Ätev. 3. LJubljana, meseca februrarija 1889. Tečaj VII.
čebelar ,n sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko,
s-iö sede/em na .Teseiiicali (Groi-enjsko). -.♦<»♦•-
Izhaja rsaki mesec enkrat in se pošilja aihiiii brezplačno; nendom za 1 gld. 30 kr. na leto.
Inserali in priloge rain ni jo se po najnižji ceni. — Let ti i na za tule znaša samo 1 gld.
Marorajr sr pri prrdsrtln ištrn na Jesenicah.
Obseir: krim-njc čebel v potrebi. — 1'omla'lnu pregledovanje. — Apno pri vrtnarstvu. — Kdaj naj drevesa obrezujem. — Preveč samih dobrot je nezdravo. — Naš dopis. — Raznoterosti. — Našim p. n. udom! — Naznanilo. — Listnica uredništva.
Kraienje čebel v potrebi.
Vzemimo čebelno hrano pred se. videli bodemo. da ista obstoji iz medu, cvetnega pralni in vode. Ličinke vseh treh vrst čebel (namreč od matice, delavk iu trotov) ne. dobe teli snovi v izvirni lastnosti ali podobi. Večinoma le od medu se žive ali hranijo le matice in trotje; če se pa pusti matica od čebel pitati, jej te podajajo edino le hranilni sok. Res smemo reči, da le čebele — delavke — uživajo redilne snovi \ bistveni naravni obliki, one te v to pripravljenem želodcu (clivlus) prebavijo in jih kot jedilni s<»k zopet izbljujejo. Vseh sicer ne. ker del od tistih ohranijo v sebi za lastno hrano, vendar pa tudi tega i/, sebe odstranijo izpole ga kot vosek. Izbljevani jedilni sok je pri redit vi ličink vseh treh vrst čebel zelo važen, ker se vse ličinke s tem hranijo, dokler se \ čašieah ali celicah po konci ne postavijo. Ddsilulob in do zakrit ja se krmijo le matičut^ ličinke z jedilnim sokom, a ličinke delavk iu trotov dobivajo neprebavljivo znu^i/ medu. cvetnega pralni iu vode. Lahko umevna je dalje stvar, da matične licmke vedno več jedilnega soka dobe, nego one od delavk in trotov.
Ako razne krmilne načine malo pregledamo, videli bodemo. da imamo pomladi iu sicer do popolne paše tako krmenje le zaradi tega. da čebele k paši sploh iu k obilni nastavi zalege spodbujamo. I'« letu moramo one roje krmiti, katerim nismo nič ali pa sploh premalo satovja z medom dali. Tako krmenje se tudi lahko pri izrojenkih t porabi, ker ti so.vsled rojenja oslabeli, iu ako jih dobro krmimo, dobimo še poznejših rojev. Vzemimo, da je poletna paša večkrat pretrgana, kakor je bila ravno v pretočenem poletji, zastane začeto delo; pa tudi v popolnoma izdelanih panjovih bodemo precej opazili, da tu iu tam leži na dnu panju izruvana trotova iu celo čebelna zalega. Videli bodemo med to uničeno zalogo tudi veliko
Sc negodnih čebel. Ta iznivani plod čebele potom pri žrelu iz panju izmečejo. To jo v pretečenem poletji marsikateri čebelar opazil, iu večina teli nam bo prav dala. da je pri takih okolščinah skrajni čas, čebelam pokladati. če nočemo, <la Id čebelam iu sebi škodovali. Mogoče je, da ljudstvo, ki ua ta	i, v sredi
poletja lakote pogine, ali pa iz panju pobegne.
Glavno krmenje je v jeseni into krmenje zove se krmenje v potrebi ali zasilno krmenje. S tem krmenjem dodamo čebelam še pomaujkajočo zalogo za zimo. V pretočenem letu je bilo to neobhodno potrebno. To krmenje naj so pa v onih krajih, kjer ni ajde, vrši že v avgustu: kjer je pa ajda, pa v septembru iu oktobru. Drugi zopet trdijo iu še z nekako pravico, da naj so zasilno krmenje čebel le spomladi vrši. Razume se to samo ob sebi, kodarje tako krmenje potrebno. Ce pa kateri panj nima dovoljne zimske zaloge, je pač svetovati, da so pravočasno v jeseni z zadelanimi medenimi satovi ali z drugim zanesljivim živežem pripomore. Ce kdo nima dovoljne množine medu. da bi zainogel z njim čebele oskrbeti, naj raztopi rumeni sladkor v gosto tekočino ali pa naj položi na leseno mrežo ali sploh na kako leseno pripravo cele kosce tacega sladkorja. To krmenje se pa mora, kakor je bilo že spredaj povedano, najkasneje v oktobru zgoditi, ker v zimskih mescih od začetka novembra do februarja ne smejo se čebele krmiti.
Pri jesenskem zasilnem krmenji naj pa bode čebelar izbirljiv. posebno v takih letih, kakor je bilo ravno pretočeno. Slabotnim panjovom in takim, ki imajo le malo dela, naj se v jeseni nikar ue polaga, ker ne splača se tacih panjov posameznih prezimovati, temveč naj se združijo z močnimi. Skušnja tudi jasno kaže, da ima čebelar od tako združenega panju več dohodkov iu dobička, nego od ducata takih slabotnih revežev. Imenitni čebelar lluber pravi, da se pri zasilnem krmenji v septembru lahko med ali sladkor do polovice z vodo naincša, ker čebelo to zalogo še pokrijejo, kar se k dobrem prezimovanji nar bolj želi. Ce se pa šole v oktobru krmi, naj se med ali sladkor le toliko z vodo pomeša, da prav gosta snov postane, t. j. toliko, da čebele zamorejo položeno jim krmo polizati, tako se u. pr. zmeša 1 /.7/ sladkorja s polovico kilograma vode. To so mlačno polaga. Vsako krmenje v potrebi naj se v jesenskem času vrši v obili množini ali v velikih poreijah iu hitro, kakor jc sploh mogoče, to pa zato, ker bi počasno iu pičlo polaganje utegnilo matico premotiti, da bi ta začela v tako poznem času iz nova zalogo staviti. Ako se pa to zgodi, se položena zimska zaloga skoro vsa preccj za krmenje zalege porabi. Dobro je, ako so pri takem krmenji matica vlovi iu za kake tri dni (t. j. za čas krmen ja) v matično gajbieo ali hišico pripre. Da bi pa kdo matico za toliko časa iz panju odstranil, pač mislim, da ne bo nikdo tega storil. Ce se pa krmenje v posebno veliki množini in hitro vrši. toga pripretja skoro ni treba in se lahko opusti.
Znano je, da dobrim letinam slede navadno slabe. Čebelarji naj si to dobro zapomnijo in naj v dobrih letinah ne odvzemo svojim čebelam preveč zaloge, temveč naj jim rajše nekoliko več puste. Prepričani naj bodo, da čebele z njim prepuSeno zalogo bolj varično ravnajo in jo bolje varujejo, kot mi sami. iu kolikor je ne potrebujejo, dobimo jo prihodnje poletje ali jesen z obrestmi nazaj. Kdor pa ima nove panjove Ts premakljivo vsebino), ta naj si pa napravi satovne nosilnike. t. j. okvirje panjove širokosti, te naj pripne v kak zaboj ali skrinjo iu v nje naj
13838119
olii'si ix panjov pobrano modem- in tudi prazne satove. To vso naj shrani v hladni izbi. Tu bn imel vedno dovoljuo iu ročno zalogo, s katero bo v sili potrebnim paujovom lahko pomagal. Prazni satovi mu bodo pa tudi prav prišli, posebno pri rojili ali ob dobri paši. l'ri odbiranji praznih, tudi pri polnili satovih bi ne bilo napačno, ko bi se strogo na to pazilo, da so odberejo lo laki satovi, ki imajo samo čebelnc celico, nikar pa takih, ki imajo celico pripravne za trotovi plod. Tudi na starost naj so ozira. V preveč staro iu že črno satovje matica ne stavi rada zalege: lo je pa panju na kvar. — Mravlje so sicer brzo pripravljene iu pridejo lizal sladki med: teh se pa obraniš, če pod zaboj iu skrinjo natreseš pepela. Drugih sovražnikov, kakor molja so pa obvaruješ, če zaboj ali skrinjo včasih dobro z žveplom pokadiš. Tako delaj pri dobri letini! Ako pa jedneg dobri letini sledi zopet dobra paša. iu ti nimaš nikamor več satov obešati, zamenjuj staro satove z novimi zadelauimi. (Jo boš, dragi čebelar, tako ravnal, ni se ti bati nikdar zdaluc zgiihe čebel, kar so je \ prejšnjih časih mnogokrat zgodilo, ker v dobrih letinah ui bilo nobenega egiptovskega Jožefa, da bi spravljal iu skrbel za slabo čase. Marsikdo so v dobrej letini veseli, gosti iu čebelam med obilno odvzema, a slabili časov, ki lahko nastopijo, se 110 spomni, še le takrat, ko resnico vidi, in je sila velika, spominja se, da ni prav ravnal, ker jo čebelam njih zalogo preveč skrčil iu zmanjšal, a navadno jo takrat žo prepozno.
Huber priporoča v tako slabih letinah prav močno združenje in podaje potem sledeči nasvet: \'o krmi tudi teh vseh lahkih panjov in vsacega posameznega, temveč polagaj posameznim, prav močno obljudenim in sicer prav obilo (2 do 3 litre) na dan. Takim panjovom se. potem lahko skoro vsak dan odvzame več zadelanih satov, ki se potem bolj revnim dajejo, dokler nimajo dovoljne zimsko zaloge, prazni satovi lačnih panjov obesijo se onim, katerim se polaga živež i. t. d. Tako se obvarujemo prenagle porabo zimske zaloge, ki bi znala vsled nove nastave zalege nastati in prihrani so veliko truda. — Ta nasvet ui brez vsega pomena iu bo marsikomu prav prišel, če se bo le natanko po njem ravnal.
Marsikater čebelar bo nejevoljen a poleg tega radoveden vprašal: S čim neki naj krmim svoje čebele, ker mi je najboljša krma. namreč med, do čistega pošla? Ako nimaš medu, hrani svoje čebele v prvi vrsti se sladkorjem (z navadnim ali rumenim) ali pa s prečiščenim eukrom (Raffinade). Velika napaka sicer to ni. ker prvič je sladkor cenejši nego med in drugič nadomesti sladkor pomanjkljivi med v primeri kakor 3:2, tose pravi 50 kg sladkorja z ravno toliko vode pomešanega, tedaj 100 Ig vse teže nadomesti 75 kg medu. V novejšem času so razne tovarne in firme spravilo sladkor kot čebelna krma v promet. Te prodajajo prečiščen sladkor Ratfinado — po raznih cenah. Dobi se 50 kg takega sladkorja za 15, 11.» ali Igld. Ta sladkor hvalita znana nemška čebelarja in urednika čebelarskih listov gg. Felgentreu in Witzgall. Ta dva pravita, da sta poskušnjo naredila in da se jima jo dobro ponesla.
Sedaj navedeni nasveti so za to zimo sicer prepozni, a za bližajočo se pomlad koristni iu potrebni. Komur je medu zmanjkalo, naj krmi čebelo po zgornjem navodil, no bo se kosal: seveda bo bolje opravil, če kupi svojim čebelam medu nogo sladkorja; toda boljše je sladkor kupiti, nego pustiti nedolžne čebelice žalostno za lakotjo poginiti
Urednikov p ris ta vek. Žalostne skušnje iu poizvedovanja pričajo, da se v resnici dobe taki čebelarji, ki svojitn čebelam nič ne dajo, temveč le od njih zahtevajo in jim pobirajo. To je pa res malo odveč! k'edaj bodo svojo pomoto in krivično postopanje spoznali? l?og daj. da prav kmalo! Da se zgornji spis ne bo vsem zdel vrjeten. to je več kot gotovo! .laz pa nasprotno trdim, da jo sladkor res dober, in da čebele niso nič slabše, če dobivajo le sladkor. To govorim iz lastne skušnje. 1'ri slabi letini pred tremi leti kupil sem v jeseni od jednega tukajšnjega čebelarja same čebele iz dveh panjov. Te dejal sem v nova panjov a. v katera sem obesil satnike s popolnoma praznim satovjem in začel čebele krmiti se sladkorjem. Vsakemu panju dal sem :t /,v/ sladkorja v vodi raztopljenega. Čebele so to tekočino pridno v satovje nosile in zadelale, kakor bi bil čisti med. Tudi nekaterim drugim panjovom, ki so imeli nekoliko medu. dodal sem nekaj sladkorja. Pomlad ua to bila je vetrovna in mrzla, da se čebele niso mogle očistiti svojo nesnage. Ko nastane toplo vreme, grem jih snažit iu kaj opazim? Panjovi so samim medom so bili vsi onesnaženi, mii se sladkorjem pa popolno čisti. Pomladi so kmalu rojili iu dali sladkorjevei po 2 roja, drugi le po jednega.
Pomladno pregledovanje.
Letošnja zima bila je v začetku mila iu kopna, a proti koncu pokazala nam je zob»5. Do božiča, da. še dalje bilo je tolikanj ugodno vreme, da so se čebele lahko preletele. Sneg pokril je še le v prvi polovici januvaija zemljo ter so sabo prinesel nekoliko mraza. Le nekatere dni je mraz ostro bril. vendar pa je kmalu odjenjal. Nastopili so bolj južni dnevi, tako da so že prod svečnico nekateri pri-<oInčni kraji pokazali kopuinc. Čebele imele so zadnji dan jauuvarja iu prvi dan februvarja ugodno priliko prcleteti so. Letos čebele niso bile dolgo zaprte iu ker se je dan že toliko potegnil ter sobice dobilo več moči. upati smemo, da tudi ta novi sneg ne bo več dolgo zakrival zemeljske površine, temveč moral sobo ogniti toplim solnčniin žarkom, iu sedaj sicer zaprte čebele bodo zopet proste. V resnici imamo letos ugodno zimo za čebele glede očiščevalnih izletov: a vse drugače je v nekaterih zimah, ko so čebele vsled mraza in snega pridržane njih blato od srede jeseni skoro do srede pomladi v sebi obdržati, ali pa panj iu satovje onesnažiti.
