Glavna skupščina »Saveza hrvatskih učiteljskih društava". (Dalje.) Življenje je od dneva do dneva dražje. Ta tožba odmeva v vsakem kotičku naše domovine. V poslednjem času je silno poakočila eena živežu, a novcu padla, pa so zato drugim uradnikom popravili materijalni položaj. To se je zgodilo tudi našiin nadzornikom, ki jim zakon iz 1. 1888. uatanavlja plaČo 8 1000 in 1200 gld. Ta paragraf šol. zakona se je prenaredil tako, da so nadzorniki po postavi iz 1. 1894. uvrščeni v IX., Vlil. in VII. plaČilni razred, a vsi trije razredi imajo osem plačilnih lestvic, in sicer 1100, 1200, 1300, 1400, 1600, 1800, 2200, in 2400 gld. Prav je, da se je dostojno oziralo na naše poglavarje, ker 80 oni to s svojim položajem zaalužili. Stavim, da med nami ni nikogar, ki bi se ne radoval nad tem uspehom svojih tovarišev in poglavarjev, ki 80 a svojim dosedanjim delovanjem dokazali, da niso pozabili na tisoče siromakov, s katerimi so nekdaj delili trpljenjepolno življenje ljudakega učitelja! *) Ali priznati mora vaak nepristrauaki in pravični mislec, da je želja naša, uvrstiti nas v poslednje tri razrede neovržno opravičena že zategadelj, da ne bo med tovariši tako očitega neakladja v gigantskem skoku iz nobenega plačilnega razreda v sedmega. Pripoznavamo vsakemu stauu pravo, da zahteva pobalj* šanje svojega materijalnega stanja, ali takisto želiino, naj ae prizna tudi nam, da imamo pravo zahtevati resitve iz dosedanje bede in iz dosedanjega siromaštva. Stanarina celih 100 gld, ki jo danes dobivajo ljudski učitelji, ni primerna niti za najbolj pozabljeno vas. Ni dežele, kjer bi stanarina učiteljev bila tako nizka, in povsod je urejena po krajevnih razmerah. **) V vseh deželah tvorijo glavna mesta v tem pogledu izjemo, samo pri nas ni tako. Nadstražarji v Zagrebu imajo 200 gld. atanarine, ljudski učitelj pa 100 gld. Sicer je to popolnoma prirodno. Onemu, ki ima plače samo 400 gld. ne pripade večja stanarina. Bolestno spreletava učitelja tudi, Se pomisli, da ima na šoli, ki jo vzdržuje dežela, šolaki sluga 400 gld. plače kakor tudi učitelj, in ki ima pred seboj aigurno perspektivo, da bo svojega predpostavljenega v 40 polnih letah službe nadkrilil za 350 gld. Za uradnike poalednjega razreda ne zahtevajo nobene osebne klasifikacije, ker ui potrebna za mehaniško in šablonako delo, ki ga opravljajo. Za učitelja velja že radi tega vzeti ozir, ker je temeljito pripravljen za avoje znanje, ter mu ni v marljivosti in vestnoati, kakor v trudoljubivosti za razširjanje občne in atrokovne izomike — to se osmeljam glasno in jaano izreči — nihče enak. To mu je povzdignilo ugled, ali samo do čaeti. Ta ugled se nima toliko moči *) Pri nas je sereda to drugače. Nekateri nadzorniki so pri naa gospodje, a mi sužnji. Ošabno gledajo iz visočin na _as, ker so doatojanstveniki » kamenitimi srci. Toda: tempora mutantur! Uredn. **) Pri nas po kmetih nimajo aploh nič atanarine. Tamkaj nemara lahko prebivajo po šotorih kot cigani. Uredn. v sebi, da bi se mu priznalo mesto, ki sodi onira, od katerih zavisi bodočnost in sreža narodova. Tak delavec, ki je vse svoje Življenje verno in vdano stal v službi naroda v poalednjih vojaškib vrstah, ni dospel ne na ugledu ne na plači na ono atopnjo, na kateri je n. pr. pravnik po enoletnem ali dvoletnem službovanju. Učiteljstvo srednjih šol zahteva tako tudi povišanje plače, in to s polnim pravom. Ni dežele v monarhiji, najbrž je ni na vaem svetu, kjer bi učitelji srednjib šol bili tako slabo plačani kakor pri naa. A kaj je z ljudskošolskim učiteljem v monarhiji? Evo, plačilne šeme vseh dežel v monarbiji! Iz nje se vidi, da so ljudski ucitelji v Hrvaški in Slovoniji najslabeje plačani v vai monarhiji in najbrže tudi na vaem svetu. Učitelj srednjih sol potrebuje za svojo izobrazbo, inialim ono, ki ga usposoblja za službo, 16 let, a ljudski učitelj 12 let. Tedaj tri četrtine toliko kakor profeaor. Prvi mora služiti 30, drugi 40 let. