarskaja sko MS Jambovskoje cfeamfee Stalingrada nogami braniteljev. Od konca novembra ni pritekla nobena neč, da bi obleganci ne slišali udarjanje pnevmatičnih kladiv in svedrov. Iti so vrtala pod njimi, često pa je bilo čuti povelje ruskih ženijcav, kadar so polnili izvrtano luknjo z razstrelivom. Včasih se je branilcem posrečilo z bliskovitim naskokom preprečiti eksplozijo, naj-češče pa jim je bilo nemogoče ogniti se grozeči opasnosti in takrat so bih prisiljeni, da so izpraznili ogroženo točko ter jo skušali zopet osvojiti po izvišeni eksploziji. često po eksploziji ni bilo kaj odvajati. Tako so se vršile ogorčene boibe za vsako ped tal. Bilo je neznosno življenje med nenehnim strtljanjem ruskih topov, med bliski eks-p'oo:iajcčih min in med neprestanimi napadi. še 31. januarja, po osvojitvi zadnjega okopa južne skupine, so branilci štre-ckerjeve skupine odbili poziv za predajo, ki jim ga je sporočil nek sovjetski polkovnik. Približal se je bil poslopju, ki so ga imeli zasedenega Nemci, ln je mahal z belo zastavo, želeč razgovora z obleganci. Ponoči 1. februarja so boljševiki izvršili zadnji napad in takrat so se Nemci in Rumuni branili le še s pištolami, bajoneti in noži. Neka skupina, zaprta v podzemlju, se je kljub temu še upirala, dasi ni bilo ničesar več braniti, ko je bilo že vse osvojeno ln je bil Stalingrad že popolnoma v rokah neprijatelja. To junaštvo je zgled najvišje žilavosti in požrtvovalnosti. Preostali branilci, ki so tvorili posadko v tovarni za traktorje, so imeli na razpolago radijsko postajo, s katero so bili v stalni zvezi s Hitlerjevim glavnim stanom. Tako je vrhovno nemško poveljništvo lahko do neke mere sledilo In vodilo borbo. Dne 2. februarja ob 2.45 zjutraj pa je glavni stan dobil od skupine generala Streckerja, poveljnika 11. armijskega zbora, naslednje obvestilo: »Boljševiki začeli napad na naše zadnje postojanke. Moramo uničiti radijsko postajo.« Postaja je delovala do 3.10, kajti takrat je glavni stan prejel poslednjo vest: »Postaja radio XL armijskega zbora preneha delovati. 2Ivel Fuhrer!« To je bil zadnji znak življenja, ki je prišel brezžično od branilcev Stalingrada. od one vojske, ki je bila nedvomno ena izmed najlepših In najboljših armij nemške vojaka. Bolj kakor vsaka druga dokazuje naslednja epizoda, kakšnega kova so bili branilci Stalingrada. Komaj teden dni pred zaključkom stalingrajske drame je na edino nemško stalingrajsko letališče priletel aeroplan, ki je Imel nalog, da odnese dva častnika generalnega štaba, da bi neposredno ustno poročala vrhovnemu povelj-ništvu o položaju braniteljev. Ko sta vrla častnika oddala svoje poročilo, sta zahtevala naj jih takoj zopet prepeljejo z letalom nazaj v Stalingrad, ker hočeta na vsak način deliti usodo oblegancev ln zlasti Paulusove skupine, katere Štabu sta bila prideljena in da prav za prav ne spadata k 6. armijl, zaradi česar nista dolžna vrniti se v Stalingrad. Pomagalo nI nobeno pregovarjanje, moža sta se nekoliko dni pred obviadanju Paulusove skupin® vrnila v oblegano mesto. Kar se tiče maršala Paulusa. o njegovi usodi še niso mane nikakršne podrobnosti, kajti nemški vojaški krogi ne verjamejo brez dokazov verziji, ki so Jo boljševiki razširili v svet o obvladanju maršala. Po tukajšnjih vesteh maršal ni bil ranjen pri zadnjem napadu na poslopje GPU, marveč nekoliko dni prej. Razen tega je znano, da je imel vedno s seboj dve pištoli in močno ^olliPno strun«. V vsakem primeru je jvi-no, da ni mogel biti ujet, če ni bil ranjen, dasi Rusi zatrjujejo, da 1e popolnoma nedotaknjen prišel v ujetništvo. Z veliko opreznostjo je treba tudi sprejeti spisek generalov, Idi so bili po vesteh moskovskega radia ujeti v Stalingradu. Snisek ie v sprotuje samim ruskim zatrjevanjem izpred desetih dni, po katerih je baje velik del glavnega stana 6. armije že odletel iz Stalingrada. Nekateri izmed generalov, ki jih Rusi sedaj omenjajo med ujetimi, so zapustili mesto še pred obkolitvijo, dočim drugi niso pripadali 6. armiji ali pa jih sploh ni. Naj navedemo nekoliko z"-l<»dov. Eden izmed ujetih generalov naj bi bil poveljnik 37. pehotne divizije, general v. Daniels, o katerem je sovjetski radio trdil, da je bil ujet sredi januarja in da je bil poveljnik 376. divizije. . Prav tako naj bi bil ujet general Oppen-lender, poveljnik 305. divizije, ki pa je bil že septembra meseca premeščen in poslej ni bil več pri 6. armadi. V spisku je tudi ime nekega Reppkeja, ki naj bi bfl Nadaljevanje na 2. strani VadaHevemle s 1. strma poveljnik 297. divizije, toda v vsej nem-iki vojski ni nikakega generala s takim menom. Med ujetniki je nadalje general :Iartmann, ki pa je padel 27. januarja, er ga je Fiihrer 2. februarja v spomin od-koval z viteškim križcem. Po vsem vide-u skušajo boljševiki prirediti iz slavne siingrajske drame enega izmed svojih b:čajnih propagandnih manevrov. CCor-ere della Sera.) LtaSijanski juaski ssa vzhsdni fronta Tirrlin, 6. febr. g. Pod naslovom »Itali-: r.ski junaki na vzhodni fronti« pc-roča tii-ajšnja »Borzenzeitung« naslednje: Ilazen divizije »Julia«' sta se po hrabro-in udarnem duhu že posebno odlikovali sij1' »Trento« in »Cuneo«. Vzdržali sta vite napade 9ovražne premoči, med crimi 30 sovjetske čete uporabile vsa polcžljva sredstva. Hrabri vojaki ome-n!h diviz;-j so prizadeli nasprotniku ,:mne izgube in vrle italijanske divizije med premikanjem, določenim za zased-. nov'h poste jank, vzdržale najhujše sun_ .;•> sovjetik h napadov ter prisilne sovjet-• poveljništvo, da je metalo v boj vedno u.ve rezerve, s čimer se je zakasnila so-•jttska akcija in so se načrti boljževikov c-olnoma izjalovili. Zlast1' hud in težaven je bil pohod neustrašene divizije »Trento«, ki je morala vzdržati najhujši pritifek nad-■nočnega sovražnika ter je bila nekokko časa celo obkoljena, s skrajno odločnostjo n železno žilavestjo pa so si junaki odprli pot med množicami sovražnikov ter zasedli nove obrambne postojanke. Tudi v tem spopadu so prizadeli sovražniku hude izgube. Nemške ofenzivne ope*aclje pri Velikih Lukah Berlin, 6. febr. s. O ofenzivnih operacijah, ki so se te dni znova ojačile v odseku Velikih Luk, poroča vojni dopisnik nemške uradne agencije nekoliko zanimivih podrobnosti. Novi napad sovražnikov, pravi dopisnik, je imel za cilj osvojitev dveh višin južnozapadno od mesta. Obe višini sta gospodovali nad okolico in je bila njihova posest zelo važna za nadaljnji razvoj operacij kot oporišče našega obrambnega sistema. Rusi so pripravili napad z močnim bobnajočim ognjem topništva vseh kalibrov, ki so ga imeli v tem odseku, nato pa so prešli v napad. Naskok je izvršila neka pehotna divizija ob podpori kakih 20 oklopnih voz. Napadajoče čete so bile znatno močnejše kakor nemška posadka Prvi sunek proti našim črtam se je zrušil s krvavimi izgubami za sovražnika, Rusi pa so ponovili napad ne glede na silne vrzeli, ki so zijale v njihovih vrstah, ter so biy tudi to pot odbiti. Naše avtomatsko orožje je doslovno kosilo napadalce. Naposled se je boljševikom po strahovitih izgubah le posrečilo, da so vdrli v in mej Stockholm, 5. febr. s »Aftonbladet« piše v dolgem članku o odnosih med Stalinom in njegovimi anglosaškimi zavezniki ter omenja predvsem zadržanje rdečega diktatorja po konferenci v Monakovu. ko je bila sklenjena zasedba nemškega dela bivše Češkoslovaške. List omenja tudi, kar je govoril Churchill proti Sovjetski zvezi v letih pred vojno. Po konferenci v Monakovu je Stalin v govoru na stranko izjavil; da gre za najbolj pretkano francosko-angleško zaroto, s katero naj bi se nemške sile usmerile proti vzhodu, tako da bi velike zapadne demokracije ostale varne pred nevarnostjo. Churchill je bil vedno med najbolj srditimi intervencionisti proti Rusiji. Stalin, piše list, je ostal sovražnik demokracij in te so ohranile vse svoje varnostne ukrepe do svojega priložnostnega sovjetskega zaveznika. Med tem ko so anglosaške sile izgubljale čas z razpravami v Casablanci o povojni organizaciji, je Stalin ostal v Kremlju in še nadalje molči. Stalin ni podpisal nobene uradne izjave o svobodi ljudi in nobene atlantske listine. Ko je Poljak Sikorski hotel odpotovati v Kre-melj, da bi govoril o poljskih zahtevah, je Stalin sporočil, da ga ne utegne sprejeti. Stalinov glas, zaključuje list. se ni nikoli pridružil glasu njegovih zaveznikov. Novi španski proste v©lj si ita pstu v Eusif o Madrid, 5. febr. s. Skupina 1200 prostovoljcev sinje divizije je iz Iruna odpotovala v Rusijo. Velika množica z zastopnki cblasti in hierarhov na čelu se je poslovila od prostovoljcev na kolodvoru v San Seba-stianu in Irunu ter je vzklikala španij', Osi in generalu Francu. Ob odhodu vlakov je množica zapela himno »Caro el Sol« in je navdušeno manifestirala, ko se je razhajala. Švedi preti bolpevkmu Stockholm, 5. febr. s. List »Sozialdemo-kraten« piše, da je Rusija imperialistična sila in da bi bil sovjetski triumf, nasprotno kakor mislijo nekateri demokrati z omejenimi možgani, pravcata katasrofa za demokracije v vsej Evropi. List poudarja, da bd anglosaške sile rade strle Nemčijo, na drugi strani pa si ne žele zmage Rusije ter «pajo, da te zmage nikoli ne bo. Kar se tiče švedske, piše list, mora ostati zedinje-na proti Sovjetom, da ohrani svojo neodvisnost. Ostati mora zvesta nevtralnosti. PrJtite^levllha demonstracija v Lsiadonu Lizbona, 5. febr. s. Angleški listi objavljajo vest, da so Londončani, Id so včeraj zjutraj šli po Finsburysquaru, lahko ugotovili, da je bil ponoči Leninov kip, ki stoji na tem trgu, hudo omadeževan. Tc se je zgodilo po filokomunističnem govoru lorda Beaverbrooka. Dogolek je zbudil seveda veliko hrupa v uradnih krogih 'n je odmeval tudi v spodnji zbornici, kjer se je notranji minister Morrison požuril 'z javiti, da je bila odrejena stroga preiskava. Popolit3 protiletalska obramba Hamburga Stockholm, 5. febr s. Ameriški piloti, ki so se udeležili zadnjega napada na Hamburg, so pripovedovali, ko so se vrnili na oporišča, da je treba smatrati to nemško prisanišče za najbolj branjeno področje na naše postojanke. Tu se Je razvila sflovtta borba moža proti možu, v kateri je bil sovražnik zadržan toliko časa, da je Nemcem prispela pomoč ter so lahko v protinapadu vrgli sovražnika s svojih postojank. Nemški protisunek je bil tako močan, da niso r samo očistili svojih postojank, marveč so zagnali sovražnika daleč preko njegove lastne bojne črte. S finskega bojišča Helsinki, 5. febr. s. Finsko vojno poročilo javlja, da se ni zgodilo nič pomembnega v zadnjih 24 urah na finsko-sovjetskih frontah. Boji na severu Berlin, 6. febr. s. Iz pristojnega vira javljajo, da je na laponski fronti udarni oddelek planinske divizije SS kljub snežnemu metežu in hudemu mrazu prodrl do sovjetskih črt in po hudem boju osvojil 21 okopov in utrdb. Pri tem je uničil odnosno zajel dotične posadke. Neki vojni dopisnik pripoveduje v »Zvvolfuhr-Blattu« o skupim nemških topničarjev. ki so bili ostali brez sredstev za premikanje topov in ki so se zato sami vpregli pred topove ter jih vlekli preko zasnežene stepe, dokler niso dosegli neke železniške postaje Tu pa so opazili, da koraka proti njim oklopna sovjetska kelona. sestavljena iz kakih 30 oklopnih voz. Topničarji so takoj namerili svoje topove na bližajočega se sovražnika in so po hudem boju razbili 21 oklopnih voz, druge pa prisilili k begu. Hude iiguhe sovjetske msrnarfce v Helsinki, 6. febr. s. S prihodom rime in zamrznenjem so se zaključile pomorske borbe in sovjetske mornarice se je morala umakniti v zaliv Kronštata, potem ko je utrpela najhujše izgube v sezoni plovbe. Strogo precenjeni uradni podatki javljajo naslednje izgube katere so nemške pomorske in letalske sile in deloma finsko obalno topništvo zadale sovražniku: Potopljenih je bilo: 31 podmornic, 2 top-ničarki, 2 obalni stražni ladji, 16 motornih torpednih čolnov, ■ 23 motornih oboroženih stražnih ladij, 8 minolovcev ter 3 druge ladje neznanega tipa. Poškodovanih je bilo: 16 podmornic, 3 stražne ladje, 10 torpednih čolnov, 16 oboroženih motornih stražnih ladij in 3 vlačilci. V teh podatkih niso upoštevane hude izgube rdeče mornarice, katere so sovražniku zadale nemške in itlaijanske sile v krenštatskem zalivu, na Nevi in na Ladoškem jezeru. V plovni sezoni od 1. junija de srede decembra 1942 je sovjetska mornarica izgubila 85 edinic, 48 njenih edinic pa je bilo poškodovanih. V tem razdobju so finske pomorske sile izgubile samo eno edinico. vsem svetu. Nemci so čudovito kamuflirali glavne naprave v pristanišču in so jih zavezniški letalci le s težavo odkrili. Piloti so pripovedovali,, da so jih nenadoma sprejeli silovit zaporni ogenj in zelo nevarni nemški lovci. Prav zaradi popolne obrambne organizacije so napadi na Hamburg postali najtežji podvigi za zavezniško letalstvo. Angleška nasllstva na Bližnjem vzhodu Ankara, 5. febr. s. Po vesteh iz Srednjega vzhoda se množijo v arabskih deželah, ki so pod angleškim nadzorstvom, aretacije vseh, ki so obdolženi sabotaže, kakor tudi odloki o vojaških rekvizicijah Na ta način skušajo zadeti predvsem patriote, ki jih označujejo kot protiangleške agitatorje. Aretirance, med katerimi je mnogo šejkov in poglavarjev plemen, pošiljajo v posebna koncentracijska taborišča pri Adenu. Zmanjšale sstseriške dobave žival Angliji Lizbona, 5. febr. s. Ameriške pošiljke živil v Anglijo so se zmanjšale zaradi potrebe povečanja živilskih dobav Rusiji na etnovi sporazuma o posojilih m najemih. To je izjavil v \Vashmgtcnu ameriški minister za kmetijstvo Wickard, ki je še dodal, da so sami Rusi pro* sili. naj se da popolna prednost živilskim po« šiljkam. Giraud iti de Gaulle se tsist a sporazumela Stockholm, 5. febr. s. Degolistični glavn stan, kf se nahaja v Londonu, kategor čno demantira trditev, da sta Giraud in De Gaulle sklenila kompromis. Pc njunem sestanku v Casablanci cb prisotnosti Rtcse-velta in Church Ha oba francoska šefa n:-ata imela več prilike govoriti. Položaj je, piše franccsk; glasilo »France«, kakršen je bil. Ne sme se verjeti trditvam alž rske-ga radia,- da so bila vsa nasprotja likvid'-rana. Gre za manever generala Girauda in njegovih sodelavcev. ^etaeije anglosaških vohunov v $vici Stockholm, 5 febr s. Neki stockholmski list piše, da je bilo 90 odstotkov ljudi, ki so bili doslej aretirani v Švici zaradi vohunstva, agentov Anglije, Amerike in Rusije, ki so tvorili gosto mrežo za obveščevanje in sabotiranje ter b li zelo dobro plačani. Pomanjkanje živil v Iranu Ankara, 5. febr. s. Iz Irana poročajo, da se stanje prehrane še nadalje slabša zaradi hudega pomanjkanja moke. Vlada je morala monopol izirati pekarne. Vse zasebne pekarne bodo zaprte. Velika letalska nesreča na švedskem Stockholm, 5. febr. s. Veliko letalsko nesrečo so ugotovili včeraj v najsevernejšem delu Švedske. Velik bombnik se je na vežbalnem poletu izgubil v megli in je hotel pristati, pr? tem pa se je na tleh popolnoma razbil. Med ostanki letate, ki so jih našli kakih 15 km od mesta Overtor-nea, so bila tri trupla izmed 6 mož posadke. Usoda ostalih treh še ni znana. Iz Hrvatske Odlikovan« častnika hrvatske legiJe. Poveljnik 8. italijanske armade na vzhodnem bojišču je odlikoval s srebrno kolajno za vojaško hrabrost polkovnika Egona Žitnika in majorja Ferda Musloviča, častnika hrvatske legije. Hrvatski vojni muze). Priprave ga ustanovitev hrvatskega vojnega muzeja so v polnem teky, Od ministrstva za oborožene sile organizirana Zbirka orožja in drugih predmetov se uspešno nadaljuje. 4» Bolnišnica na. Rebrn jo dcjbila knjižnico. Nemški znanstveni institut v Zagrebu je bolnišnici na Rebru poklonil znanstveno knjižnico, ki bo vsebovala predvsem medicinske knj'ge. Prvo pošiljko knjig so že izročili upravi bolnišnice. Obletnica zaščite delavske mladine. Urad za zaščito delavske mlaline je 4. februarja praznoval prvo obletnico svojega obstoja. V vsej državi ima urad 60 podružnic, ki skrbe za okoli 80.000 mladih delavcev £n vajencev. V teku leta je urad razdelil 1.5 milijona kun podpor in 35.000 mladoletnim delavcem ln vajencem zagotovil plačani dopust. Nadalje je urail organiziral 26.000 staršev vajencev in mladoletnih delavcev. Zdravstvena politika na Hrvatskem. Na povabilo hrvatskega zdravniškega društva se je v Zagrebu delj časa mudil berlinski profesor dr. Hetmuth Haubold. Z glavnim ravnatelje^ za zdravstvo v notranjem ministrstvu Stipčem sta obravnavala vsa vprašanja nemško-hrvatskega sodelovanja na področju zdravstvene politike. Spremembe pri zagrebškem tnunvaJa. Uprava zagrebške električne cestije železnice se je odločila za ukinitev večjega števila postajališč. Z ukinitvijo nekatenh postajališč je nastala tolikšna sprememba, da bi po prejšnjem voznem redu vozilo 9 motornih voz in 6 prikolic več. Na najbolj zasedenih progah je bil zato razmah med vožnjami zmanjšan. Ogromen pisemski in paketni promet. Iz statističnih podatkov glavnega ustaškega stana je razvidno, da je bilo lani v notranjem prometu odposlanih 4,459.000 priporočenih pošiljk. V inozemstvo je bilo poslanih 295.900 priporočenih pošiljk, prispelo pa jih je 283.000. Poštnih paketov je bilo v teku leta poslanih 1,087.500. V inozeni-stvo je bilo odpremljenih 27.800 paketov, iz inozemstva na Hrvatsko pa je prispelo 35.100 paketov. Padec muslimanskih porok. Lani je bilo pni šerjatskem sodišču v Mostarju sklenjenih 115 zakonov. Število je v primeru z letom 1941. padlo za 78. Nasprotno pa je lani naraslo število ločitev zakonov na 17, medtem ko je bilo prejšnje leto ločenih samo •5 ni.rov. Huda kazen za kvartopiree. Sarajevska policija je obsodila Omera Mehmedagiča, Uzelra Gjurgjeviča, Selima Kobiča in Uze-ira Kolara, vsakega na 60 dni zapora ali denarno kazen 60.000 kun, ker so ponoči v nekem zasebnem stanovanju igrali karte za visok denar. h Spsdnje štajerske Novi grobovi. V Mariboru so umrli: brivčeva hčerka Regina Mesnerjeva 12 letna stre jevrd jeva hčerki Jerica Kramar-šičeva 'n 33 letni viličar Janez Macun s Plešivca. Na Dunaju je umrl SOletni Herman Kager iz Studencev pri Mariboru. V Ptuju je umrl uradni sluga Anton Kuhar, sfcur 57 let. V celjski bolnišnici je umrla v najlepš' dobi po kratkem trpljenju ga. Justina Zupančičeva, r:jena Globoč-nikova. Pokojnica je b;la iz ugledne žalske družine, znane po vsej Savinjski dolini. Poročena je b'la z b;všim kspetanom Adol-fom Zupančičem, kateremu je zapustila hčerkico. Ugledno* pokojnico so prepeljali v Žalec, kjer so jo v četrtek 4 t. m. ob 16. uri položili v družnsko grebn eo. Naše iskreno s:žal je! življenje in smrt na Spodnjem Štajerskem/ V Ptuju so v tretjem tednu jauuar-ja zabeležli 11 p:red:v in 7 smrti. Poročili so se Anton Cus in Marija Rojsova ter Otmar Ve'unšek in Marija Meletova. Na Pragerskem je bilo ist; 6 s troje rojstev. V Slovenji vasi sta se poročila Vinko žmavc in Kungota Berglez.va. Na Tehar-ju so se poročili Karel Medved in Marija Guzejeva, Jožef S;rc in Francka S vka ter Jože Avšnar in Francka Uratnikova. V Rogaški Slatini so v januarju zabeležili 7 rojstev, umrla pa sta Janez Lesjak in Janez Ferlež. Radia Ljubljana NEDELJA. 7. FEBRUARJA 1943-XXI. 8 00 Napoved časa. — Po.ročila v italijanščini. — 8.15 Orgelski koncert. — 11.00 Prenos pete maše iz Bazilike presv. Oznanjenja v Firenzi. — 12.00 Razlaga Evangelija v ital janščini (O. G. B. Marino). — 12 15 Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K. Sekovanič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Simfonična glasba. — 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Komorna glasba. 13.40 Operna glasba. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert radijskega orkestra 'n Komornega zbora, v;odi dirigent D. M. Sijanec. — Slo-. venska glasba. — 15 00 Poročila v slovenščini — 17 15 Dr. PUS L.: Praktična navodila za kmetovalce — predavanje v slovenščini — 17.35 Pesmi in napevi. — 17.43 Operetna glasba — 19 30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Lahka glasba. — 20 00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20 30 Filmske pesmi izvaja orkester pod vodstvom dirgenta Angelini-ia. — 21.00 Simfonični koncert vodi dirigent Simonetto. — 21.45 Orkester vodi d!-rigent Petralia. — 22.15 Moderne pesmi vodi dirigent Zeme. — 22.45 Poročila v italijanščini Solnčni mrk na Japonskem Toki«, 5. febr. s. Najbolj slavni japonski astronomi so opazovali davi popoln solnčni mrk na otoku Hokaido. Solnčni mrk se je pričel ob 7.35. Mesec je popolnoma pokril solnce za eno minuto ln 40 sekund. Konec popolnega solčnega mrka je bil ob 9. in 3 minute japonskega časa. Rezultate opazovanj bodo čim prej objavili in jih znanstveni svet pričakuje z največjim zanimanjem Spominjajte se slepih! Gospodarstvo Prometni načrti Italije na Balkanu Znanstveni institut za prometna vprašanja v Triestu se ie dalj časa bavi s študijem vprašanj, ki so v zvezi z izgraditvijo prometnega omrežja v jugovzhodni Evropi. Ravnatelj tega instituta Fabbri je imel nedavno na univerzi v Triestu predavanje, na katerem je osvetlil delo tega važnega zavoda. V teku so študije za zboljšanje prometnih zvez med Italijo in Gr» Cijo, Srbijo in Bolgarijo. Predvsem se prouče* vanje nanaša na gradnjo novih železniških zvez, zlasti transbalkanske železnice, in novih cestnih zvez. Institut proučuje tudi znani načrt za gradnjo prekopa, ki bi vezal Donavo odnosno Savo z Adrianskim morjem, in načrt, da se zgradi cevovod za mineralno olje iz Ru» munije (Ploestia) do Triesta in Fiume. Prikovati je, da bo načrt za ureditev trajekta za železniške vagone med Italijo in Balkanom v doglednem času uresničen Predvsem bi trajektne ladje vozile iz Baria in Brindisija do za« padnih' luk na Balkanu. V zvezi z gornjimi vprašanji je omeniti tudi ustanov:tev italijanske prometne družbe za pre voz na Balkanu. Po firmo »Societi Trasporti Adriatica Balcani« je bila v Rimu ustanovlje« na prometna družba, ki bp skrbela za prevoz oseb in blaga po cestah, po vodi in po zraku med italijanskimi lukami v Adriji ter balkan* skimi državami in Turčijo. Osnovna glavnica znaša 5 milijonov lir. Pn ustanovitvi podjetja so udeležene Fiatove tvornice. Delniško glavnico so vpisale tudi druge velike tvrdke, med njimi Compagnia Antivari in Banca Nazionale del Lavoro. Zanimiva je končno vest iz Budimpešte, po kateri je madžarsko prometno ministrstvo dovolilo kredit 10 milijonov ptngov za pričetek gradnje petih avtomebilskh cest ki naj bi. vezale Budimpešto s cestnim omrežjem sosednih držav. Predvidena je cestna zveza Budimpešte s Triestom, Berlinom, Krakovom. Odeso in preko Novega Sada z Balkanom. V prvi vrsti bedp uresničili staro željo madžarskih gospodarskih krogov, da se zgradi dobra cestna zveza z Adrianskim morjem, ki bi bila usmer-jepa preko Ljubljane na Trieste in preko Zagreba na Fiume. V Nemčiji bodi® zaprli trgovinske, obrtne in gostinske c brate, ki niso neobhodno potrebni Nemški državni gospodarski m!n:ster je izdal tri naredbe, ki imajo namen mobilizirati delovne tile, zaposlene v trgovin1', v obrti in v gostinskih obratih za vojno važne naloge. Prva naredba določa, da »e zapro vsi trgovinski obrati, k', nso neobhodno. potrebni za oskrbo prebivalstva. Pri izvajanju tega predpisa bo poskrbljeno, da bo oskrba prebivalstva, ki je neobhodno potrebna, ohranjena tudi v vojni in da ne bo ogrožena eskrba gospodarstva. Vnaprej so terej od zapore izvzeti trgovine z živjU, s kurivom, s kmetijskimi potrebščinam^ : overturo Verdijeve opere »Moč usade« in Bellin:jeve »Norme«. Izvajal ju „e precizno :n učinkovito ooerni orkester pod vodstvom dirigenta Demetri-ja 2 e br e t a. V nadaljnjih točkah e b:lc orkestru n dirigentu odmerjeno samo sprsmljevanje. ki je poteklo v trdni .ibra-nostj pevcev in crkestra ter prispevalo lep delsž k u pehu koncerta Kakor na prvem letošnjem koncertu re vrste v Operi, je m.glo občinstvo tudi zdaj pozdraviti dva ugledna gosta bantonista G useppa Tadde a in tenorista Gic: ga Sembrija, ki sta si že s svojim prvim nastopom v Ljublj?nS pr;dobila sloves odi'finih pevcev, ter dve priljubljeni sol stk: domače Opere, soi.ranistk. Ksenijo Vidalije-vo jn mezzosopran stko Elzo Karlovčevo. Kcncort. k! ga je izvajala ta četvcrica je ohsp' -i večdel sol stične nastope in po en duet in kvartet Zast.pane so bile po večini znane operne ari.e Puccnija, Giorda-na Rosa nija. Verdija. Bizeta. Sa nt-Saen-sa. Don'zettija in dr., med njima baritonska kavafna iz »Seviljskega brivca« ki jo j< bil moral Taddei ponoviti in aabanera iz *C3rmen«, s katero je dosegla velik uspeh Karlovčeva in jo je tud'" morala ponoviti. čeprav se je zdelo, da ga. V i d a 1 j-j e v a ni bila najboljše razpoložena, je dosegla s svojimi nel3"hkimi točkami prodoren uspeh. Prav posebno srečen dan je imela ga. Karlovčeva. ki je z nekaterimi nastopi (zlasti z Donzettjjem in z že omenjenim Bizetom) uveljavila v olešče-či oblik5 svoj glas in svojo pevsko kulturo, tako v italijanskem kakor v slovenskem tekstu. Ni treba niti poudarjati da sta oba gosta tudi tokrat zagrabila občin-svo ne le s svojimi glasovn:mi kvalitetami in z veliko pevsko kulturo, marveč tudi z učinkovitim prednašanjem. ustrezaiočim dramatičnemu značaju posameznih arij. Prav posebno je uspel Taddei z nekaterimi srečno izbranimi in popularnimi točkami, medtem ko je nekoliko manj disponirani S e m b»r i najbolj užgal z arijo iz Poaclrellijeve Gioconde »Morje in zemlja«. Sodelujoči solisti so b'li nagrajeni s šopki in večkrat klicani na oder. Koncert je dosegel, kakor je bilo pričakovati, velik uspeh in je v poln' mer1- izpolnil svoja umetniško in moralno naloga K jutrišnjemu kcs&certu čelista Antona Janigre Spored odličnega violcnfielista An to., j. Janigra k; že več let deluje v Zagrebu na tamošnjem konservaf riju, je nenavadno bogat po izbiri skladateljev. Osrednja točka je klas čn* Haydnov Koncert za violončelo, ki je razen nekaterih večjih italijanskih tovrstnih skladb, eden prvih koncertov v literaturi sploh, in stav* na nstrumental;sta že znatne tehnične zahteve. Kasneje so se pridružila temu k'asič-nemu vz.ru nekatera dela romantikov predvsem Sa nt-Saensa in Dvofcka. k! sta v izrazu postala bolj čustvena in razgibana, klasični ideal forme pa je le ohranil ncš Haydnov Koncert v največji meri Ostali spored tvorijo nekateri italijanski skladatelji, na čelu slavni Lccatell , Corel-lijev sodobnik in obenem s tem znamenitim godalnim skladateljem, utemelj teij klas čne violinske in violončel: ve ;gre. V zadnjem delu sporeda pa je nekaj novejših skladateljev, med njimi Chop n s svojim zadnjim Nokturnom v cis-molu, ki smo ga v izvrnjku že čul' izvajanega od ruskega p anista Magalova: razen Chopina pa b mc še slišali Ravela z njegovo Habanero, Dinica (Rumuna) Nina (Španca) in Brera (Ital'jana) torej dovolj pestro izbro za najbolj razvajenega poslušalca. Kot klavirski spremljevalec odličnega mojstra je moral uskočti pianist Marijan Lipovšek. ker Jangrov stilni spremljevalec ni mogel odpotovati. Ponovno poudarjam, da je Jan igro eden najboljših če-listov, ki ima za seboj že zelo lepo in umetniško uspelo koncertno delo. Zato opozarjamo na njegov koncert, ki bo jutri, v ponedeljek, dne 8. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Začetek točno ob pol 7 uri zvečer. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Konjiča, oklepniki Kakor slepec, ki si ne more pomagati, ker ne vidi, najsi bo še tako močan in zaradi tega podleže v boju, prav tako je tudi najmočnejša vojska brez opazovalcev izročena na milost in nemilost žalostni usodi. V davnih časih ko so bile vojske še majhne ter je lahko vrhovni poveljnik opazoval potek bitke s kakšnega hriba, tudi opazovalci niso imeli v vojni takšne vloge kakor dandanes. Dandanašnji dan. ko štejejo vojske milijone mož, seveda ni mogoče uporabljati več zastarelih metod iz preteklosti. Samo če pomislimo na ogromno razsežnost ozemelj, kjer se odigravajo borbe, vidimo, da zahteva današnji način bojevanja popolnoma no= ve metode tudi v opazovanju sovražnika. Bo= jišče, ki se razteza na stotine kilometrov v širino in globino, potrebuje posebnih opazovalcev in ti opazovalci so predvsem letalci, pa tudi oklepniki poleg konjenikov. V vojni leta 1870/71 je bilo še vse opazovanje poverjeno konjenici. V teku bitke kavale-rija seveda ni mogla videti in ugotovit kaj se dogaja za sovražnikovim hrbtom. Danes so dana zračnemu orožju v tem pogledu popolnoma druga sredstva. S tem. da letalci iahko opazujejo iz zraka sovražnikove premike in prina* šajo svoja poročila v glavni stan svojega poveljnika, je temu poveljniku dano. da lahko presodi, kaj se odigrava za fronto Vojnemu poveljstvu pomaga danes v prvi vrsti brez žični brzojav, s katerim glavni stan ne sprejema samo informacij, ampak tud^ oddaja lastna povelja četam. Razlikujemo operativno, taktično in poizvedovanje o bitki, ki je ▼ teku. Za operativno poizvedovanje, ki nudi vrhovnemu poveljniku* oborožene sile podlago za strateške odločitve ter se zaradi tega razteza na najširši prostor, so posebno važna izvidniška letala z veliko brzino, razen tega pa brzi motorizirani oddelki, ki švigajo s svojimi težkimi oklepniki na stotine kilometrov daleč sem in tja. Operativno poizvedovanje ima namen, določiti, kje in v kakšni množini se zbirajo ali so na pohodu sovražne vojske, sovražna letala itd. Vsi ti poizvedovale! se kajpak poslužujejo fotografije, ki podpira in izpopolnjuje njihova poročila. Poizvedovalni oddelki morajo zaridi tega biti vedno dovolj močni, da izvedejo prodor skozi sovražne vrste ter jim pridejo tako daleč za hrbet, da lahko vidijo, kaj se dogaja za prednjimi stražami. Taktično poizvedovanje prihaja v prvi vrsti v poštev tedaj kadar vojska ni v preveliki od« daljenosti od sovražnika To poizvedovanje omogoča v:šjim poveljnikom vojske ugotoviti, kakšna je razčlenba in razdelitev svražmh sil. ki so na pohodu ali že na postojankah. Seveda gre pri takšnih poizvedovalnih akeijah vedno tudi za to. da se dožene, v koliki meri je nasprotnik motoriziran, s kolikerimi in kakšnimi letališči razpolaga ter kakšna je njegova protiletalska obramba. Takšne poizvedovalne akc\ie se izvajajo navadno v srednnh višmah Letalci prinašajo s svojih poletov domov fotografske posnetke. Na podlagi teh podatkov poveljnik domače čete lahko ugotovi, koliko sil je sovražnik zbral ali jih še zbira na enem samem mestu. Ko presodi vse te tjodatke lahko pod-vzame protiukrepe izda povelje ter ukrene vse potrebno da že v naprej onemogcč' sovraž* nikovo namero. Med bitko si mora biti vrhovni povellirk predvsem na jasnem kako uporablja nasprot* nik svoje sile. kako je porazdelil topništvo, oklepnike in kakšne so niegove rezerve S temi podatki si današnji vojskovodja lahko napravi sliko o poteku bitke, medtem ko boji ;e i trajajo. Tudi med bitkami imajo poizvedoval- j n; poleti velikanski pomen. Seveda so tak^n; j poleti zelo tvegani ter jh je mogoče izvršiti samo v spremstvu lovskih letal. Ki ščitijo iz vidnika. poslanega na poizvedovanje s fotografsko kamero. Moderno vojskovanie se tr.rej poslužuje vseh mogočih pripomočkov, od katerih je odvisen potek operacij in končni uspeh vojne. Dolgočasen fe vežer brez Ponedelfskega „Jutra" Neka) pripomb k poročilu o Leharjevi »Dežefi smehljaja" V oceni o Leharjevi »Deželi smehljaja« se je v četrtkovem »Jutru« g. M. Lipovšek spotaknil posredno ob moj članek v Gledališkem listu (št. 10). češ da so v njem uporabljena nepravilna merila pri vrednotenju operetne glas« be in da govorim »o vrednotah tam, kjer jih ni«. Nočem misliti slabo in zato flodim, da je prišel kritik do takih sklepov samo zato, ker ni dodobra prebral m pretehtal mojega članka in ga spravi! v sklad z vsem mojim ostalim glasbenim vrednotenjem in enako z vodilnimi načeli mojega delovanja. naslov mojega članka (»Glasba je poso» da* čustvenih gibov«) pove, da se vsebina ne tiče izključno Leharieve glasbe, temveč da se je ob njej samo vzbudilo razmišljanje o bistvu glasbe sploh in o vseh mogočih vrstah glasbenega izraza, da je tedaj članek le kratek donesek k celotni glasbeni estetiki Spoznal bi. da sem v njem nakazal vso možnost duševnih doživetij in njim ustrezajočih vrst glasbenega izražanja! od najvišjih duhovnh navdihnjeni in po njih naivredne^e oblikovanega glasbenega izraza (Bach), mimo sred:ne kjer je zajet človek v polni boTbi med najčistejšimi duhovnimi nagnjenji ter med nas:lnostjo prirodnih nagonov in kjer se tudi glasbeni izraz podredi te i nasilni borbi nasp-otujočih si doživetij človeške duše (B°ethoven. Čajkovski; in Musorg-sk:) pa do n;žje vrste človeškega doživljanja in glasbenega izražanja, kjer se človek prepust' objemu prirodnih nagonov in vsemu njihove* mu opoiu (Lehar). Menim, da sem že « tem dovolj iasno opredelil in vrednotil operetno glasbo na sploh in posebej Leharievo glasbo, ob kateri sem se končno nekoliko pomudil in ji še posebej oč;tal sladkobnost. zapeljivost, da celo lažnivost. Toda čim sem jo tako opredelil. sem na z zavestjo odgovornosti podčrtal z druge strani njeno vrednoto, ki io po ob--lektivni presoji nedvomno ima v svoji celotni glasbeni zasnovi, v iskreni doživeto&ti. v instrumentalni barvitosti ter končno v mojstrski obdelavi in umetniški resnobi. Če bi se kritik potrudil in moj članek tako razumel, potem b-' ne mogel trditi, da moja merila za vrednoten je operetne glasbe niso ias-na. Tudi bi ne mogel napraviti iz njega takih pojmovnih zamenjav ter nriti do sklona, da »se ne sme navajati ne Bachovega ne Musorg-skega imena v neki. čeprav še tako oddaljeni vzporednosti z eperetnmi skladatelji« In še manj bi mogel istočasno, ko zanika vsebino mojega članka nriti do sklepa, da je »čustvovanje ki jih (skladatelje) loči docela bistvenega pomena za vrednotenje njihovega dela« ter tako trditi prav isto, kar je osnovna ideja mo--jega članka. To sem hotel narisati zato. ker sem oster nasprotnik nepravilnih tolmačeni in ker hočem da je javnost poučena o stvarnem in resničnem stan:u. In resn pozornosti -in skušali na n;cj poudariti vse ti^te momente, ki to zaslu* ži ;o. P. S. Pf.drobnes- bomo bavili s tem vprašanjem šc v Gledališkem, listu Vilko Ukrr.ar. Irfrf^cs Pczablionje je dar. ki ga je bog naklonil kot nadomestilo za pomanjkanje vesti. Kaj je prav za prav življenje ženske? Borba, večna borba! Od osemnajstega do petindvajsetega leta traja sedemletna vojna med srcem in razumom. Od petindvajsetega do petintridesetega leta se vleče desetletna vojna med njenimi oblikami in krojači, od tu naprej pa trnja trdovratna obramba proti nastopajočim letom. Skromne ženske so mnogo nevarnejše od priznanih lepotic. Vsak ponovni zakon dokazuje, da je upanje večje od izkustva. • Zadovoljstvo Ima prednost prrd bogastvom: prijatelji ne prosijo, da bi ga jim posodili. Mezzl corazzati americani distrutti dalle tr nppe italiane sni fronte della Tunlsia — AmeriSka oklopna vozila, Id so Jih unič ile italijanske čete na tuniškem bojišča MODA IN DOM Bliža se pomlad 1943! Moda že pripravlja nove zamisli za letošnjo pomlad. Samo še lepega, toplega vremena je treba, pa bodo nove jopice, novi kostumi in plašči kljub težkim časom prirojili na svetlo kakor metulji, ki jih je prebudilo sonce. Kadar ni denarja, ka- dar ni T*aga, si pomaga moda z iznajdljivostjo, z ljubkimi podrobnostmi in sestavami, ki na videz ustvarjajo iz starih oblačil nova. Tudi jopico, ki jo vidite na naši skici in ki jo boste lahko nosile k sleherni pomladni obleki ali lahkemu krilu, si lahko zamišljamo iz stare, v hrbtu ohlapno krojene jopice. Na jopici je novo okrasje rokavov: v veliko cvetlico našita vrvica, ki jo izberemo v kontrastni barvi. Tudi obe spodaj zaokroženi sprednji poli pomenita nekaj novega. Kaki ravnamo s porcelancen Fini porcelan najlepše umijemo v vodi, ki smo ji dodale nekaj boraksa, potem pa ga še odrgnemo s koščkom kruhove meče. Madeže od pepela odstranimo iz porcelana, če jih drgnemo z zamaškom, ki smo ga pomočile v vlažno sol. Porcelan poutane svetal in obdrži svoj sijaj, če ga o 1 časa do časa močno p odrgnemo z limono, ki smo jo prerezale na dvoje. Porcelana z zlatim robom ne smemo nikoli umivati v vodi, ki smo ji dodale sode, kajti soda izjeda zlato. Steklenice očistimo tako, da jih napolnimo z vročo vodo, ki smo ji dodale zdrobljenih jajčnih lupin, in jih močno stresa-• ■ Jutranja telovadba Res je, telovadba ni samo konjiček nekaterih prenapetežev, temveč je za nas, ki živimo v mestu, nujno potrebna, če hočemo ostati zdravi in zmogljivi. Toda kar na lepem tudi tukaj ne smemo pretiravati. Ozirati se moramo na svojo naravo in potrebe in po tem uravnati našo jutranjo telovadbo. Vaje, ki si jih izberemo, pa moramo izvajati tako natančno in vztrajno. da se kar same spoštujemo zaradi tega! V gozdu Dansko spisal Karel Ewald Stisnil sem se v kot svojega oddelka in strmel v jasno zimsko noč. Drseli smo preko neskončnih, ravnih, zasneženih polj vzhodne Jiitlandije. Nebo je bilo mrzlo in jasno, mesec in vse zvezde pa so lesketale in blestele ledenomrzlo. Na redko so ležala raztres^pa, tu pa tam, gospodarska poslopja in hise... globoka temna senca v snegu, od meseca osvetljen vrh strehe — čez katero so se stegovale suhe veje — sleme in ko kreda bel dimnik. In sredi vsega tega je vzplapolala tu pa tam kaka lučka — ogrevajoča iskra sredi neskončne pokrajine. Polagoma je nastala noč in vsenaokoli so luči ugasnile. Mimo nas so bežala vedno nova polja — vsa tako bela, vsa tako ravna. Majhne prijazne iskre so izginile in dvojno sem občutil, kako ogrevajo te od človeških rok vžgane lučee in oživljajo. Mesec in zvezde pa so še vedno razlivale svojo rezko svetlobo na blesketajoči sneg... Vrata oddelka so se odprla. Pol v spanju sem slišal neko daljše pojasnilo, katero je pravil sprevodnik za šalo. Toda prekmalu sem spoznal, kaj je: cev lokomotive je počila in mi se za nekaj časa nismo mogli premakniti z mesta. In tako smo sedeli tu — približno deset zaspanih ljudi, ki so bili vrhu tega še slabe volje — na neki mali postaji, o kateri večina izmed nas sploh vedela nič ni — ob eni uri ponoči — pri mrazu desetih stopinj! In zdaj se je pričelo popraševanje, stokanje, cepetanje z nogamrin vzdihovanje — ysul se je cel veletok kletvin tožba, potem pa je vsak ko za stavo hitel v čakalnico postaje, da si pribori vsaj kak boren prostor na leseni klopi za čez noč. Jaz pa sem se namenil prebiti eno nočno uro na zasneženi cesti in sem zapustil kolodvorsko poslopje od zadaj. Ravna polja so bila že za nami, zemlja je postala valovita, drevje in grmičevje se je vzpenjalo povsod naokoli, in v mali oddaljenosti je ležalo nekaj, kar bi se lahko imenovalo gozd. Kmalu sem ga dosegel in šel po sledovih sani, ki so peljale v gozd — v gosto lesov je, kjer so še viseli predlanski, mrtvi listi, na grič, kjer je bilo drevje posekano do zadnjega debla. Tam v snegu so ležali padli velikani in stegovali od sebe golo vejevje. Tu pa tam so bili že razžagani in vloženi v dolge sklade — tisti, redki, ki so še ostali, so stegovali gole vršičke v ledeno. mrzlo mesečno noč, in majhne drevesne rastlinice v dolgih, ravnih vrstah, so vzbujale upanje, da vstane še kdaj nov gozd na razvalinah uničenega. Naenkrat se je prikazal ne daleč od mene neki človek, kakor da je zrasel iz zemlje. Gotovo je sedel prej za skladovnico desk. Obrnil se je od mene in je zrl na pot — šibak možiček v zimskem površniku in nepremočljivih škornjih, s ko-žuhastim ovratnikom in volneno čepico na glavi. Stal sem za skladovnico, v senci nekega drevesa in ostal, kjer sem biL Oni človek je začel cepetati z nogama, pljuvati, pol-tiho je preklinjal in se popraskal ob nogo — ne da bi potegnil roko iz žepa. Potem si je otresel ob kamenju sneg s svojih škorenj — stopil na pot, pa se spet vrnil, šel proti oni strani, kjer sem bil jaz in tako stopal par minut gor in dol, med plju- vanjem m preklinjanjem. Bilo je svetlo kakor podnevi, tako da sem popolnoma lahko, razločil njegov obraz. Imel je skoz in skoz nezadovoljen izraz. Čisto dobro se je poznalo, da mu je silno dolgočasno tukaj čakati. Oči so zrle nejevoljno predse 'in poteze okrog ust so izražale godrnja-vost, katere niso zamogli prikriti niti redke, plave brki. Postal je in prisluškoval. Kmalu nato je stopila iz gozda neka ženska in mu tekla naproti, kolikor so jo nesle noge. Padla mu je okoli vratu, ga pritisnila nase in ga poljubila kakor v odškodnino za dolgočasje, ker jo je moral čakati. Toda ni se ji posrečilo njega razveseliti. Stal je še vedno pred njo, v žepih roke, in se je je neprijazno otresal. »Nisem mogla prej priti, Karel — tako pozno so šli spat — ne smeš biti hud, moj ljubi, ljubljeni...« »Tiho, tiho, Hana! Ni treba tega nemira in vznemirjenosti!« Toda ona se ni mogla pomiriti. Ovila je roke okrog njegovega vratu in ga vnovič objemala in je bila tako srečna in ljubezniva in razpoložena za Veselo govorjenje, ko da stoji v poletni mesečni noči in ne sredi najhujšega zimskega mraza. »In tu je skladovnica! — Bog ve, če leži tista stvar Še na tem mestu?« Hitela je za skladovnico lesa in zavpila skoraj na glas: »Ti, še vedno leži tu, še vedno leži tu!« Zdaj pa je skočil on kakor razjarjen tiger: »Pst! Pst! Ali noriš? Ce bi te kdo slišal!« »Ah, kaj!« Toda postala je zamišljena ln začela je z zamolklim glasom: »Da, zdaj ponoči lahko srečamo tu v gozdu ljudi. Divje lovce! Velik ovinek sem morala napraviti, da sem se jim ognila, toda kljub temu sem jih razločno videla. Eden izmed njih je bil Mads Larsen — saj veš, oni od paše. Naložili so na sani divjačino.« »Prav zdaj? Po kateri poti so peljali?« »Ne vem — mogoče pridejo mimo.« »Potem morava oditi, Hana. Le noidi, čuješ? Ne, bolje bo, če se takoj tu ločiva.« »Ah. neumnost! Saj se oni nas bolj boje kakor mi njih.« »Pojdi zdaj, Hana! Saj se lahko spet smi-deva jutri ali pojutrišnjem — če nas vidijo. ..« On je prenehal in obadva sta stala nekaj trenutkov tako in prisluškovala. »Pst! Pst! — Ali slišiš?« Prihajal je nekak šum kakor sopihanje živali. Zgoraj, kjer se je kolovoznica zgubljala v gozdu, je škripal sneg. Trenutek pozneje sta izginila za skladovnico in se tiho pripognila. Na griču so se pojavile sani. Staro, suho kljuse, privezano z vrvmi, jih je vleklo počasi, korak za korakom. Zraven je stopal kmečko opravljen mož in držal vajeti — nekdo drugi je sedel na saneh pri ustreljeni divjačini. Prav pred mojim skrivališčem je potegnil oni mož vajeti nazaj in počil z bičem naokoli, da je konj postal. Stara žival se je ustavila, se zgrudila z zadnjimi nogami in povesila glavo z ugaslimi očmi nazaj proti tlom. Oba divja lovca sta se posvetovala s pritajenim glasom Jaz pa sem gledal proti onima dvema, ki sta se skrila za skladovnico. Mesečina 'je oblivala njimi postavi. On je bil na kolenih in se pripogibal z zelo prestrašenim obrazom — ona pa je le hitro pogledala proti oni strani, kjer so bile sanj, in se potem obrnila z mirnim nasmehom k svojemu spremljevalcu. Za ženske z aktivno naravo: Odejo vežemo s sebe, z obema nogama skočimo v visokem loku iz postelje, postavimo se razkoračeno, se v hitri menjavi tolčemo s pestmi v ramena in izdihamo, potem pa se nagnemo postrani in vdihamo (1. skica). Zdaj potegnemo koleno kvišku in izdihamo, nato ga vržemo nazaj in vdihamo. Izmenično levo in desno (2. skica). Pri tej vaji delujejo trebušne mišice, hkratu pa je to masaža trebušnih organov. Važno je, da život gibčno sodeluje pri tej kretnji. Ce so stanovalci v nadstropju pod nami dobrodušne narave, pride na vrsto še globok počep, v katerem poskakujemo — sicer pa to raje opustimo. Nazadnje pa se še sprostimo, kar je ena od najvažnejših vaj jutranje telovadbe. Ležemo na tla in se predamo kakšni dve minuti občutku teže lastnega telesa. Važno je, da pri tem na nič drugega ne mislimo. Za ženske s pasivno naravo: Najprej s« pošteno stegnimo v postelji, usločimo hrbtenico in jo spet pritisnimo k žimnici. po-tegnimo roke čez glavo, nategnimo život in vseh dvajset prstov na rokah in nogah skrčimo in razkrečimo. Slučajno je to izvrstna vaja, s katero si lahko nategnemo in učvrstimo členke in mišice. Važno je tudi, da pri tem pošteno zehamo, kajti zehanje nam dovaja po najbolj naravni poti obilo svežega zraka. Preden vstane- mo, nagnemo glavo še čez posteljni rob, nekolikokrat dvign?mo brado in spet povesimo glavo. Nato potegnemo glavo kvišku in jo obračamo z leve na desno. S tem si utrdimo mišice na vratu in dosežemo gibčnost tilnika. Važno je, da držimo brado pokonci in enakomerno dihamo! Zdaj pa se nam tako in tako ne ljubi več ostati v postelji! Vstanimo, noge postavimo drugo poleg druge in se nagnemo iz členkov poševno naprej (3. sklica), dokler nimamo občutka, da bomo izgubile ravnotežje. Zdaj postavimo naglo eno nogo naprej, da v dolgem, globokem koraku prožno ujamemo život in izdihnemo (4. skica).. Potem se spet postavimo v prvotno stojo in se podobno nagnemo, a to pot postrani in se potem ujamemo s stranskim korakom, itd. Tudi nazaj premaknemo ravnotežje in tako telovadimo v vseh smereh. Važno je, da je korak dovolj velik in zadosti prožen! Divja lovca, ki sta se prej posvetovala, sta utihnila. Eden izmed njiju je vrgel kos divjačine na hrbet in odšel čez hrib, drugi je obrnil sani, sedel nanje in se odpeljal po isti poti nazaj, po kateri je prišel. Konj je vlekel vozilo prav tako žalostno dalje, sneg je škripal in cvilil pod njegovimi kopiti in obetal naraščajoč mraz. Naposled so utihnili glasovi v gozdu. On je vstal in si očistil kolena od snega. »Sama lahko vidiš,« je zamrmral, »tako blizu nas je nesreča.