Ako v takih zimah nočemo naših čebel v nevarnost staviti iu če nočemo čebel le sami sreči prepustiti, moramo jim prav zgodaj na pomoč priti. Prvi gorak in brezveterni dan moramo vse panjove prisiliti, da izlete in so očistijo; tudi kasnih ne smemo brez izleta pustiti. Tak dan se letavuik ali žrelo popolnoma odpre iu smeti ter mrtve čebele, ki so zadaj za	se odstrani*. Ce bi pa kateri
panj tudi zdaj še ne hotel leteti, ter bi še nadalje mirno sedel, moramo ga k izletu spodbuditi s tem, da na panj trkamo, ali v žrelo dihamo, da čebele vznemirimo; dober pripomoček k temu je tudi to: da skozi žrelo brizgnemo nekoliko ogrete medene vode. Pri tem očiščevalnem izletu zapomnimo si slabe iu take panjove, ki so 11a sumu, da se v njih griža širi; vso drugo delo moramo za ta dan opustiti; edino to imamo isti dan še storiti, da zvečer že o mraku še jednokrat čebelnjak
03852891
obiščemo, ter pri panjovih poslušamo, če .so li v katerem panju čebele nemirne, ila se prepričamo, imajo li vsi panjovi še matice ali ne.
Drugi dan, če je vreme ugodno, ter je lep, ne vetroven, pa gorak solnčen dan, 11st imamo ua solncu nar manj S" |{., prične se natanko iu vsestransko snaženje iu pregledovanje. Pri slamnatih, dolgih ali okroglih panjovih so snaženje lahko izvrši, odvzame se namreč premakljivo dno in se nadomesti z drugim čistim. Na odvzetem duu se čebelar lahko prepriča o množini mrtvih čebel, tudi truplo matice, ki hi morebiti umrla. Iii se med mrtvimi čebelami lahko dobilo. Odvzeto iu onesnaženo dno so očisti vseli sineti. ter se se slabo zmesjo karbolue kisline s kako krtačo umije, s tem delom uniči se vsa zalega nadležnih mrčesov, ki se morebiti po razpokah nahaja. Tako onesnaženo dno se potem lahko pod drug panj podloži.
Zelo enako očedijo se naši stari kranjski panjovi z nepremakljivim delom, le ta razloček je pri tem, da moramo le prejšnje dno nazaj pribiti. Opomniti se pa mora tukaj, da se nekateri čebelarji pri tem delu pregrešijo, ker namreč panj, katerega hočejo očistiti nesnage, predno ga odprejo (dno odtrgajo), tako postavijo, da je vrhnja stran spodaj in dno na vrhu. Pri obračanji padejo namreč sineti med satovje iu te potem še v panju ostanejo, kar je pa panju kolikor toliko na kvar. Stari kranjski panj mora pri odpiranji tako stati, kakor v čebelnjaku stoji.
Drugače iu bolj sitno je pa to opravilo pri panjovih na satnike. Tuje treba previdno ravnati in vse snaženje brez dima opraviti, da -e čebele preveč ne razburijo.
Pri tem delu se čebelar preeej lahko prepriča gledtf ljudstva, matice iu zaloge medli. Kdor je svoje čebele pri sneženji pazljivo opazoval, bo lahko iu preeej vse slabotne panjove opazil iu si jih zaznamoval. Takim pnnjovom, ki imajo komaj toliko čebel, da le tri ali Se manj ulic med satovi napolnijo, naj se z vso skrbjo streže, njih delo. kolikor le sploh mogočo zmanjša, in toplo zadela. Pozneje se jim lahko se satovi z zalego, ki so se močnim panjovoiu vzeli, pomaga. Sploh naj se pa pri lesenih panjovih s premakljivim delom pazi. da settled sprednjo stranjo in zalegiuim gnjezdom ne nahajajo prazni satovi, ker bi ti na razvoj ljudstva škodljivo vplivali.
Panjovi, ki imajo pravo matico in so zdravi, imajo ua \sak način dobro čebelno zalego. Ako pa te ni. je panj ua sumu. da nima matice: če se pa matica vendar le dobi in se vidi le samo trotova zalega, je matica neoplemcnjena. Taka ostane vedno nesprašena, tedaj ne kaže druzcga. kot odstraniti jo. Ce panj nima nobene matice in tudi zalege ne. a je vendar Se močan, naj se mu da kaka matica, ki je bila na razpolaganje, ali pa uaj -e s kakim slabim, ki pa vendar pravo matico ima. združi. V prav redkih slučajih bilo bi priporočevati. naj se panju da zalega, da si novo matico izleže, posebno pa \ časih, dokler Se trotov ni. bilo bi to ne-vspešno delo. ker matiea bila bi že skoro prestara in bi ne hotela več k izpra-šenji izleteti.
