Službena pragmatika in z uradniki omožene državne nameščenke. V 27. številki »Učiteljskega Tovariša« opisuje tovarišica in sotrpinka svoie občutke ob sprejemu »krasne« plače vsakega prvega v mesecu. Bridko se pritožu.ie nad krivico, ki se nam srodi zdai že od oktobra leta 1920. Draga tovarišica! Tvoi dopis ie — zvonenje po toči! Motiš se. če misliš, da bode z dopisom kaj pornagano. Nebroj takih dppisov je izšlo že brezuspešno po časopisih. objavila jih je »Narodna Prosveta«. »Učit. Tovariš« in dr. Mnogo korakov se ie storilo v odpravo čl. 34. draginjskih doklad. V marcu 1921. se je vršil v Mariboru zelo številno obiskan shod omoženih učiteljic. sprejele so se resolucije na prosvet-no ministrstvo. na ministrstvo financ. naGlavni odbor UJU, vodstvu Jug. dem.stranke. Resolucije so čakale rešitve domajnika; na seji širjega sosveta UJU, pov. LjuMjana so bile od vseh predsedni-kov okrajnih učiteljskih društev podpisane in poslane na pristojna mesta. Odgovora nič! Uspeha nič! Na pokrajinski skupščini v Rogaški Slatini so se tudi sprejeli predlogi v dosego naših pravic. Prišla je državna skupščina UJU v Zagrebu. Pravočasno sem poslala predlog o enakopravnosti poročenih državnih nameščenk z neporočenimi v Beograd. Na skupščini sami sva se trudili gospa Je'la Ivanovič in moja malenkost. da zbudimo zanimaaie za odpravo krivic. Enoglasno je državna skupščina sprejela naš predlog. Glavni odbor UJU je vzel našo stvar za. svojo. Čestitalo se mi je od vseh strani na uspehu, a rezultat... čl. 34. je srečno osta'1 v ve- ljavi tudi v prosvitljenem letu 1922  Naše daljno upanje je bil Zakonodajni odbor Narodne skupščine. Vzporedno s Srbkinjami so tudi Slovenke skušale vplivati na niegovega tedanjei.a predsednika — Sliovenca. Odgovora nič! Uspeha nič! Draginjski zakon pride od Zakonodajnega odbora pred Narodno skupščino. Informira se pismeno naše poslance dr. Kukovca in dr. Reisnerja. Dr. Reisner mi odgovori, da ni prijatelj poročenih uradnic. »Društvo učiteljic v Mariboru« pošlje obširno vlogo predsedniku Jugoslov. dem. stranke ob času sprejema zakona o draginjskih dokladah. Nič od^ovora! A v Narodni skupščini tudi nie uspeha! lzplačuieio se povišice meseca aprila in majnika. mlade tovarišice dobe krasno pllačo. a me stare učne moči, ki moramo prispevati za študirajočo deco — le polovico! Vrhutega še žanjemo zasmehovanje. Slišala sem pred kratkim ob priliki svoieira govora za pravice poročenih državnih nameščenk tudi frivolen medklic: »Pa se dajte ločit!« Ta medklic pripisujem na rovaš spllošnega povojnega razpada morale. Tedai manivredne in kaznovane smo za to ker smo poštene žene in matere. ki hočejo spraviti svoje otroke k boljšemu kruhu! Nekatere tovarišice mislijo in pričakuiejo. da se vsa krivica odpravi z upeliavo službene pragmatike. Drage tovarišice. motitc se! Prejemki aktivnih državnih nameščencev so: redna plača. stanarina in dodatek za deco. Stanarina se šteie v pokojnino in znaša pri drugi kategoriji letno 1600 do 3500 Din. Člen 35. pravi: »Samci. vdovci, ločeni, neompžene državne nameščenke, vdove, ločene, imajo 75% stanarine« — a me omožene se nikjer ne omenimo. Ker se pa stanarina šteje v pokojnino in je bistveni del i>lače. zato se ie treba pobrigati, da pride k temu členu dostavek — »omožene državne nameščenke so enakooravne z neomoženimi«. Člen 161. se glasi: »Nihče ne more dobivati dveh pokojniin, dobiva samo večJO'.« — Zahtevati moramo. da se oristavi: »Izvzemši vdove državne nameščenke.« Krivica bi se godila omoženi državni nameščenki. Svojo pokojnino si zasluži sama, pokoinino po možu pa ie vendar m.ož zaslužil. Ako ta dostavek ne pride v zakon. izgubimo pravico, ki smo io desetletia že imele. Spremembe oziroma do•stavke teh dveh členov sta poslali dve okrajra učiteljski društvi: Maribor mesto in Maribor šolski okraj. Na seji širjega sosveta UJU pov. Ljubljana so bile sprejete rned drugimi zahtevami učiteljstva in poslane Olavnemu odboru UJU v Becgrad. Ni pa bila omenjena 4. točka či. 162. Pravico do pokojnine izgube vdove — o sprejemu v državno službo za dobo, dokler ta traja.« Okr. uč. društvo za mariborski šolski okraj je predlagalo črtanje te točke. Drage tovarišice! Sedaj pa malo pomislite Vaš položaj! Naporno morate delati, trudite se v šoli, trpite doma za družino; nesreča Vas doleti, mož umrje, predno so otroci preskrbljeni! Kaj te čaka tovarišica, vdova zapuščena! Imaš kopico nepreskrbljenih otrok. Poznam tovarišice, ki jih imajo 5, 6, 7, 8 celo 9. Dobile boste svoio plačo. dodatek za otroke; a po možu nobene pokojnine! Zdaj pa oskrbuj gospodinjstvo, oblači in šolaj otroke,'garaj in trpi, kakor matimučenica, ki jo opisuje naš Cankar. Za vse trudapolno življenje nista pri državi z možem toliko zaslužila, kakor da ostaneš in postaneš še večja sirota. Drugačno je gospodinjstvo, ako ga nadzoruje pazno oko gospodinje, mnogo večji so stroški, če gre gospodinja po zasluiku zjutraj od hiše. Zato pa boste stale v svoji bolesti ob moževi smrti pred dei- stvom odločitve . ali ostaneš uči- teljica in skrbiš z lastno plačo za otro- ke — ¦ ali zapustiš službo in kot si- rontašna vdova životariš ob pokojnini. Zarnan so študije, zaman dolgoletno službovanje, zaman ves trud, vse delo — — — Ti si in moraš ostati — uboga para! Čudim se le, da tovarišice v drugih društvih niste preštudirale predlog zakona o civilnih nameščencih ter se niste udejstvovale pri predlogih o njega izpremembi! Nas ženske se je potisnilo na turški niveau! Ko bode zakon enkrat že spre- jet, tedaj je vse ogorčenje, vse delovanje, vsi koraki le zvone- nje po toči. Tedaij se bode tako težko dalo kaj izpremeniti, kakor se ne spremeni famozni § 34. o draginjskih dokladah. — Mar. Godčeva.