« Ona se je tiho in brezskrbno smejala. »Da, zaradi mene, če tudi ni. To si lahko že misliš. Meni je navsezadnje vseeno. Toda konec bo nesrečen. 2e mnogokrat sem ti rekel, da opustiva te sestanke. Preveč sva vedno v nevarnosti.« »Ah ne — ah ne!« je prosila ponižno in prisrčno naslonila svojo glavo na njegova ramena. »Da, ti se zanašaš na mojo previdnost,« je rekel in napravil nestrpno kretnjo. »In saj se vsa zadeva tiče bolj tebe kot mene — hu — kako je mrzlo! Bolje bo, če greva odtod domov.« »Ostani še trenutek, Karel!« je prosila. »Deset minut! Da? Pet minut! Ah, hvala, hvala! Ti si tako sladak, tako dober in jaz te ljubim tako neizrečeno!« Nejevoljno je sedel na štor in godrnjal nekaj, česar nisem mogel razumeti. Ona se ga je oklenila in ga neprenehoma poljubljala. »Saj midva vendar nisva divja lovca,« je mirno rekla. »Ti ne smaš toliko misliti name- Gotovo bi bilo sitno, če bi naju kdo ugledal, toda saj to ni zločin. Ce bi bilo treba, bi že našla kak izgovor, to ml ia<* * Zlata kolajna za padlega desetnika. S pzsebnim dekretom vojaških oblasti je bi-a podeljena zlata kolajna za vojaške za-iluge padlemu višjemu desetniku Donatu 3r sceseju iz Venoze pri Potenzi. Br-scesi je pripadal 2. polku pionirjev ter je padel pri Nikolajevki na vzhodnem bojišču dne k) februarja 1942. * Junaška smrt za domovino. Na bal-kanciiem bojišču je padel te dni junaške smrti topničarski poročnik Sergio Fonda iz Triesta. Pokojnik se je napodil leta 1912., študiral je na Oberdancvem liceju, kjer je oil med najboljšimi dijaki, po študijah pa ,e dobil nameščen je pn paroplovni dražbi »Tripcovich«, kjer je ostal do svojega vpoklica pol orožje. Pokojnik je bil aodeljen bojišču 151. polku Casari. * Smrt vitezov žeieznega križa. Na izhodni fronti so padli: stotnik Adolf rlof-mann, bataljonski poveljnik v planinskem .ovskem polku, stotnik Karel Ludvik Ke-gel, poveljnik oklopne čete, in na Iporočn k Giinther klappich. poveljnik čete v motoriziranem grenadirskem polku. Vsi tri.e so bili odlikovani z viteškim križcem železnega križa. * Fašistinje iz Tr esla so poklonile CmTm srajcam zastavo, ženski fašij v Triestu je poklonil 38. bataljonu črnih srajc krasen prapor s spremnim pismom, ki izraža željo, naj bi nova zastava spremljala bojevnike do končne zmage. * Odlikovan pomorščak. Z bronasto kolajno za vojaške zasluge je bil odlikovan pomorski častnik Carlo Cheleri iz Triesta. Odlikoval se je ponovno pri opazovalnih podvigih. Doslej je bil Cheleri odlikovan že z dvema srebrnima kolajnama. * Natečaj za učitelje italijanskih š°l v inozemstvu. Zunanje ministrstvo v Rimu je razpisalo natečaj za učitelje italijanskih šol v inozemstvu. Gre za osebe, ki bodo poučevale na srednjih šolah ln na zavodih za italijansko kulturo, kakor tuli za docente italijanskega jezika. Natečaja se udeležijo lahko profesorji, ravnatelji in vseučiliški docenti, ki so usposobljeni za poučevanje na srednjih šolah. Za kandidate je skrajna starostna doba 48, odnosno 45 in 35 let. * Italijanski film v Lizboni, V Časi d' Ita-14a v Lizboni so te dni predvajali več italijanskih filmov športnega značaja. Filmi so vsebovali prvenstveno slike o vzgoji DRAMA Nedelja 7. febr.: Ob 14.: PetrčkOve poslednje sanje. Mladinska predstava. Zadnjikrat v sezoni. Cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: Deseti brat. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 8. februarja ob 15: Peterčkove poslednje sanje. Zaključena predstava za Gill. Ponedeljek, 8. februarja: zaprto. » Peterček se poslavlja. V nedeljo, 7. t. m. ob 14. bo zadnja predstava božične igre Pavla Golie »Peterčkove poslednje sanje«. V tej opremi, zasedbi, inscenaciji in režiji se »Peterček« ne bo več pojavil na odru. Zadnja predstava bo po številu 71. Igro je gledalo in poslušalo v Ljubljani okoli 5G.OOO ljudi. OPERA Nedelja, 7. februarja ob 16: »Traviata, Izven. Cene od 24 lir navzdol. • V nedeljski »Traviati« bo pela vlogo Vio-lette Ivanka Ribičeva, Alfreda-Drago Čuden, očeta Germonta-Vekoslav Janko. Ostala zasedba vlog je običajna. Po daljšem času bo pela Violetto Ribičeva, ki je že ponovno z uspehom nastopila v tej partiji, v kateri prihaja njeno zrelo tehnično znanje do polne veljave, prav kakor njena velika odrska rutina v igri. italijanske mladine. Predvajanje filma Je vzbudilo veliko pozornost, kajti prisostvovalo mu je mnogo občinstva, listi pa govorijo o prolukciji s splošno pohvalo. * Obnovitev stare palače v Rimu. V Rimu so začeli obnavljati starinsko poslopje v ulici Maschera d' Oro.. Odkrili so v njem mnogo slik, ki doslej niso bile znane niti starinoslovcem. * Zlata kolajna za junaškega podporočnika na vzhodnem bojišču. Podporočnik Fi-lipo Nicilai iz Caprarole pri Viterbu, ki je ..cel v izvrševanju svoje vojaške dolžnosti ria ruskem bojišču pri Petroviči dne 21. februarja 19.42, je Cii za svoje junaštvo po smrti odlikovan z zlato kolajno. * Tudi na Madžarskem bodo omejili proizvajanje likerjev. Madžarska vlada je izdala odre i bo, ki močno utesnjuje dosedanje predpise o produkciji likerjev. V bodeče'bo dovoljeno izdelovati Likerje le v količini, ki je bodo določila pristojna oblastva. * Zadnja p<>t nadškofa MOitalbettia. V Reggio Calabria so položiil k večnemu počitku telesne ostanke ubitega nadškofa Montalbettia, ki je postal žrtev sovražnega letalskega napada. Pogreb cerkvenega .io-stojanstvenika je bil izredno svečan^ udeležile so se ga poleg predstavnikov cerkvenih, civilnih in vojaških oblastev ogromne množice vernikov. Mašo za pokojnikovo dušo je služil mons. Chiappe ,škcf iz Ge-racea. V poslovilnem nagovoru so govorni-lii naglašali, da je nadškof Mcntalbatti prvi italijanski škof, ki je padel kot žrtev sedanje vojne. . * Visok praznik zgledne notranjske matere. V starodavni Cerknici na Notranjskem je v krogu svojih sinov, hčere, vnukov in pravnukov obhajala dne 29. januarja 90-letnico rojstva in godovni dan mati, pra-mati in prababica Frančiška Svet, roj. Škof. živela je vedno v skromnih razmerah, ob trdem delu za svojo številno družino. Rodila je 12 otrok, od katerih jih še živi 7. Vzgajala je in vzgojila svoj rod kakor to le more prava slovenska mati. Ju-bilantka je vdova pred 10 leti umrlega posestnika in lesnega trgovca Antona Sveta. Vse do njegove smrti je z njim delila neštete bridkosti, trpljenja in razočaranja, pa je vedno našla tolažbo v veri in družini. Danes so njeni otroci razkropljeni tudi po tujem v svojih poldicih. Njene misli romajo v tihih vzdihih k njim, najrajši bi imela vse okrog sebe. Ob visokem življenjskem jubileju, ko jo gledamo še zdravo in bistro, naj ji Bog da zdravja še za naprej! * Poročila sta se 25. januarja v Zagrebu dr. Oliver Buzol.;č sin uglednega zdravnika in ga. Renata Štegu, rojena Stropnik iz znane ljubljanske rodbine. Uglednemu paru želimo obilo sreče! ^ * Dva brata sta vzela dve sestri. V Sant' Albuna sta se te dni poročila brata Evgenio in Giuseppe Pros&tti s sestrama. Magdaleno in Marijo Tomatiz. Pač redek primer, da je na isti dan poroka dveh bratov z dvema sestrama! * Po štirih meseci je zadela 17.000 lir. V San Remu je zadela neka ženska, ki stavi večkrat na loterijske dobitke, kvatemo na številke 13, 25, 47 in 48. Bila je zelo vztrajna in je stavila na te številke že štiri mesece. Njena vztrajnost je bila na koncu nagrajene, kajti kvaterna ji je prinesla 17.000 lir. * Nesrečen padec z zidu. 48!etni delavec Giovanni Tomej iz Genove se je te dni vračal domov v temi in megli, šel je po nekem deset metrov visokem zidu ter je padel v giobcčino. Obležal je na mestu mrtev. * Velik dobitek v loteriji. Loterijski igralec Nicila Bartoletti je stavil 50 lir na loterijske številke 8, 11 in 84. Imel je s:ečo, kajti zadel je s tem vložkom 233.750 lir. * Za zabavo je povzročil alarm. Delavec Jhiiliano Lorenzo iz Celia pri Novari se je vozil nedavno z vlakom proti kraju Romag-aano Sesia. Med vožnjo mu je bilo tako ^ Z lesa spominčke lepe, skrin'ce naše — Vam le Vavpetič izdela po domače ^ © e ac m ->» * r 9 a K J. VAVPETIČ, LJUBLJANA, Ciril - Metodova 35 hko verjameš. Najhuje bi bilo pri tem, da te ne bi videla dolgo časa.« »Mrazi me,« je rekel in zazdehalo se mu je. »Glej, tu — tu!« Odpela je kožuhast ovratnik in ga ovila njemu okoli. »Preveč si lahkomiseln, da hodiš brez površnika. Pomisli vendar, da si moj. Nikakor ne smeš biti tako nepreviden. Ali ti je še vedno mraz? — Kje?« »V noge me peklensko zebe.« Spet se je zasmejala — čisto tiho in brezskrbno. Sezula si je galoše in rokavice in položila vse na en kup. Pokleknila je v snegu pred njim, mu vzdignila noge in jih postavila na tisti kup — pri tem pa se je mirno in veselo smehljala. »Otročarija!« je zaklical, in se silil k smehu, ne da bi trenil z nogami. »Še pre-hladila se boš.« »Ah, neumnost! Saj mi je tako gorko, tako gorko! Misliš, da me bo zeblo, ko sedim zraven ljubega? — Ali ti pomaga? Cakai za trenutek — poglej sem — obrni se nekoliko, tako! Položim svoj plašč čez ta les... Tako — zdaj spet lahko sedeš.« Nekaj časa se je slišalo le šepetanje in poljubovanje. Ona se ga je oklenila in zaprla oči. »Spregovori še eno besedo, preden odidem.« je prosila, »eno sladko besedo! Kaj naj vzamem s seboj, da se bom razveselila, preden se spet snideva?« »Iz tega ne bo nič.« je odgovoril. »Jaz ne bom kriv, če te pustim letati okoli v takem mrazu.« Zaprla mu je usta s poljubom in drzno vstala. »Mene zebe, če nisem pri tebi,.« je rekla. »Toda biti hočem pametna. Misliš, da ne vem, koliko ti lahko škodujejo te mrzle noči? Ni lepo od mene, da sem tako samoljubna. Toda včasih hrepenim po tebi skoraj blazno. Pojdiva sedaj! Misliš, da ti hočem nakopati kako bolezen?« Pobrala je vse svoje stvari in se oblekla. Zdelo se je, da ji hoče on pomagati, toda napravil ni ničesar. »Menda vendar ne boš oblekla premočenih rokavic?« »Spravila jih bom v plašč,« je rekla veselo. »Tako sem gorka kakor lonec juhe.« »Najbolje bo, če se tukaj razideva,« je rekel in je prestrašen pogledal naokoli. »Poljubi me!« ga je tiho prosila. »Jaz sem ves premražen. Hana — rad bi te spremil domov, a saj veš sama — odkar sem bil tako bolan... Pa saj ne bi bilo pametno. Lahko bi naju spoznali med potjo, človek ni nikoli varen ...« »Cisto prav imaš. dragi! Pojdi naravnost domov, spravi se v posteljo in sanjaj nekoliko o meni. Pa bodi previden, slišiš? Kaj naj jaz počnem, če mi zboliš? Jaz pojdem fib gozdu — ne bojim se ničesar. Tu gotovo ni nikogar, ki bi mi storil kaj hudega.« Premaknil sem nogo in stopil na neko vejo, ki se je glasno zlomila. Oba sta se zganila strahu in gledala proti mojemu skrivališču, potem pa jo je on pobrisal kakor veter. Pol minute kasneje je zginil v gozdu. Stopil sem na pot in se ji odSril, ko sem šel mimo nje. Gotovo se je silno prestrašila. Toda ona se je vzravnala in mi odzdravila prosto in ponosno, ko da je pripravljena zagovarjati samo sebe in onega revnega ubežnika tam doli. In mirno je šla svojo pot; ne da bi se požurila, ali se vsaj enkrat ozrla. pustu In dotgDCasoei da M J» vrstno zabavo. Sprožil Je večkrat sronee, ki rabijo za znak pri alarmu. Zaradi atenu be je moral krivec pred sodišča, ki ga Je obsodilo na 150 lir globe. • Padla Je s kolesa v hudournik la «t°-nlla. Maria Zarztnd, stana 32 let, la Man-zana pri Udinu se je vračala s kolesom proti domu. Hotela si je skrajšati pot ter krenila čez brv, ki drži preko hudournika. Na brvi pa je izgubila ravnotežje, da Je padla v vodo in utonila. * Velik požar v mizarski delavnici. V prostorih tvrdke Picco e Tamadini v Udinu je nastal velik požar, ke je povzročil do 700.000 lir škode. Poleg skladišča lesa in drugih izgotovljenih predmetov je zgorelo tudi 14 strojev. • Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo. in trimesečni tečaji prično v ponedeljek , dne 8. februarja. Desetprstna učna metoda. Specijalna strojepisna šola: Največja moderna strojeplsnica, raznovrstni stroji. Učnina zmerna. Informacije in prijave dnevno. Zahtevr.jte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. * »Super« čaj ustreza Vaši fceljl po pravem ruskem (kolonijainem) čaju. U LJUBLJANE u— Opozarjamo na koncert za violončelo, ki ga bo Izvajal jutri, v ponedeljek, dne 8. t. m. v vel ki filharmonični dvorani znameniti čelist Anton Janigro, profesor Državnega konservatorija v Zagrebu m eden najpomembnejših mlajš:h svetovnih čelistov. Janigro je čudovit umetnik na svojem instrumentu, zato vabimo na ta koncert, ki bo nudil izreden užitek. Nekoliko več o koncertnem sporedu smo spregovorili na drugem mestu našega Usta. u— Prihodnji klavirski koncert bo v petek 12. t. m. Izvajala ga bo naša izvrstna pianistka ga. Emirja Dernovškova. absolventka praške glasbene akadem je. Njen prvi nastop lani je vzbud;l splošno pozornost. Natančni spored in druge podrobnosti o njenem koncertu b:mo priobčili v prihodnjih dneh. Vstopnice za ta kcncert bodo od torka dalje v predprodaji v knjigarn! Glasbene Matice. u— Prircd°slovno društvo v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v ^redo, dne 17. februarja ob 17. v predavalnici mineraloškega zavoda na univerzi. Opozarjamo članstvo, da je treba v smislu društvenih pravil morebitne samostojne predloge predložiti društvenemu odboru vsaj pet dni pred občnim zborom. Vabimo članstvo k obilni udeležbi. KLOBITAKKil -PAJK" Vam strokovno osnaži, prtobhka in prebarva Vaš klobuk, da izgleda koi nov Lastna delavnica — Zaloga klobukov. Se priporoča iilliiOlLF P A J Si — L,«IT<(UAXA Pet a ces*s MiklnSj eva cesta iNasproti Hotela Union) = lilitr ..........................i...ii.i.i{i..uuniii.iiil' iii.jin. .n:.il :..i:i»i'i;i!iiii! •;.