Tudi premetenemu čebelarju se lahko zgodi, da pri spomladnom pregledovanji dobi lačno ali suhe panjove. Krmiti jih v tem času ui svetovati. Narboljše iu nar-hitreje se temu opomore, če se panju prazni zalegini satovi odvzamejo iu z polnimi medenimi nadomesti* in blizo zalegiuoga gnjezda obesijo. Ce pa takih ui. naj se pa naredi', iu sicer tako-lo: Položi dobro in popolno izdelan sat, kije iz čebelnega voska, tedaj uarboljši čebelam odvzel prazen sat iu položi ga na mizo. Napolni
navzgor molečo rušice (piskrice) z mogočo gosto, a no prevoč gorko sladkorjcvo raztopljino. Ce pa noče v piskriee teči, naj se pa na sat lahko trka. Ko se ohladi, naj se namaže pola belega, a finega precejalnega popirja po eni strani prav tanko s tekočim voskom. Povoščeno stran položi na napolnjeno satovo stran, na ta pupir naloži več navadnega popirja in po tem potegni rahlo z vročim likalnikom. Vsled ogretja se povoščen popir prime satu iu sat je ua eno stran pokrit. Ravno tako se naredi z drugo stranjo. Tako napolnjenim satovom priznam jaz večjo veljavo, kakor medenim, kor med lahko kristalizira iu se vstrdi, ter lahko pomanjkanje vode (žeja) nastane, med tem ko se sladkor lahko poljubno gosto ztunore \ kuhati.
Ker se pa v dolgih iu neugodnih zimah v čcbclnih črevili zaradi vodnega vživanja medu v mrazu obilo blata nakopiči, morajo se tega večkrat v panju otrcbiti. To pa imenujemo grižavost. Xarboljsi pripomoček zoper to nesnago je natančno osnaženje, bodisi gledt* čebel kakor tudi njih dela. Tako bolne čebele prenesejo se v čedne, ogrete panjove iu pri prenašanji se satniki nesnage očcdijo. Dobro je, če se onesnaženi satniki odstrani- in s čednimi nadomesti-, ker takih muru pri vsakem čebelnjaku dovolj pripravljenih biti. Da se mora grižaveinu panju valilui prostor zmanjšati in da mora tak panj mir in toplo imeti, razume se samo ob sebi.
Skrben čebelar si bo vse, kar je pri pregledovanji opazil, dobro zapomnil iu zabiljožil. da se bode vedel potem ravnati iu paziti, kjer bo treba pomoči in podporo
ali novega pregledovanja.	T—l.
■
Apno pri vrtnarstvu.
Pogosto se prigodi, da zemljišča, na katerih se je že več let zelenjiid pridelovala. vkljub močnem gnojenji od leta do leta. bodisi glede velikosti sadu, bodisi glede množine vedno manj dohodkov donašnjo. Veliko škodljivega mrčesa se naseli v zemlji, in ta mladim rastlinam posebno škoduje; ua koreninah se nahajajo škodljive glivo (gobe), ki pa starejšim rastlinam škodujejo. Pa ne samo to zagleda oko opazovalčevo, temveč opazi tudi. da se veliko rastlin noče prav povoljno razvijali iu razrašati. Ako take rastline bolj natanko preiščemo, dobili bodemo pri njih. da so njih malo koreninice skoro vedno več ali manj nezdrave, tedaj bolne, gnjile in vtrobuele. V obližji Pariza iu sploh drugih večjih mest, v katera okoličani dan na dan sočivje in zelenjad na trg vozijo iu so prisiljeni svoje pridelke vedno na istem zemljišči pridelovati, zgodi se to prav pogosto. Zaradi tega so pustili prst dotičnih zemljišč kemično preiskati. Pri takem preiskovanji dobili so, da se \ tistej prsti prevelika množina proste kisline nahaja. S tem dobilo se je tudi potrebno sredstvo iu zdravilo. V jeseni namreč so takej prsti pridejali razpadenega apna: množino namreč koliko apna se poseje, so vsako leto manjšali in od tistih dob posipajo zemljo z določeno mero apna. S takim posipanjem povrnili ste si-normalno zdravje in rodovitnost prsti. Škodljivi mrčes je zginil iu glive se niso več prikazale. Za tako rabo dobro je vsako apno, le razpadlo mora biti. a ne vgašeno. Prah živega apna se poseva po zemlji iu se s prstjo zmešava. Zato je dobro, če se tako posevanje vrši pri kopanji, takrat se namreč apno s prstjo nar-bolje pomeša. Posebno dobro za tako posevanje jo plinovo I gazo vol apno ((iasknlk). ker to ima tudi dušei- v sebi. ta pa je dobra gnojilna suo\.
-K-
Kdaj naj drevesa obrezujem.
Ivdaj neki naj obrezujem svoja drevesa, da bom v pravem času to tolikanj imenitno, važno iu potrebno delo opravil? tako povprašuje marsikateri še nesknšen sadjerejec. Prav ima. da tako povprašuje iu poizveda. kajti obrezovanje sadnega drevja je, kakor bi rekli, glavna točka pri odgoji tacega drevja. Res je, da je presajanje iu požlahtnenje tudi važni del sadjereje, toda to bode marsikdo popred zadel, nego pri obrezovanji. Obrezovanje je delo, katero se ne more kar z malimi besedami opisati. Skušnje, praktičnih navodil, izgledov je k temu prav obilo potrebnih iu še je začetniku to težko delo. — Ker pa ui namen temu članku, da bi se tukaj razpravljalo o obrezovanji samem, temveč le o času in dobi, kdaj naj se to delo izvršuje, hočemo se tedaj tega držati.
V	prvi vrsti se je pri obrezovanji ozirati na čas. kdaj obrezovanji odmenjeno drevo začne poganjati. Zgodnje vrste naj se popred, pozne pa pozneje obrežejo. Oziraje sena odgananjc, se obrežejo najpopred mandelni, marelice, potem breskve, črešnje iu slive, pozneje hruške iu na zadnje jablane.
Pogauauje se pa ravna po podnebnih okolščinah in se tedaj obrezovanje ne more povsod v istem času izvrševati. Zimsko obrezovanje se najboljše sponese, če se izvrši \ mesecih oktober ali november, ker sok. ki bi se pri lepem jesenskem času še pod luhoin pretakal iu vzdigoval, žalil bi precej narejeno rano iu bi jo pokril. Pri sadnih vrstah, ki so močnemu toku soka podvržene, je oktobrovo obrezovanje prav posebno priporočevati, ker se s tem tok v precejšnjej meri zmanjša. Drevesa že pozno na spomlad obrezovati, ko se je že sok začel gibati, pretakali iu vzdigovati, pravi se: škodo delati, ker sok. ki bi iz rane izkapal in se shlapil iu tisti, ki bi se v pokritje ratio vporabil, odtegnil bi se cvetju iu novo razvijajočemu se sadnemu lesu. Ce se potem cvetje, ki je že pripravljeno, a po zimi tiči v popkih, razcvete, odpade, ker nima dovolj soka, da Iii se prcživilo.
V	tem obziru, kakor tudi v več družili, je drevo podobno človeku; če mi kožne razrastke, kakor: bradovico na roki z nitjo podvežemo, bradovica otrpne, ne raste več, ker vsled podvezanja ne dobiva več soka iu krvi. kar k njeni rasti potrebuje, zaradi tega se posuši iu odpade; ravno tako je s cvetjem, če dobi premalo soka, posuši se in odpade, in mi imamo v jeseni pričakovani sad že spomladi kot cvetje na tleh. Tudi sadna očesca v lesu so zbog pomanjkanja soka izostala in se niso na novo naredila.
Ce se obrezovanje izvrši v oktobru ali novembru in če je sok še v toku, se rane zalijejo iu pokrijejo (deloma) še pred zimo. Zakritja si tu ne smemo misliti tako, da črez rano zraste li a ■ • iu jo pokrije, temveč nastopi nekaj soka na površji rane in se tam zgosti: to je prva stopnja zarastka iu ta zgoščeni sok je že varna odeja pred zmrzlino.
Ker je človek naravo poslušal iu to spoznal, zato pomaga jej pri tem, ker človek — sadjerejec sam naredi na rani nekako odejo iz smole ali cepilnega voska. Narava mu je zato zelo hvaležna, vendar se ne zanese popolnoma na človeka, temveč izpiihtcva iz ran pod mazihio hrasto sok. ki naj jej bo v varstvo iu v popolno ter dobro pokritje.
Kn na spomlad drevesa začnejo odganjati in se sok pod njih luboni /c vzdiguje. ta ne more več iz ran odtekati, ker sok prejšnjega leta se je pod mazilno skorjo tako ostrdil, da novemu soku nikakor ue pusti na dati. Vzdigajočemn soku m-kaže tedaj druzega. kot da sadnim očeseent k c vetji pomaga, in da en del lesnih očesee v sadne iu drugi del v lesne odgonke spremeni.
Kakor iz tega razvidiiuo. ne smemo mi naših dreves, če hočemo, da nam hodo sadni popki cveteli, da ho cvetje ua drcvji ostalo iu se v sail prerodilo. iu da nov sadni les in novi lc> za obrezovanje, katerega ho pozneje treba zopet v sadni lc> spremeniti, dobimo, nikoli pozno spomladi, kadar je drevje že miiževno, obrezovati.
To vse velja le za drevesa, ki so slabe rasti iu morajo že sadne popke nastavljati.