«*> = u— V počastitev spomina ge. Ane Ja-vornik iz žalne, sta darovali rodbini Pogačnik in šerko iz Cerltnice Društvu slepih, Ljubljana, 600 lir. Iskrena hvala! u— Delitev krvavic. Sindikat mesarjev in klobas carjev v Ljubljani sporoča po nalogu Prehranjevalnega zavoda cenjenemu občinstvu, da bodo piodajali v Ljubljani v torek, dne 9. februarja od pol 7. do 11. dopoldne mesarji na nabavne knjižice za meso po 10 dkg krvavic na osebo. Stranke, ki do 11. ne dvignejo krvavic, nimajo več pravice naknadno jih zahtevati od nesarja. u— Delitev danskega semenskega krompirja. Ljubljanski interesenti za dar.ski semenski krompir, ki so se prijavili že jeseni, naj pridejo po nakaznice do 10. februarja v sobo št. 35 v II. nadstropju mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7. Po tem terminu zapadejo vse že napisane nakaznice. Zamudniki, ki se za semenski krompir niso prijavili že jeseni ter so lastniki zemlje ali jo imajo v najemu, naj pridejo s posestnim listom ali tej listini podobnim dokumentom in osebno izkaznico na mestni gospodarski urad v četrtek 11. t. m. od 9. do 12. ure, da se tam prijavijo. Zamudniki z začetni-ai črkami prumkov A do J dobe nakaznice na mestnem gospodarskem uradu v ".oboto 13. t. m. od 8. do 13. ure. od črke K do ž ra v torek 16. februarja cd 8. do 12. ure. S temi nakaznicami na dobf ta'c\i po prevzemu nakaznic kromp!r pri tvrdki Sever & Comp. na Costi Ariele Rea št. 5, torej na nekdanji Gosposvetski cesM vsak delavnik od 10. do 12. in od 16. do 18. ure do 20. februarja, ko bo razdeljevanje semenskega krompirja zaključeno. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršila od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure mestna zdravnica dr. žitko Jožica, Ljubljana, Pleteršnikova ulica 13. u— Vodnik°va družba sporoča, da so letošnje knjige v drugi nakladi dotiskane. Vsi oni člani, ki so do 20. januarja prijavili svoje članstvo, dobe letošnje knjige tam, kjer so se prijavili. Dobe jih pa tudi člani — zamudniki, ako se takoj prijavijo in dokler traja zaloga. u— Instrukcije in priprava za privatne izpite. Novi trg 5/III. Staršem dijakov srednjih šol sporočamo, da nudijo brezposelni diplomirani fOozofi uspešno in temeljito pripravo za šolo vsak dan od 8—11 in od 15—18. Enako pripravljajo privati-ate za privatne izpite čez dva razreda temeljito in vestno samo strokovnjaki za zmeren honorar. Informacije na šolah. Prijave vsak dan od 8—11 'n od 15—16: Instrukcije in priprava za privatne Izpite, Novi (Turjaški) trg 5—in. u— Združenje javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine. Glavna skupščina Združenja je izvolila dne 30. januarja t. L naslednji nadzorstveni odbor: Kokalj Jože, namestnik višjega državnega tožilca, Sirca Ignacij, višji finančni svetnik. Mešek Ivan, davčni inšpektor pri finančni direkciji, za namestnika pa: Jan Janko, inšpektor finančnega ministrstva v pok. ter Bekš Joža davčni Inšpektor v pok. Nadzorstveni Interrogatoiio di prlgionieil degaulllstl eatturati dalle truppe ItaBane sul fronte tunl-sino — Zasliševanje degaullistlčnih n Jetnikov, ki so Jih ujele Italijanske čete na tuniškem bojišču odbor, kojega naloga je, da stalno nadao- j ruje poslovanje, posebno tudi poslovanje združenja, je že pričel poslovati. u— Združenje kmetovalcev Ljubljanske pokrajine poziva vse kmetovalce, ki potrebujejo propustnice v svrho obdelovanja polj, da se čim prej, najkasneje pa do 15. februarja t. I. zglase v njegovi pisarni: Gospo-svetska cesta 2/1. S seboj morajo prinesti staro propustnico in potrdilo Gospodarskega urada, da in koliko zemlje imajo. Ta poziv velja vsem kmetovalcem, ki so že keflaj ali še nikoli prosili pri Združenju za propustnice, ne zadeva pa onih kmetovalcev, ki že imajo dovoljenje za prehod v zimskem času do 28. februarja t. L Dovoljenja le-teh za prehol preko kontrolne črte bodo po tem roku podaljšana, ne da bi bilo treba ponovne prijave. O eventuel-nih spremembah bo Združenje sporočilo v vseh listih. u— Z doma je odšel v petek zjutraj 60-letni pečar Josip štcpic, stanujoč v Rožni dolini, Pred jam ska 37. Mož je bolan in ima pri sebi dokumente. Oblečen je bil v zelen kratek površnik, temno cbleko, rjav šal in rjavo čcpico. Vsakogar, ki bi kaj vedel o njem, naprošajo svojci, da sporoči na prej omenjeni naslov. u— Sadjarska podružnica Vič cbvalča svoje članstvo, da se dobi semenski krom-p r pri g. Gebr-cvšku, Rožna doijna XVII/1. u— Nova trgovina z železnino ln poljedelskimi stroji. V Ljubljani, v Gradišču žt. 2 je odprl g. Leon Stupica, s n znanega uglednega trgovca Franca Stupice, novo trgovino z železa no 'n poljedelskimi stroji. Mlademu in podjetnemu trgovcu, ki se je v teh težkih fesih lotil tako odgovornega dela, želimo mnogo uspeha v njegovem podjetju. u— Pijemo Uran čaj, ker je okusen, aromatičen, svežiien in potrebuje malo sladkorja. Dobimo ga v vsaki trgovini. u— Sporočamo, da smo dobili zopet ne-kaj jez kovnih šol na ploščah za ital jan-žčino in angleščino, po metodah Lingua-phc-ne m prof. Kaz-on. Vabimo interesente, da se čimprej zglase, dokler zaloga traja. »Everest«, Prešernova 44. u— Bele ovojne vrečice in škatle za pošiljanje jestvin svojim dragim dobite v trgovini »Pod Velbom«, Stari trg S u— Ne pozabite, da tudi Vašemu f;ne-mu okusu ustreže F to Studio Potrč, Ljubljana, Šelenburgova 6. u— Dobre harmonike znanih tovarn dobite, dokler zaloga traja pri tvrdki »Everest«, Prešernova 44. u— Obveščamo ljubitelje glasbe na ploščah, da je prispeLa nova pošiljka lepih gramofonskih pleši! Izbira je vel ka, cena že cd 15 lir naprej! »Everest«, Prešernova 44. u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski v središča me; ta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično dne 8. februarja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem in kcmverzacijskem oddelku. Najuspešnejša in najnovejša učna metoda — diplomirani predavatelji. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. u— Obvestilo. Samo še 10 dni bomo kupovali obrabljene stare plošče in sicer po 2.50 lir komad.Pohitite vsi, ki imate stare plošče naprodaj, ker po tem roku jih ne bomo več nakupovali. »Everest«, Prešernova 44. u— Nesreče. Z nastopom južnejšega vremena se je tudi znatne skrčilo število ponesrečencev. Medtem ko- je v zimskih dneh 'skalo zdravniške pomoči vsak dan po več ponesrečencev, k; so si polomili ude zaradi snega ali poledice, so te vrste nesreče zdaj skoraj povsem izostale. V zadnjih dveh dneh so v bolnišnic: pripeljali po večini ponesrečence z dežele. 38 letna žena posestnika Alojzija Lavričeva iz Loškega potoka je padla na skednju in si poškodovala hrbtenico. Desnico ima ranjeno 60 letna tovarniška delavka Ana Tcninova. Levo nogo si je zlomil, ko je padel v kuhinji, 73 letni posestnik Franc šerjak iz Pijave gorice. Prste na desnici si je porezal 30-letni železnjšk, ključavničar Janez Mihelc. S precejšnjo poškodbo na glavi pa je iskal zdravniške pomoči v bolnišnici 68 letni nezaposleni kovač Anton Hren iz Ljubljane. Drobne zanimivosti Molzna krava se Jc vrnila v domači hlev. Kmet Luiggl Cencina iz Colfienze blizu Pavie je prodal svojo kravo v sosednjo vas. Kravo so odpeljali k novemu lastniku, ki jo je prevzel v svoje varstvo. Naslednje jutro pa se je žival znašla zopet pred domačim hlevom. Napravila je 6 km dolgo pot, da bi zopet bila privezana k starim jaslim. S krepeljcem ubit delfin. Na nabrežju Calambrone pri Livornu se je pred dnevi pojavil vel:k delfin, ki se je zapletel v ribiške mreže. Ko so ribiči vlekli mreže iz morja, se je delfin hotel rešiti in pobegniti. Pob'ti so ga morali s krepeljcem in ko so ga potegnili na suho, so ugotovili, da tehta 2 stota. ŠPORT Številke povedo vse Cisto kratek Je tale sestavek, toda ž« teh nekaj suhoparnih številk pove več kakor cele knjige, kdo in kako je treba skrbeti za razvoj športne misli in razmah športnih uspehov. Se pred 20. leti Je imel šport v Italiji malo pomembno vlogo, kar vsekako n3 velja za kolesarstvo in nogomet, ki sta ž? od nekdaj imela svoje množice pristašev med Italijani. V zadnjih dveh desetletjih se je splošni položaj za šport ln s tem tudi mednarodni sloves italijanskega športa bistveno spremenil. Kakp in zakaj? V 20. letih Fašistične vlade je bilo v Italiji zgrajenih 17.721 športnih naprav, med njimi 1965 takih za igre na travi (med temi je nič manj kakor 162 tako obsežnih, da je v njih prostora za več kakor 20.000 gledalcev), dalje 2814 teniških prostorov, 1319 igrišč za košarko, 1112 strelišč, 812 drsališč. 3998 prostorov za balincanje 1457 naprav za gojitev volnih športov, 3415 telovadnic, 784 gorskih zavetišč in smučarskih koč. 27 kritih plavalnih bazenov, 159 dirkališč za konjske dirke in 23 dirkališč za kolesarje. K tem je treba prišteti še 18 športnih dvoren za izvajanje težko-atletskega športa in boksa. Pri vsej obilici športnih naprav pi so t delu in pripravah še nove; okrog 2000 nadaljnjih za razne športne panoge. Vsekakor je bila izvršitev teh d?l sp-ičo sedonjih izrednih razmer odložena na dobo po končani vojni. Zti težke Bolj ko se tekmovanje za naslov državnega prvaka v nogometu bliža, koncu, bolj je važna vsaka tekma, vsaka točka tu vsak zgoditek za vsakega izmed udeležencev. Danes bo na vrsti — brez vsakega odmora od lanskega oktobra — XIX. zaporedno kolo v divizij- A. ki je obenem četrta v povratnem delu tekmovanja. Med srečanji današnje nedelje ni prav za prav nobenega, o katerem bi se moglo reči, da j« važnejše od vseh ostalih. Vsa so enako važna, vendar pa. kakor je to v takem tekmovanju že neizogibno, različno težka tn lahko usodna za posamezne enajstorice. Zelo kočljivo nalogo bo imel opraviti to pot Torino, ki mora na gostovanje na vroča tla v Genovo. Njegov današnji nasprotnik lz raznih razlogov gotovo ni več ▼ nekdanji stari formi, toda kljub temu bodo morali Torinci zelo paziti, da jim to pot spet ne bo spodletela pot proti vrhu tabele. Ostala dva kandidata z obeh najboljših mest v razpredelnici bosta današnjo nedeljo lahko prebila pred domačim občinstvom Iflvorno bo sprejel v goste letos izredno razpoloženo ekipo Atalante iz Bergama, medtem ko bo milanska Ambrosiana doma obračunala za točke z rimskim Laziom. Napovedi se gotovo glasijo v korist obeh gostiteljev, toda posebno za igro, v kateri bo nastopila Atalanta, ni prav varno delati prognoze. Ostanek sporeda obsega še dolgo vrsto drugih zanimivih dvobojev, med katerimi je morda edino tekma med Juventusom in Llgurio v Torinu skoraj gotovo v naprej dobljena za domačine, glede vseh drugih pa bo bolje z ugibanji počakati do nedelje večera. Naša soseda Triestina ima v tem kolu vsaj na videz prav skromno nalogo, toda, kakor je že muhasta vso sezono, si ji niti danes v tekmi z Vlcenzo na domačem igrišču ne upamo prorokovati popolnega uspeha. To kolo obsega v ostalem v diviziji A naslednja srečanja: V Triestu: Triestina—Vicenza, v Firenrtt Fiorentina—Milano, v Rimu: Roma—Venezia, v Genovi: Genova—Torino, v Torinu: Juventus—Liguria, v Livornu: Livorno— Atalanta, v MHann: Ambrosiana—Larfo ta v Bariu: Bari—Bologna. V diviziji B, kjer bodo danes odlgraM drugo kolo v povratnem delu tekmovanja, sta najbolj vidni dve tekmi, ln s cer gostovanje ene najmočnejih enajstoric Pro Patri e v Brescii ter nastop prav tako močnega moštva iz Pise v Antoni. Mnogo cčl bo obrnjenih tudi v Sperio, kjer Se bo tako dolgo vodilna Spezia v dvoboiu s Pescaro spet zares udarila za povratek za svoj« staro častno mesto. Pari današnje nedelje so v ostalem razporejeni takole: Napoli—Alessandria, Medena — Novara, Bre*cto—Pro Patria, Anooiita^a—Pisa, Spezia—Pe^cara, P?dov?—Savcna, Mater —Cremonese, Fanfulla—Udinese in Palermo—Siena. ŽSK Hermes (nogom. sekcija). Vabim vse aktivne igralce sekeje, da se zanesljivo udeleže družabnega se-tanka. ki bo danes ob 15. v table-teniški dvorani hotela Miklič (vhod poleg Grafike). — Načelnik, Kranjski deželni zbor pred 200 leti Zanimivosti o zasedanju nekdanjega kranjskega deželnega zbora in o njegovih dostojanstvenilclla Če se zanimamo za življenje naših prednikov, se moramo nekoliko tudi seznami z deželnim zborom, ki je ime! v star h časih v rokah oblast dežele ter ie izTaža! n;eno volja Na tiste čase nas v Ljubljani spominja' šc deželna hiša n3 Novem trgu. To-da dandanes se marsikdo niti več ne spomni. da je biila starinska palača zdaj dem Kmetijske družbe, nekdai deželna h:ša Čknstvo posebna čsst Člani dežclncgi zbora so' b li največja geopoda v deželi. Razumljivo ie. da ni bil kdor koli sprejet v deželni zbor Čianstvo je bi-'a velika čast ki pa m bila zvezana s pc:-oi/':vam in ne pr'dobljena zgolj zaradi »Jahtne« krvi člane so spre:emab v zbor na Povesim seji. Le člani so smol? zahajati na zborovanja zbora. Toda članstvo v deželnem zbo'iu ni bilo le čast. temveč je bulo tudi koristno, kajti le člani so lahko dobili deželne siužbe. Koga so sprejeli med »dsželane« Med člane deželnega zbora n'so sprejemali le plemičev čeprav so se pri sprejemu ozirali predvsem na plemstvo Skoraj prav toliko kaka morali iz poln'ti posebne pogoje. Meščan. ki je hotel biti sprejet med »dežela-ne«. med najvišje deželne dostemitstvenike, zastopnike deželnih stanov in k: je izstopil iz meščanskega občestva, ie mora' biti predvsem dovolj begat... Z denarjem 'e bilo mogoče k up-ti tudi plemstvo Meščan je moral dokazati, da bo žival primerno svoji časti med drugimi deželnimi dostojanstveniki. Sprejem med »deželane« je pa bi'lo treba tudi zapečatit1 s precej visoko prstojbino Višina pristojbine se ie ravnala po imenitnosti člana Do leta 1711 sc moralj člani posojati deželi denar na 4 %> (»bresti, in sicer najmanj po 5000 gld. To se pravi, da so bili člani tudi nekakšni bančnik' dežele. Vendar pristojbina ni bul-:, nujen pogoj za sprejem: posamezne člane so tudi oprostili plačiila. Dostojanstva po stopnjah V deželnem zboru so strogo varovali etiketo in vprašanje razvrstitve dostojanstvenikov glede na to. kdo uživa večjo čast. jih je večkrat vznemirjalo Laže so odločili, komu gredo prva mesta. Samo po sebi je bilo razumljivo da je na prvem mestu sedel deželni marša.l. Samo njemu je bilo prepuščeno. da je smol sklicevati deželni zbor in predlagati, koga smejo sprejeti med člane in koga naj odklonijo Deželni maršal ie sprejemal cesarske odloke naslovljene na deželne stanove. Prav tako so njemu izročali razne prošnje in odločal je pn podelitvah podpor. Na drugem mestu je bi! deželni glavair, ki je bil prav za prav deželni upravitelj; v njegovih rokah so b:!e gc^spodarske zadeve dežele. Predsednik (maršal) in glavar sta bila neogibno potrebna pri zborovanju, brez njiju deželni zbor ni mogel zasedati. Med predsednikom zbora tn glavarjem je treba razlikovati. Deželni glavar je bil cesarsk4 uradnik, ki je užival to častno službo dosmrtno. Bil je predsednik sodišča in v ta namen sta mu bila dodeljena dva uradnika. Kot upravitelj dežeint blagajne je bil odgovoren neposredno cesarju za sleherni, tudi najmanjši izdatek. Odgovoren je bil tudi pred cesarjem za gospodarske razmere, za red iin mir v dežel'. Kakor re čeno, je imel deželni glavar kot predsednik deželnega sodišča dva višja uradnika ki sta bila tudi člana deželnega zbora. Prvi uradnik je bil deželni oblastnik (Landesverwe-ser), drugi pa deželn- oskrbnik upravitelj (Landesvervvalter). Kako veliko čast sta uživala ta dva uradnika v deže.nem zboru, sprevidimo iz tega. da sxta glasovala prva za glavarjem. Drugi člani so glasovali po strogo določenem redu. Tudi v tem se je očito-val, kdo je užival večjo čast Kako so sedeli Ni bilo vseeno, kje je kdo sedel v deželnem zboru. Stolčki so b'H- razčiščeni po strogih predpisih. Pri tem je bilk treba upoštevati, da so posamezni stanovi uživali večjo čast in so torej njihovi člani sedeli na prv'h mestih. Toda stanovi se niso mogli tako lahko sporazumeti, komu gre več časti. Vsakdo je pač cenil sebe čim više. V deželnem zboru se je ločila od drugih, posvetnih stanov predvsem duhovščina, ki jo posebno ljubosumno varovala svojo čast Zastopniki posvetnih stanov sc se sicer skušali koati z njo, a čeprav o bi"1* številnejši, vendar niso odtehtali toliko. Posvetni stanovi so se pa zopet delili na višje in nižje Med višje plasti so spadali grotie. baroni ;n knezi (Herrenstand). Med nižje stanove so spadali »nižji« plemiči in nep^envči ter so jih imenovali v:teze (Ritterschaft). Najnižji stan, četrti, k,i je bili zastopan v deželnem zboru, so bili zastopnika mest in trgov, njihovi žuoani in sodniki. Kakšen ugled je už:va! posamezni stan. je bilo jasno očitno pri zasedanju deželnega zbora. Na prvem mestu so sedeli zastopniki duhovščine s škofom odnosno s škofi na čelu. Takoj za škofom je bil uvrščen komendator nemške kcunende v Ljubljani. Sedež niže ie imel ljubljanski stolni prost, za njim so pa bili razvrščeni: novomeški prost, st-ški prelat, kosfanjeviški prelat in bistriški ter stolni fljubljanski) dekan. Na zadnjih sedežih med duhovSčino so sedeli ljubljanski kanoniki. Sto!;.-' kapitelj je smel pošiljati po šest kanonikov v zbor. Posvetni stanovi, ločeni po sedežih od duhovnikov. s>o bili razvrščeni tako: v prvi vrsti so sedeli knezr turjaški, Enieinbergi in Portia; za knez.' so bili uvrščeni "rofi: Attemsi. Turjačani Barbi. Bla-gaji, Buce!linij\ Ko-bencljk Gallenbergi, Lambergi, Paradeiserji. Sauraui (Žerjavi) itd. Zastopanih je bilo 18 grofovskib rodbin. Za grofi so se vrstili baroni, :n sicer 42 rodbin. Spor, kdo na prvi glasuje Od časa do časa je prišlo do hudega spora, komu gre večja čast ter kdo naj prvi glasuje. Posvetni stanovi so se hoteli uveljaviti pred duhovščino. Do sporov, kdo naj prvi glasuje, odnosno, kdo naj velja več, je najbrž prišlo večkrat. Prepirov je bilo konec šele. ko si je gosposki stan iz-vojeval vsaj pravico, da so smeli glasovati mešano, ne več po strogem relu. Najnižji stanovi se seveda niso mogli potegovati za najvišje časti. Odločala je čast. ne pa število. Najnižje plemstvo je bilo najštevilnejše; v deželnem zboru je bilo 58 zastopnikov tretjega stanu, »vitezov«. Prvi stan je bila duhovščina, drugi je bil gosposki stan, tretji viteški, četrti pa meščanski. Tako so torej zastopniki mest in trgov sedeli na zadnjih sedežih. Tudi pil glasovanju so prišli zadnji na vrsto, to se pravi že tedaj, ko je bilo prav za prav že vse sklenjeno. Pri glasovanju niso mogli odločati, ker so bili vselej preglasovani. Prav zarali tega so tudi večkart izostali, menda tudi demonstrativno, na zasedanju. Kaže, da se zastopniki mest in trgov niso posebno trgali za čast v deželnem zboru, da bi sedeli na zadnjih mestih. Tako govore viri, da zastopnikov Radovljice ni bilo v 17. stoletju v 20 letih nobenkrat v zboru. Sicer pa plemstvo tudi ni rado gledalo kljubovalnih meščanov v deželnim zboru ter si prizadevalo, izriniti jih iz Zbornice. V 18. stoletju je vlada začasno odpravila deželni zbor. Pozneje ga je zopet obnovila in tedaj so si gosposki stanovi prizadevali, da bi vsaj omejili število meščanskih zastopnikov, če jih že niso mogli povsem izriniti iz svojih vrst. Zahtevali so, naj bi mesta v zboru zastopali le župani, ne pa tudi mestni sodniki. Razumljivo je. da so mesta tu'.i odločno branila svoje pravice, ter se niso pustila ugnali. Ostalo je pri stari urelitvi. Zasedanje Zasedanje je bilo vselej na zunaj precej slovesno. Začetek je bila slovesna maša v stolnici. Člani zbora so šli tja v sprevodu. Ko je bila pozneje sezidana kapela v deželni hiši, je bila maša pred zasedanjem tam, a vsi člani se je pač niso mogli udeležiti, ker je bila kapela zelo tesna. Vendar je treba upoštevati, da je bila udeležba na zasedanju večkrat slaba. Zasedali so lahko že, če se je zborovanja u leležilo vsaj 18—24 članov, kakor je razvidno iz neke listine. Sicer bi pa bila dvorana pretesna, če bi se zasedanja udeležili vsi člani. Na zasedanju so najprej prečitali »statum si-lentii« iz leta 1610. in njegov dostavek iz 1. 1618. Kar so obravnavali, je moralo ostati tajno, in sicer tudi za člana zbora, Iti se zasedanja ni udeležil ali je zapustil dvorano pred zaključkom. Ko so obravnavali osebno zadevo člana, je moral član zapustiti dvorano in niti Ježelni maršal in glavar nista bila izjema. Na zborovanju so sklepali o oddaji služb. Najbolj so se potegovali za odborniške službe. Odborniki (člani) so opravljali podobne službe kakor odborniki poznejšega deže'nega zbora. Odbornikov je bilo 5 s predsednikom na čelu. Poslovali so tri leta, a izjemno jih je lahko deželni zbor potrlil še četrto leto. Odbornike so nekaj časa volih samo iz prvih treh stanov, včasih je pa dosegel odborni-ško čast tudi melian. To je bila dobra J služba, saj je plača znašala 1000 gld. na leto. Tudi druge službe so bile precej dobro plačane, zato se je vodil za nje hud boj. — V 18. stoletju je Ježelni zbor izgubil skoraj vse pravice do upravnih poslov. Dovoljeval je le še davke, vendar tudi to navidezno, kajti deželni zbor je moral pristati na cesarjevo zahtevo tudi v tem pogledu. Tanki sovjetske vojske V rubriki o motorjih je »Gazetta dello Šport« objavila izpod peresa Gtovannija Canestrija naslednji zanimiv članek o tankih sovjetske vojske. Ruska industrija ima bogate izkušnje v proizvodnji tankov, posebno sedaj po dveh letih vojne in ker je s polnimi rokami zajemala pri drugih. Na tem kakor na drugih področjih so se Rusi izkazali za izvrstne pril3gojevalce. Posnemali so francoske. angleške, ameriške in italijanske tanke in oklopne avtomobile: dobili so podatke in načrte na razpolago od Francije: kupili so si v Angliji dovoljenja za proizvodnjo tankov, posebno od podjetja Wickers; končno pa so poklicali na vodstvo svojih prvih tovarn za proizvodnjo tankov samega projektanta Christiea, slovitega ameriškega graditelja, ki je zagovarjal mešan sistem tankov na kolesa m gosenice in tanke velike hitrosti. Izdelali so ali vsaj skušali izdelati najrazličnejše vrste tankov, ne da bi se posebno zanimali za njihovo dejansko učinkovitost. Želeli so le organizirati proizvodnjo v velikem obsegu. Dejansko so v svojih številnih tovarnah, ki so bile navidezno namenjene proizvodnji poljedelskih traktorjev, dosegli tako znatno proizvodnjo, da so imeli v začetku vojne z Nemčijo približno 30.000 tankov najrazličnejših vrst. Ta množina oklopnih in oboroženih avtomobilom je bila mogočna na srečo pa ne prav tako učinkovita 2e med špansko vojno so Rusi mogl: ugotoviti, da vrste tankov, ki jih uporabljajo in preizkušajo, ne odgovarjajo polni meri vsem zahtevam. Na vsak način s obile slabše, kakor tistih nekai mrsr. ki so jih preizkušali Nemci. Lahki tip T 27, težak 2.7 ton in zgrajen v tovarni Wi-ckers, T 26 A. težek 8.55 ton, Christie B. v semenskih klicah Vitamin plsrinssti ter njegov velik pomen za življenje — še nekateri manj znani vitamini Skrivnost življenja se ne skriva v velikem, temveč v osnovi vsega živega, v Staniči, v njenem jedru ln v nevidnih telescih, ki žive, kakor se zdi, posebno svoje življenje — v snoveh, dandanes znanih pod imeni: vitamini, hormoni, fermenti. Dandanes vedo tudi že preprosti ljudje, da beseda »vitamin« ni prazna. Vitamini so skrivnostni, silno mogočni urejevalci življenjskih procesov. Erez njih ni mogoč red v življenju človeškega ali živalskega organizma; še več: brez. njih ni mogoče življenje Baje še ne poznamo vseh vitaminov, ki jih potrebuje človeški organizem; toda spoznali smo že po teh. ki so znani ter več ali manj raziskani, da so skrivnostno pogonsko sredstvo življenjskega motorja. Sprevideli smo tudi, da so potrebni vsi ter da morajo delovati vzajemno, v nekem strogo določenem razmerju. Vitamini imajo torej pomen za življenje kot enota, povedani v neki točno določeni zakonitosti. Vitamini urejajo vse življenjske procese, iri r>v>—'""Hvp in r?sti do razmnoževanja. To veliko delo si delijo, vendar morajo ostati tudi pri deljenem delu v zavezništvu. Zato tudi ni prav. če pravimo: ta vitamin je posebno potreben, ali: neobhodno potreben. Neobhodno potrebni so najbrž vsi; bolj točno rečeno bi torej bilo. reči. da so vsi vitamini enako potrebni, ker so vsi odvisni drug od drugega Zato je tudi prav. da se seznanimo še nekoliko z vitamini, ki niso posebno dobro znani, ne tako »popularni« kakor n. pr. oni. ki jih imenujemo s prvimi črkami abecede. Vitamin E — proti neplodnosti Glavna sila življenja je. da se življenje vedno obnavlja: razmnoževanje. Posameznik mora umreti, živi pa vrsta: toda vrsta živi le, če se razmnožujejo posamezniki življenje je najbolj čudovita, neuničljiva sila, ki jo rodovi predajajo drug drugemu Rodovi izumirajo, življenje se pa nadaljuje. Kakor prevodnik so- podobno prevaja električno silo električni prevodnik. Toda razlika je v tem, da človeški rodovi prevajajo življenjsko silo skozi čas. električni prevodnik pa skozi prostor Vsi vitamini so čudoviti, kakor je pač čudovito življenje, čudež, ki večjega ni. In čudovit je vitamin E, vitamin plodnosti. Omogoča tiste notranje prgocese človeškega organizma, ki so pogoj razmnoževanja. Kemizem življenjskih sokov Vitamin E kot urejevalec ploditve. Je neobhodno potreben med drugimi činitelii, ki učinkujejo vzajemno, da so izpolnjeni pogoji ploditve. Ploditev nI mosroča brez učinkovanja nekaterih maščobnih kislin, posebnih beljakovin, pa tudi rudnin. Tako je potreben železni mangan, če zelo primanjkuje Vitamina E. je sčasom celo povsem onemogočeno nastajanje semena Nastopijo tudi lahko trajne funkcionalne motnje pri samcu, da jih ni mogoče več ozdraviti tudi z dodajanjem vitamina hrani, med tem ko so motnje pri samici le začasne. Sorodnost z vitaminom A Vitamin E je soroden z vitaminom A. kar je očitno najbolj v tem. da imata oba vitamina sorodne provitamine. Razen tega sta si sorodna tudi po holesterinovih derivatih, ki so v zvezi s spolnimi hormoni Precej provitaminov A in E je v organih z notranjim izločanjem življenjskih sokov, n. pr. v hipofizi. jajčnikih, materinski pogačici in corpusu luteumu. Ce primanjkuje vitamina E, se pojavijo podobne motnje kakor pri pomanjkanju vitamina A. vendar pomanjkanje ne vpliva enako na samca in samico. Znaki pomanjkanja vitamina E se pokažejo pri samcu kot nudo izprijenje na semenskem epitelu, pri samici pa nastopi poškodba na plodu samem, medtem ko ostane neokrnjena tvdrba, na selitev in vgnezditev oplojenega jajčeca; ves spolni proces ostane nespremenjen. Toda plod se razvija normalno le okrog deset dni. nakar odmre in ga vsrka sluznica maternice. V semenskih klicah zrna Cisti vitamin E ima obliko svetlorume-nega olja. Topljiv je v alkohoiu in etru. Odporen je proti kisiku, vroč'ni in ultravio-ličastim žarkom. V raznih živilih je mno- go bolj redek kakor vitamin A. Največ ga vsebujejo semenske klice pšeničnih zrn in tudi nekatere druge semeuske klice nekoliko. Precej ga je v vodni kresi in sa-lati. Nekaj ga je tudi v kvasu, rižu, ječmenu, ovsu, mleku, mesu jajcih in surovem maslu. V mesu, odnosno v živalskem tkivu je največ vita.