Kaj pa. če ui slediti sadnih popkov ? Potem se nam ui bati. da bi cvetje odpadlo i. t., d., vsaj tako nič cvetnih popkov ni.
V tem slučaju pač sinemo spomladi obrezovati, a tega vendar ne svetujemo, ker mi s takim ravnanjem eno leto zgubimo. Ha bodemo to bolje dokazali, hočemo navesti številke. N. pr. drevo kaže v poletji ISNS prav močno lesno rast. tedaj ni sadnega lesa nič videti, zato mi že kar v istem poletji drevo primerno močno obrežemo. Sok se bo iz narejenih ran prikazal, izpuhtel. da celo solzil bo po vejah ali deblu. S tem smo mi drevo jako oslabili. Obrezana mesta ali rane se bodo kakor pri jesenskem obrezovanji zarastla. še toliko bolj gotovo, ker je sok še v popolnem toku. S tem, da smo toliko soka odpeljali, ki gre drevesu v škodo, se nahajajoča speča očosca ne morejo v lesne izrastke razviti, temveč razvijajo se le zmerno, t. j. spremene se v sadna očosca. Prihodnjo pomlad bo drevo pognalo, toda vsled močnega obrezovanja še nekoliko trpelo iu večino svojega soka v popolno zaraščenje ran potrebovalo: ostali del soka bo prisilil sadne popke k evetji iu k nastavi sadja.
Ako bi bili mi drevo v poletji 18SS pustili po njegovi volji rasti, kazalo iu nastavljalo bi vedno lesne izrastke, nikoli pa ne sadnega lesa. Zdaj bi pa morebiti kdo mislil, da Iii se bilo obrezovanje lahko še v oktobru ISSN ali pa v spomladi 1889 izvršilo, ker se popred ui. in Iii se, s tem zamujeno popravilo. To pa ui mogoče, ker se lesni popki ne dajo kar tako hitro v sadne izprcineniti, temveč k tej izpreinembi več časa potrebujejo. Sadna očesca. ki hočejo spomladi cveteti, morajo že prejšnjo jesen gotova biti.
Iz obeh teh zgledov je razvidno iu se zamore sklepati, da naj se slabo rastoča, pa s cvetnimi popki obdana drevesa obrezujejo v oktobru, ali pri ugodni in lepi jeseni tudi še v novembru, nasprotno pa divno rastoča, ki nič sadnega losa ne kažejo, že precej v poletji, da se s tem prisilijo k nastavi sadnih popkovin k donašauji sadu.	II.
Preveč samih dobrot je nezdravo.
Neki naravni uagou priganja človeka, da istej stvari, ki jo posebno ljubi, nad vse streže. Kaj tacega opazimo pri onih ljudeh, ki so posebni ljubitelji vrtov iu sadnega drevja. Ti svojim drevesom ne morejo nikoli dovolj dobrega storili;
vso kar berejo, vidijo in slišijo, store pri svojih drevesih, s tem pa si večkrat le škodo delajo. Ce človek vidi kako pretirano skrb iu pazljivost pri drevesih uporabljali, precej sc uu>ra spominjati besed nekega starega, pa skušenega vrtnarja, ki je rekel: „Ce bi jaz hotel vse storili, kar se piše in govori, ne imel bi v svojem vrtu tudi travnate bilke več."
Tako preveč skrbim ali bolje rečeno, delu odveč je zamazanje obrezovaluih ran ua koreninah s ccpiluim voskom. Te rane se ne smejo nikdar z voskom pokriti Ce se korenino obrožejo, priteče pri ranah drevesni sok. ta pa naredi nekak ob-rastek (Callus) iu iz lega obrastka pa poženejo novo korenine. Ce zamažemo rane, ki so vsled obrezovanja nastale, zabrauimo soku izstopiti iu obrastek narediti iu če tega ni, tudi novih korenin ue dobimo.
Drugo tako napačno delo nahaja se pogosto pri nasadit vi špalirja ob zidovih iu to jo. da se izkopljejo velike jame iu namesto izkopane prsti vzame se dobra črna prst z namenom, da l»> drevo \ loj dobri prsti posebno lepo rastlo in obrodilo. Včasih šo to zemljo z drobnim peskom pomešajo, da bolj rahla ostane, da so za-inorejo korenine lažje razprostirati. Tako ravnanje pa vel ikra t drevesu več škoduje, nego koristi, kar spoznamo nad tem. da drevo, namesto da bi lepo poganjalo, obilo cvetelo, le peša, boleha ter da ima rumenkasto listje. Vzrok temu je: „preveč dobrega." Vsa voda, katero prst okrog dobre zemlje v se dobiva, steče v dobro rahlo prst iu drevo, namesto da bi si od dobre zemlje kaj pridobilo, v vodi stoji in vlonc, korenine začnejo gnjiti iu drevo pogine.
Na prostem tako vsajeno drevo bi to dobroto lažje prenašalo, ker se voda lahko na vse strani ua dnu jame razprostira, pri zidu je pa to drugače, ker se voda na ono stran, kjer je zid, ne more odtekati.
Kakor sem rekel, na prostem bi drevo to dobroto iu tako vsaditev lažje prenašalo, vendar bi se tudi tukaj moralo boriti za obstanek.
Za polovico dobre zemlje in polovice navadne težke zemlje skupaj zmešano bi nam drevo pri pravilnem obrezovanji kmalo našo skrb z obilico sadu dobro poplačalo.
Prevelike množine dobre zemlje imajo še te slabe lastnosti, da drevo še pozno v jesen odganja, (ima sok), zato je pa v nevarnosti, da pri prvem mrazu
prav lahko zmrzne.	11.
-x--
Naš dopis,
Dobrno pri Mi-iufšii. Tudi po uaši okolici -o bile čebele bolj v slabem stanu. Spomladi so sicer še dosti zgodaj rojile, a potem nastopilo jo slabo vreme, da so čebele, posebno pa roji lakoto trpeli Ta lirnla nadloga je tako razsajala, ila skoro ni bilo čebelnjaka, v katerem bi ne bil nobeden panj za njo poginil, ali pa prav hudo oslabel. Drugi panjovi pa so wi zalego pojedli, tako da so bili proti ajdovi paši skoro brez čebel. Nekateri čebelarji, ki niso medu imeli in ga tudi niso hoteli kupiti, imeli so občutljivo škodo, ker so jim čebele iz nekaterih panjev že prod ajdovo pašo ali pa tudi med pašo všle in jim prazne iu suhe panjove zapustilo. V te vselilo so so voše iu so jim vse satje uničile.
V takoj zadregi približalo so jo zadnje čebelarjevo upanje — ajdova paša. Ta bi v uaši okolici ne bila tako slaba, ko bi bilo v panjovih dovolj čebel. Malo
ljudstva pa .v kratkem času le malo opravi. Pri letošnji paši se je pač lahko vsak prepričal, koliko in kaj močen panj zmore. Dobro obljudoni t. j. močni panjovi nabrali so po 17 do 20 funtov stare v ago.
Za pleme pustil sem nad 90 panjev. Nekateri tukajšnji čebelarji pustili so si le malo plemeuoev. ker jih je neki kupec veliko nakupil, da jih je ua Nemško poslal. Tudi matic so čebelarji v Ljubljano veliko prodali, navadno po 'JO kr. l'ebele so se letošnjo jesen večkrat zelo prašile. kar jim gotovo koristi.
Sadja je bilo letos tudi pri nas veliko, posebno hruške so bile zelo rodovitne. Jabolka so bila lepa, ker jablane niso bilo preveč polne.
Ker smo ravno novo leto začeli, zato jaz vsem čebelarjem iu sadjerejecui voščim in želim prav obilo rodovitno, dobro in srečno novo leto! Franc Itarh/nj.
— x
Raznoterosti.
Čebela kot toaletni kine. Pri ženitovanji druge hčerke vojvoda iz Newcastle, ki se je leta 1883. ua Angleškem obhajalo, nosila je nevesta jako drag pajčolan iz bruseljskih čipok. ki je bil obsojan z dcmautniiiii čebelami. Pripet je bil z dvema velikima čebelama, ki ste bili kot kljupi (priponi) narejeni, za lase.
Platon, ki je bil 430 let pr. Kr. v Atenah rojen iii je tudi tam leta 348. umrl. pripadal je staremu atiškeiuu rodu. Od njega se pripoveduje, da je še kol deček nekoč spal. ter da so spečega čebele iz gore Himet z medom hranile ali živile. Razlagalci so rekli, da bo iz tega dečka postal mož. čegar govor bo prav ljubeznjivo donel, kar se je tudi zgodilo.
Našim p. n. udom!
Dolžnost udov je:
1. da vsak ud svojo letuino plača: Ž. da se vsak ud potrudi dobiti še novili udov. Prisiljeni smo to objaviti, ker večina naših p. n. udov svojo dolžnost preveč počasno opravlja.	Predseduištvo.
Naznanilo.
Nove (Dzierdzonove) panjovc prodaja po 8") kr. Janez Vovk na Jesenicah. Poštnina se posebej računa.
Ustnica uredništva. Vee dopisov snih morali /.uradi pomanjkanju prostora prihranili za prihodnjo številko; tedaj prosimo potrpljenja: vse pride na vrsto.
Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj .lan cz, Mod i o, društveni predsednik.
Lasfniua .Čebelarakoga iu wlj«ng ki-gu društvu ta Kranjsko." — Natisnila Kluiu iu Kuvafi v LjuMjaui.