-.i -ia E v mišičevju, manj ga je pa v nekatera žlezah in tol-ščah. Cisti vitamin pridobivajo iz pšenič-nih klic. Kemična narava vitamina je dobro znana in ugctovjeuo je, da ima učinek vitamina E tudi krlsUJičja snov, ki jo imenujemo z jezikom kemikov: C28H4802; torej snov, ki ima po 28 molekul ogljika, 48 vodika in 2 kisika. Manj znani vitamini Preprosti čitatelj bolj redko, člta o vitaminih H, K. M in P. Ti vitamini tudi niso še tako raziskani kakor drugi, imenovani po pivih črkah abecede. Ugotovljeno pa je, da so tudi zelo potrebni. Tako je vitamin H potreben človeškemu organizmu pri preosnovi tolšč in nekaterih beljakovin. Pomanjkanje vitamina H povzroča obolenje za seborejo. Dalje je ugotovljeno, da je ta vitamin v naravi zelo redek, vendar ga navadno v naši hrani ne primanjkuje, že zaradi tega. ker ga vsebuje tudi krompir. Največ ga je v svinjskih in govejih ledvicah, pa tudi v govejih jetrah. Vsebuje ga tudi kvas. Kakor številne druge vitamine, vsebuje tudi kravje mleko vitamin H. Avitaminoz bi se nam ne bilo treba bati, ko bi uživali dovolj mleka. Vitamina H pa ni v mesu razen v ledvicah in jetrah. Prav tako ga ni v žitu. zato tudi ne v moki. Čistega vitamina H še ne pridobivajo, zato pa uporabljajo kot zdravijo jetra in ledvice. Vitamini K, M in P Malo je znan tudi vitamin K, ki tudi še ni posebno raziskan. V naravi ga je sorazmerno malo. Ni se nam pa treba posebno bati. da ga bo primanjkovalo v hrani že zaradi tega, ker ga precej vsebujejo paradižniki. Paradižnikov sploh ni mogoče prehvaliti zaradi njihove velike vitaminske vrednosti. Lahko hi jih primerjali s pravimi naravnimi vitaminskimi konzervami. Seveda je pa treba s paradižniki pravilno ravnati, da se ohrani čim več vitaminov ter da jih izkoristimo. Zaradi vitamina K mora tudi ceniti ohrovt. Sploh nam dajeta ohrovt in paradižnik najbrž največ tega vitamina. V drugih živilih ga najdemo le zelo malo. Tako ga ni v mnegih rastlinskih živilih ali le zelo malo. To velja za žito in riž. V nasprotju z vitaminom H vitamina K ni v govejih jetrih. Zakaj je potreben vitamin K? Dognali so, da je potreben skupno z vitaminoma C in P pri strjevanju krvi. Vitamin K je topljiv v olju. — O vitaminu M ne vemo mnogo. Odkrit je bil v mleku. Soroden je najbrž z vitaminoma A ln BI, ker pospešuje rast in razvoj mladega bitja, obnavlja pa tudi porabljeno stanično snov. — Vitaminom so dajali imena po vrstnem redu abecede, kakor so jih odkrivali. Vitamine, ki so jih odkrili prej, so lahko tudi bolje raziskali. Najpozneje je bil odkrit vitamin P, ki je soroden z vitaminom C, odnosno je nekakšno njegovo dopolnilo. Tako so dognali, da čisti vitamin C. v obliki askorbinske kisline, ne more ozdraviti obolenja, značilnega po močnem krvavenju (purpura haemorrha-gica). Ce pa uporabijo izvleček iz zelene paprike ln citroncvega soka, bolezen ozdrave. Iz tega so sklepali, da ta izvlečka vsebujeta še nekaj razen vitamina C. Končno se jim je posrečilo to snov izločiti in imenovali so jo »citron« ali vitamin P. Abeceda se seveda ne konča s črko P, zato smemo pričakovati, da tudi vitamin P ni zadnji. Najbrž bodo postopno odkrili še nekatere vitamine in tako se bo veda o vitaminih še bolj poglobila, šele tedaj, ko bomo dovolj dobro poznali naravo vitaminov in vse njihove naloge, bo dobila veda o vitaminih večji praktičen pomen. Morda bo povzročila celo pravo revolucijo v prehrani ter bo mogoče ne ie učinkovito zdravljenje številnih bolezni, ki jih dandanes ne prištevamo med avitaminoze, temveč tudi vzrejanje smotreno z vitaminsko hrano, tako da se bo lahko razvil človek velikih duševnih in ne ie telesnih sil. jvtjenje se §©m m pni morsko gladino Fantastičen svet oblik in fcasrv v morskih glsbicah Kdor je imel kdaj srečo, da se je vozil v čolnu s steklenim Incm preko trepičnih koralnih čeri, ve dobro, da je tam nakupi-čen svet oblik in barv, fants stične jši od vsega, kar more videti človeško cko na suhem. Med živalskimi in rastlinskimi prebivalci merskih globin pa nikakor niso v pretežni večini ribe, čeprav jih je v morju ogromno, pa tudi ne številne vrste živali in morskih rastlin, raznih ježkov, školjk, gob itd., prisesanih h koralnim čerem in skalam ali pa tudi k morskemu dnu. Največ življenja v morju odpale na ta-kozvani plankton. To so nešete vrste morskih živali in rastlin, plavajočih v vedi. Te drobne živalice in rastline imajo zelo malo ali pa nič lastnega gibanja in so večinoma izredno majhne, nekatere vrste komaj še tako velike, da jih lahko vidimo s prostim očesom, večino pa moremo videti samo z drobnogledom. Nekatere teh živalic se premikajo s pomočjo nakupičene maščobe, druge pa s povečanjem telesne površine. Biološko je plankton osnova prehrane vseh morskih živali. Nemška znanstvena ekspedicija, ki je v letih 1925. do 1927. razisltavala Atlantski ocean, zlasti v južnem delu, je. zbrala o življenju v morju zanimive polatke. Zanimala se je posebno za razdelitev planktona v raznih morskih globinah. Prej so bili učenjaki mnenja, da globoko v morju sploh ni nobenega življenja. Toda plankton so našli še 5.000 m pod morsko gladino. Največ ga je seveda v globini do 100 m. To bo pač vpliv solnčne svetlobe, ki še sega tako globoko v morje, in ga oživlja. Čeprav je v primeri s to plastjo morja v morskih globinah le malo življenja, lahko vendar trdimo, da bi skoraj ne megli dvigniti iz morja niti enega litra vode, v katerem bi ne mrgolelo morskih živalic in rastlin. Med njimi so tuli take, ki zc počutijo dobro šele 1.000 m pod morsko gladino. Zagonetno je tudi dejstvo, da menjavajo mnoge vrste planktona svojo lego ritmično od dneva do noči, tako da se drže čez dan globje, čez noč se pa Jvignejo Naravoslovci še niso mogli dognati, kje tiči vsroK tega ritmičnega premikanja prebivalcev morskih globin. Ce bi % morske živalice bale premočne svetlobe, oi se jim ponoči ne bilo treba dvigati višje. Vzrok mora biti nekje drugod. Roin9 olje iz Turčije Turška proizvodnja rožnega olja, omejena skoraj izključno na okraja Isparta ln Eurdur v jugozapadni Anatoliji je znašala lani okrog 200 kg. V Ispartl, kjer je državna destilacija, so izdelali iz rož 90 kg olja ostala količina je pa olpadla na zasebna podjetja. Prejšnja leta je bila proizvodnja rožnega olja znatno večja, večkrat je dosegla 800 kg. Cena rožnega olja je poskočila v zadnjih mesecih od 800 na lllt) turških funtov. Koze v Nemčiji Predlanskim so v Nemčiji preizkusili glede mleka 28.925 koz. Skozi vse leto so dale povprečno po 747 kg mleka s 3.33% maščobe. Največ mleka je dala ena koza z 2306 kg s 3.56% maščobe. V tem primeru je koza prekosila kravo. T., težak 10 ton, so morali Rusi po prvih preizkušnjah spremeniti ali celo naravnost opustiti. A sovjetska vojska je imela izredno mnogo tankov teh vrst Po težkih izgubah v začetku vojne proti Nemcem jih je morila na tisoče, ki so jih konstruktivno že prekosili, vendarle vreči v boj, da bi zaustavila zmagoviti poh d nemšk.h oklopnih kolon. Rusi so izgubili v letu 1941 nad 14.000 tankov, prav tako je mogoče računati, da so jih lani izgubili okoli 10.000 Skupno je bilo tako izločenih 24.000 .tankov v razdobju 24 mesecev, kar pomeni povprečno 1000 tankov na mesec. Kljub težkim izgubam, ki jih je utrpela .sovjetska industrija v strojih in tovarnah, treba priznati, da je še sposobna proizvajati to mesečno število ali nekaj manj, če j m je mogoče, kakor izhaja iz uradnih poročil, zalagati svoje čete s stotinami tankov. Resnica je. da Rusija že eno leto prejema dobave, med drugim tudi tanke iz Združenih držav Severne Amerike, vendar kakor se zdi, teh na namembni kraj ni prišlo več kakor 2000 do 3000. Kolikor je mogoče vedeti, so Rusi imeli v začetku 11 tovarn, v katerih so gradili tanke ali njihove dele. Te tovarne so bile v Celjabinsku, Gorkem. Stalingradu, Leningradu, Kirovu, Saratovu, Čicu, Nižjem Tagilu, Novosibirsku, Harkovu in Mariu-polu. Najmanj pet so jih izgubili ali pa so morali v njih ustaviti proizvodnjo. Iz nekaterih jim je uspelo rešiti vse stroje. Razen tega so osredotočili proizvodnjo na tiste vrste, ki so dale najboljše rezultate, in z najnujnejšimi izpremembami se jim je posrečilo vzdržati proizvodnjo na višku •in zalagati svojo fronto neprestano z znatnim številom tankov. Od 15 vrst tankov, s katerimi je sovjetska vojska razpolagala v začetku vojne, se je ruska industrija po izkušnjah na bojišču omejila samo na množinsko proizvodnjo treh vrst. To so T 34, K V 1 in KV 2 (črki KV sta začetnici Klim-Vorošilov). Prav proti tem trem vrstam oboroženih voz so se morali Nemci boriti poleti 1942 in v sedanji ofenzivi. Med izločenimi tanki oziroma tistimi, ki jih sedaj izločajo iz sovjetske vojske so: T 35, težak 45 ton, katerega prednik je bil T 28. Slednjega so izdelali v treh vrstah, ki so se razlikovale med seboj po številu stolpičev. Izločena sta tudi T 26, ki ga je izdelal \Vickers in je bil težak 8.55 tone, in T 28, težak 28 ton. Tudi anfibijski tank T 40, na katerega so Rusi polagali veliko važnost, ni prinesel uspehov, ki so jih pričakovali. Po pomanjkljivosti materiala uporabljenega pri izdelovanju se zdi, da so te tanke izdelali v Donovi kotlini. Nadomestil ga je tank T 50, ki tehta 5.5 ton in ki ga uporabljajo kot oklopno vozilo za izvidniške akcije. Oborožen je s topom 20 mm in zaščiten z oklepom od 7 do 20 mm. S 85 HP lahko doseže povprečno hitrost 44 km na uro na raznovrstnem terenu. Med tremi glavnimi vrstami tankov, ki jih sedaj izdelujejo Rusi, in ki so kot rečeno T 34 in oba KV, je opaziti takoj, da so sovjetski tehniki, potem, ko so določeno dobo smatrali hitrost za najvaž-nejšo po kriterijih, ki jim sledijo predvsem v Ameriki — sedaj na podlagi izkušenj izpremenili svoje mnenje v celotL "Usmerili so se k zvišanju zaščite tankov na «koco njihove nrrostL Težke izgube, ki jih je ruskim tankom zadalo izvrstno in učinkovito nemško strelno orožje na njihovih tankih, kakor tudi strelno orožje uporabljano samostojno za borbo proti tankom, so vplivale na spremembo osnovnih smernic za gradnjo sovjetskih tankov, kakor so v ostalem vplivale tudi na gradnjo angleških in ame-rikanskih tankov. Dejansko niso povečane hitrosti, ki jih je mogoče na raznovrstnem terenu doseči z uporabo visokih motornih sil in torej tudi visoke potrošnje goriva, tolikšne, da bi doprinesle k večji neranljivosti tanka in bi bila z njenim opravičena manjša zaščita. Tako je pri nekaterih najnovejših ruskih tankih opa-Kih opaziti znatno zmanjšano specifično silo, ki je n. pr. pri tanku T 26 sedaj samo 9.2 konjskih sil na tono. S povečanjem teže tega tanka o d8 na 9.2 ton, predvsem zaradi povečanja debeline oklepa od 13 na 25 nim, ni bila povečana motorna sila več kot za tri konjske sile. Zato se je hitrost, ki je prej znašala 35 km na uro, znižala sedaj na 27 km. Nasprotno je bil pri najhitrejšem tanku, ki ga imajo Rusi, to je pri BT, ki ga je zgradil Christie, oklep povečan za malenkostno debelino 3 mm in celotna teža povišana od 12.7 na 13.7 ton, sila pa je bila dvignjena cd 350 na 500 konj tako, da je tank dosegel povprečno hitrost 54 km na raznovrstnem terenu in 75 km na cesti. Pri obeh težkih vrstah KV je zanimiva uporaba Diesslovih motorjev, ki so jo očitno inspirirali Amerikanci. Zanimivi sta tudi zaščita, ki doseže celo do 105 mm debeline v pojačani vrsti KV 1, in oborožitev, ki je pri KV 2 možnar 152 mm. To je kolikor se ve, strelno orožje največjega kalibra, montirano na tanku. V splošnem je bila pri sovjetskih tankih povečana tudi učinkovitost strelov, njihova avtonomija v bojevanju in smeri, kar se je doseglo z uporabo že omenjenih Diesslovih motorjev. Najnovejše vesti z ruske fronte govore tudi o uporabi posebnih zaščitnih plošč na tankih. Gre za sistem, ki so ga uporabljali angleški izdelovalci po slabi preizkušnji. Ker oklep ni bil dovolj odporen za nemško in italijansko strelno orožje in ker niso mogli ik-ločiti vseh že izdelanih tankov, so sklenili, pritrditi spredaj zaščitno ploščo z vmesnim prostorom 5 mm. Ruski izdelovalci tankov so morali očitno slediti isti poti, toliko bolj, ker je v celoti zaščita njihovih tankov znatno manjša, kakor je oaa na anglo-ameriških tankih. Delo siničk pozimi Siničke so naše najkoristnejše ptičice, ker z največjo vnemo pokončavajo razne škodljivce. Neki ornitolog je nekoč trdil, da bi bilo konec človeštva na zemlji, če bi ostalo sedem let brez ptic, ker bi mu razni škodljivci požrli vso hrano. Ena sama siničja družinica s svojimi mladiči pokonča na leto dobei -tot žu*.> k. To Jc ogromna množina, čč pomislimo, da pride že na en gram več tisoč drobcih žuželk. Siničke pokončajo največ žuželk pozimi, ko pobirajo i? drevesne skorje njihova jajčeca ln ličinke. posoda orodje okovje pločevina žica žičniki štedilniki peči kopalne banje slamoreznice plugi brane žitočistilniki brzoparilniki i n o t o ustanovljeno TRGOVINA Z ŽELEZNINO IN POLJEDEUSKINII STROJI LJUBLJANA FERRUM l novo ustanovljeno FERRUM ________LEON STUPICA GRADIŠČE 2 POLEG I1RMINK posoda orodje okovje pločevina žica žičniki štedilniki peči kopalne banje slamoreznice plugi brane žitočistilniki brzoparilniki loo let! iozidana kupola ljubljanske stolnice stolnica ni bila končana povsem hkrati — V začetku Je imela začasno kupolo Ljubljanska stolnica spada med lepe spomenike stavbne umetnosti iz začetka 18. stoletja. Zgodovina -zidanja je zanimiva in je prav, da opozorimo na njo zdaj, ko je minilo dobrih 100 let, odkar je bila dozidana kupola stolnice ter je bilo s tem delom končano zidanje, ki je bilo začeto leta 1701. Zgodovino ljubljanske stolnice, odnosno njenih predhodnic omenjajo razni viri. Tu uporabljamo podatke iz razprave Viktorja Steske (Kronika VI., št. 3). Priprave za zidanje nove stolnice Stara cerkev ni bila dovolj primerna za stolnico. Bila je že zelo slaba in ni je kazalo popravljati, ker je bila za stolnico tudi premajhna. Razumniki tedanje Ljubljane, ki so se udejstvovali v »učeni družbi«, v Academiji operosorum, so stremeli tudi, da bi Ljubljana dobila lepo stolnico, saj jim je bila pri srcu tudi umetnost, ne le znanost. V ta namen je bil 2. decembra leta 1699. v Ljubljani sklican sestanek pri stolnem proštu dr. Jan. Prešernu. Sestali so se: stolni dekan in generalni vikar dr. A. Dolničar (Thalnitscher von Thalberg), kanonik Janez Pichi in Fr. Bogo, baron Pol-hograjski in kamniški župnik M. L. Rasp. Sestanek je bil pomemben, ker so na njem sklenili, naj bi dali staro cerkev podreti in sezidati drugo. Predlog so sporočili stolnemu kapitlu in škofu Ž. grofu Herbersteinu. Oba sta ga z veseljem sprejela. — Od skle_ pa do uresničenja pa seveda ni bila tako lahko pot. Predvsem je bilo treba preskrbeti načrte. Zato so pa morali najti dobrega arhitekta. Odločili so se za arhitekta Karla Martinuzzija (Martlnucci?). Umetnik je bil še mlad, le 27 let star. Izdelal je pa načrte, odnosno osnutek, za popravilo ter temeljito prezidavo stare cerkve. — Niso mu mnogo zaupali, predvsem zaradi njegove mladosti, pa tudi zaradi tega, ker se je del lovskega gradiča, ki ga je dal knez Turjaški prezadati po njegovem načrtu — podrl. Zato se niso odločili za prvi načrt, zlasti še, ker jim ni bil posebno všeč. — Povabili so v Ljubljano Fr. Flo-rcnciana, kapucina iz Milana, ki se je pečaj s stavbarsko umetnostjo. Prispel je 12. aprila leta 1701. in napravil dva načrta za cerkev s kupolo. Dolničar, ki je vodil vse te priprave, pa menda ni bil povsem zadovoljen tudi s tem načrtom, kajti naročil je tudi ljubljanskemu deželnemu stavbarju Fr. Ferratu, naj izdela načrt. To pa ni bil zadnji načrt. Kot arhitekt se je skušal izkazati tudi Mihael Zamrl, domačin, ki ni bil teoretično strokovno uposobljen, a je bil dober praktik ter ga je Dolničar zelo cenil. Zato je tudi on Izdelal načrt. Končno pravi načrt Vendar z vsemi temi načrti, osnutki ter zamislim! niso bili povsem zadovoljni Ko se je potem za zidanje stolnice zavzel Her-bersteinov naslednik škof Ferdinand Kun-berg, ki je tedaj bival v Rmiu, je pridobil za izdelavo načrta slovečega arhitekta, jezuita Fr. And. Pozza. Arhitekt se je lotil dela ter izdelal načrt, ki je bil menda vsem všeč, kajti, čim so ga prejeli iz Rima, so se lotili dela. — Staro cerkev so začeli po- OTROŠKE VOZIČKE 1 globoke ali športne, zopet dobite v J <; lepi izbiri, domače izdelave pri tvrdki »TRIBUNA« Lazar Ferdo, <; Karlovška cesta št. 4. dirati 20. maja leta 1701. Delo sta prevzela deželni stavbar Fr. Ferra/to in domačin M. Zamrl. Istega leta je Ferrato delo pustil in Dolničar ga je oddal Benečanu Fr. Bombasiju, ki je bil Ljubljanski meščan in kamnosek. Stolnica sezidana 1.1704 Delo je precej dobro napredovalo in v prvem letu je bila cerkve sezidana do po-t lovične višine. Delo je vodil polir Gregor Maček, ki se je pozneje izkazal pri zidanju številnih stavb. Cerkev je bila sezidana 21. marca leta 1704. Ostalo je pa najtežje delo, kupola. Tega dela niso mogli poveriti komurkoli, a menda so odločali tudi stroški, zato so sklenili, da zidanje kupole od-lože na boljše čase. Napis nam pove, po katerem načrtu in kdaj je bila stolnica sezidana: »Ko je načrt napravil Andrej Pozzo, vodil delo Benečan Fr. Bombasi in nadziral zidarski mojster Mihael Zariirl, je bilo končano leta 1705.« — Ker se v začetku niso odločili za zidanje visoke kupole, ki bi zahtevala 20.000 gld. stroškov, je bila narejena začasno nizka, lesena kupola, ki je bila z železnimi vezmi pritrjena na strešni oder. Ometali so jo ter poslikali, da je bila navidez podobna pravi kupoli. Freske je naslikar znameniti slikar Julij Quaglio, in sicer zelo hitro, v šestih tednih. Delo je bilo končano 24. septembra i. 1703. Vendar so cerkev- posvetili šele 8. maja 1. 1707. Na zidanje kupole so pozabili... Ko je umrl stolni dekan Dolničar, ki si je zelo želel tudi, da bi stolnica dobila pravo kupolo, so pozabili na izpopolnitev cerkve. Začasna kupola je pa menda tudi dobro nadomestovala pravo, tako da niso čutili potrebe po nadaljnjem delu. Končno so se pa v prejšnjem stoletju vendar spomnili, da bi morala stolnica po prvotnem načrtru dobiti tudi visoko kupolo, in 1. 1836. so začeli zbirati prispevke za njo. Toda delo je bilo oddano šele 19. aprila 1. 1841., in sicer dobremu polirju Mateju Medvedu, ki je baje posekal marsikaterega stavbenika. Preden so se lotili imenitnega dela, je bila slovenska maša z litanijami in blagoslovom. Udeležili so se je vsi delavci s polir-jem na čelu. Potem so začeli postavljati oder, kar je bilo tudi samo na sebi prccej kočljivo delo. Da so se dela lotili dobri delavci, se je kmalu izkazalo, kajti delo je bilo končano že v osmih tednih Takoj potem se je lotil dela tesarski mojster Jurij Pajk, ki je začel postavljati strešni oder in končno je postavil šest čevljev visok pozlačen križ na vrhu kupole. Kupolo poslikal Matej Langus Kupolo je pa bilo treba tudi .poslikati, želeli so, naj bi se slikar ravnal po starih freskah na začasni kupoli, po delu slikarja Quaglia. Slikanje so poverili znanemu slikarju Mateju Langusu. Langus je posnel osnutek po slikah na stari kupoli, preden so jo podrli. Pri slikanju se pa vendar ni povsem točno ravnal po starih slikah. Delo je trajalo precej dolgo. Slikati je začel 9. junija 1. 1843. (torej pred 100 leti) in delo končal 26. avgusta 1. 1844. Odkritje slik je bil velik dogodek, zvezan s posebnim sijajem, saj sta se ga udeležila tudi cesar in cesarica. Po odkritju so nekatere dele še pozlatili. Vse delo je bilo končano 18. septembra 1. 1844. Matej Medved izvrsten delavec Matej Medved, ki je zidal kupolo je bil res doma v svoji stroki, še dandanes je treba občudovati njegovo strokovno zna- nje, ki si ga ni pridobil s šolanjem, temveč s samim delom in prirojeno nadarjenostjo. Delal je po »statičnem« čutu prav tako zanesljivo kakor dandanes delajo po statičnih računih ter formulah. M. Medved se je rodil 19. septembra v Cerkljah. Umrl je 20. julija 1. 1856. Spomniti se ga moramo tudi zaradi tega, ker je zidal številne cerkve in mnoge je popravil ter rešil, da niso propalle. Med številnimi cerkvami, ki jih je sezidal in popravil, naj omenimo, da je zidal vrhniško župno cerkev. Sezidal je tudi cerkev v Novi Štifti pri Gornjem gradu. Dozidal je cerkev v šmartnem pod šmarno goro; to delo so mu poverili, ko se je stavba prejšnjemu mojstru podrla. Medved je pa bil uradno šušmar, saj ni bil niti mojster, zato tuii deželno stavbno ravnateljstvo ni hotelo vedeti zanj. Zato ni bilo tako preprosto poveriti Medvedu tako pomembnega dela, kakršno je bilo zidanje kupole stolnice. Stolni župnik se je mnogo trudil, da je s pomočjo ter ugledom škofa ^Volfa dosegel dovoljenje pri stavbnem ravnateljstvu. Niso verjeli, da bo neuki polir sezidal kupolo. V levi zakristiji stolnice je zanimiv napis, ki govori o zgodovini zidanja: »Preč. g. Kari Zorn, r. 1. 1780 ..., so po Ljubljani in pri duhovnih na deželi nabirali darov (10.000 gld-) ter skozi pet let pri obilnih oporokah srčno trudili in skrbeli, da za Bogom gre le njim hvala, da imamo namestu lesenega stropa lepo zidano kupolo .. . Stavbena gosposka v Ljubljani in na Dunaju se je zidanju upirala, rekoč, da so obloki in stebri prešibki. Zorn pokliče iz Cerkelj pri Kranju kmečkega zidarskega mojstra Matevža Medveda. Pri komisiji v cerkvi so bili Ant. Al. ljubljanski župan Hradecky in politična pa stavbena gosposka. Medved prime vse in reče: »Upam si izpeljati kupijo; teh res prešibkih oblokov jaz ne potrebujem; čez te bom zidal jn dobi« v stebre upel nova močnejša in šele na nje zidal kupijo, katero pa bodo stebri tako' malo čutili kakor jaz svoj klobuk.« — Medved je delo začel 19. aprila 1841; 19. junija postavijo križ na kupolo; 17. oktobra vesela in slovesna zahvala. Cerkev zidana 1701—1707 in posvečena 8. maja 1707, z belim in črnim tlakom, mar-morom in zlatom (300.000 platnic), križe-vim potom polepšana 1859—1860. — Postavil iz hvaležnosti in spoštovanja Jež. Supan, leta 1846. stolni kaplan, 1855 korar in fajmešter, 1860 prošt.« Da je bil Medvel res pravi mojster, se je izkazalo med potresom, ko je cerkveni obok počil po vsej dolžini, na kupoli se pa ni pokazala najmanjša razpoka. PRODA SE TOVARNIŠKO PODJETJE | živilske stroke, manjšega obsega; za vso zalogo in inventar potrebnih približno g lir 100.000.-. — Obširne ponudbe s točnim naslovom na oglasni oddelek jutra g nod šifro: »RAZID DRUŽBENIKOV« čiščenje v Ruitmn3]i Po sklepu rumunskega ministrskega sveta je bilo poslanih na prisilno delo 56 obsojencev, med njimi več Židov. Obsojeni so bili zaradi motenja javnega reda in miru Med aretiranci je tudi bivši minister javnih del Mihael Ralea, ki je najemal advokate, da so zagovarjali komuniste, sojene prel vojaškim sodiščem. Na prisilno delo je bil poslan tudi vodilni član bivše narodno caranistične stranke Anton Alexandrescu, ker je širil v javnosti državi in narodu naspotujoče vesti. Drugi bivši član iste stranke novinar Zaharia Bojla in iz političnega življenja pod prejšnjim režimom znani Lopondciu sta bila obsojena na prisilno delo zaradi širjenja alarmantnih vesti. Vsi na prisilno delo obsojeni židje so poslušali tuje radijske postaje ter širili razne vesti angleške in ameriške propagande. Bivšemu novinarju Grauerju so dokazali, da je razmnoževal in širil letake, naperjene proti javnemu redu in varnosti države. Budlmpeštanski tramvaj Odbor za prometna vprešanja budim-peštanske mestne občine proučuje preobremenjenost električne cestne železnice. V zadnjih letih se je število prevoženih kilometrov in potnikov v tramvajskem prometu zvišalo za dve petini na 103.025 j milijonov km in na 465.25 milijonov pot-' nikov. Povprečno število tramvajev v vsakodnevnem prometu se je zvišalo od 1359 ' na 1604. Število tramvajskih uslužbencev od 5700 na 10.023. Izločanje zidov iz madžarskega gospodarstva Madžarski list »Mai Nap« opozarja, da je 31. decembra 1942 potekel rok, ki ga določa protižidovski zakon iz leta 1939. za dosego ravnotežja med židovskimi in krščanskimi nameščenci. Od tega dne dalje smejo obdržati podjetja, kjer je najmanj 5 in največ 14 pisarniških moči samo 2 židovska nameščenca. Njuna plača ne sme presegati na enega uslužbenca odpadajočega povprečka celotne plače vseh uslužbencev. Pri podjetjih, ki zaposlujejo nad 14 nameščencev vpoštev prihajajoče kategorije, sme odpasti od skupne plače uslužbencev in židovske nameščence samo 12 odstotkov. Pri podjetjih, ki imajo 2 do 4 uslužbence, sme ostati po 31. decembru 1942. samo en židovski nameščenec. Nove turške znamke Turška poštna uprava je naročila državni tiskarni na Dunaju serijo 20 različnih poštnih znamk. Vseh novih znamk bo 200 milijonov, in v promet pridejo namesto dosedanjih znamk s sliko Kemal paše. Na njih bo slika I smeta Inoniia ter znanih palač in značilnih turških pokrajin. Estonska si pomaga z ribami Estonska centrala za ribe, ustanovljena lani spomladi, je ustanovila 48 ribarskih društev, in nad 100 nakupovalnic rib. Organizirani estonski ribiči so nalovili lani nad 8 milijonov kg rib. V Pepujškem jezeru so poskusili lani loviti ribe z vlačilnimi mrežami, in dosegli so zadovoljive uspehe. Tudi letos spomladi bodo lovili ribe s takimi mrežami. Centrala za ribe bo tudi v bodoče delala na to, da dobe ribiči čim več motornih čolnov in ribarskega orodja. 112 let je bila stara V rumunski vasi Bacan je umrla neka žena stara 112 let. Rumunski listi poročajo. da je bila do zadnjega čila in zdrava. Dobro se je še spominjala revolucionarnega leta 1848. Ustansva princa Evgena Uprava ustanove princa Evgena je imela te dni na Dunaju sejo, na kateri je bilo pričitano poročilo o kulturnih, gospodarskih in političnih razmerah na jugovzhodu Evrope, in o prijateljskih stikih med Nemčijo in državami evropskega jugovzhoda. Na isti seji je bila sklenjena tudi podelitev cele vrste štipendij za študijsko leto 1942-43. na Dunaju študirajočim slovaškim, hrvatskim, madžarskim, rumunskim, bolgarskim in turškim študentom. Ustanovitev ustanove princa Evgena je razglasil državni namestnik Baldorf von Schirach 12. junija 1941., ko je prevzel predsedstvo Društva za evropski jugovzhod. Namen ustanove je omogočati nadarjenim študentom iz jugovzhodnih evropskih držav študiranje na dunajskih visokih šolah. Kmjsp je počastil DiesSa Znano nemško industrijsko podjetje Krupp v Essenu je povabilo častne goste k posebnemu prikazovanju filma »Diesel«. Med gosti je bila tudi vdova po slavnem izumitelju Martha Diesel s svojimi tremi otroki. Kemični vodja Kruppovih t vernic je v pozdravnem govoru naglašal tesno po-vezanos med Friedrich Alfredom Kruppom in Dieselom. Dieslov motor se mora zahvaliti za svoj nastanek sodelovanju teh dveh mož s strojnimi tovarnami v Augsburgu. jj SGARAVATTI SEMENTI S. A. § PADOVA I Sementl di Ortaggi — ForaggL ecc.. § Ig Semena za zelenjavo — krmila itd. 1 | Chiedere offerte - Zahtevajte ponudbe | MiiniilllMIUilSiffilMIM Ogromna večina oglaševalcev se obrača na OGLASNI ODDELEK VSAK naš naročnik je zavarovan ALI ste poravnali naročnino? Aul Pr«t MU ono ■ 3101« • • XIX ZAHVALA Ob težki izgubi našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda IVANA S HIŠNIK A železniškega uslužbenca v pokoju vsem, ki so ga počastili, poklonili cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti, najiskrenejša zahvala. Ljubljana dne 7. februarja 1943. ŽALUJOČA SOPROGA IN OTROCI P. (i. Wodeaou.se: 91 PODJETNI SAM Humoristi?«! mroan Gospod Wrenn, ki je imel svojo spalnico na prednji strani hiše, mu je bil v mislih že davno voščil, da bi jo odkuril kamor koli, v posteljo ali v krtovo deželo, toda kot ljubezniv in dobrodušen človek se ni upal izreči svojo željo skozi okno. Sam se je izprehajal in izprehajal. dokler ni po glasu nekih drugih korakov spoznal, da ni več sam. Žepna svetilka se je dvignila v višino njegovega obraza. »Ste še tako pozno pokonci gospod?« je rekel varuh javnega reda in obstal pred njim. »Pozno?« je zategnil Sam, ki ni imel več občutka za čas. »Res mislite, da je pozno?« »Dve je že bila, gospod.« »Oh! Potem bo res najbolje, da grem spat.« »Kakor vas je volja. Ali stanujete tukaj?« »V tej hiši.« ^ »Tedaj sodim,« je nadaljeval stražnik in priprl oči, »da se boste razveselili prilike, podpreti člove- koljubno organizacijo, ki ji morate kot hišni lastnik .,.« »Ali verujete v to, kar pravijo vedeževalke ?« »Ne, gospod... ki ji morate kot lastnik hiše prvi priznati zasluge za svojo osebno nedotakljivost in svoj hišni mir. S tem merim na ...« »Nu, dajte, da vam nekaj rečem,« mu je Sam odločno segel v besedo. »Nekoč mi je ena teh vede-ževalk prerokovala, da se bom kmalu oženil... in res se oženim čez nekaj dni.« »Vso srečo želim, gospod,« mu je vljudno odgovoril »policeman«. Če je torej tako, upam, da smem ponuditi vam in vaši ljubeznivi bodoči gospe dve vbtopnici za veliki koncert, ki bo dne šestnajstega prihodnjega meseca v dvorani ,Odd Fellows Cluba' na Ogilvy Streetu v korist sirotišnici policijskih stražnikov. Take vstopnice se dobe za vsak denar in v vsakem številu. Vstopnice po pet šilingov, po...« »Ste oženjeni?« ga je vprašal Sam. . »Da, gospod... po tri šilinge, po pol krone, po šilingu in po šest penijev.« »To mora biti lepo življenje, kaj?« ^Življenje policijskega stražnika ali življenje sirote?« je vprašal redar. »Zakonsko življenje, sem hotel reči,« je Sam pojasnil. Redar se je zamislil. »Kakor nanese, gospod,« je modro odvrnil. »Vse reči imajo svetlo in senčno plat, tako tudi zakon.« »Seveda,« je rekel Sam. »Ako se vzameta dva človeka v siromaštvu, ne more iti drugače kakor slabo, a če je cvenka na kupe, mislim, da mora biti vse v najlepšem redu.« »In vi imate denarja na kupe, gospod?« »Toliko, da ne vem kam z njim,« je rekel Sam. »Če je tako, mi dovolite, da vam priporočim vstopnice po pet šilingov. Eno za vas, eno za ljubeznivo bodočo soprogo in... in da bo funt šter-lingov zvrhan, še dve za tega ali onega prijatelja, ki ga gotovo povabite na to prvovrstno zabavo. Tovariš Purvis bo prednašal... « »Čujte,« ga je prekinil Sam, ki se je šele zdaj zavedel, da mu stražnik nekaj pripoveduje, »o čem, vraga, pa govorite?« »O vstopnicah, gospod.« »Mislim, da za ženitev ni treba vstopnic?« »To je res,« je stražnik pametno pripomnil. »Potrebujete jih pa za koncert v korist sirotišnici policijskih stražnikov, in zato vam z mirno dušo priporočam, da jih vzamete pol tucata po pet šilingov.« »Koliko stanejo tiste po pet šilingov?« »I... Pet šilingov vsaka, gospod.« »Stvar je namreč ta, da imam v žepu samo bankovec za deset funtov.« »Jutri zjutraj vam prinesem drobiž na dom, gospod.« r Sam je takoj izprevidel, da si te noči vseh noči ne sme kvariti s klavrnimi pomisleki. »Za drobiž se ne menim,« je rekel. »Gospod!« »Kar obdržite ga. Ženim se,« je dodal v pojasnilo. »Drobiž iz desetih funtov naj obdržim?« je ponovil redar, ne vedoč kod ne kam. »I menda. Kaj pa je deset funtov?« Nastal je kratek premolk. »Ko bi "bili vsi takšni kakor vi, gospod,« je z globokim basom pripomnil stražnik, »tedaj bi bilo življenje dokaj bolj prijetno.« »Življenje ne bi mogio biti nikoli prijetnejše, nego je danes,« ga je zavrnil Sam. »In zdaj lahko noč.« »Lahko noč, gospod, najlepša hvala,« je stražnik spoštljivo odvrnil. KONEC Urejuje: Davorin Kavljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani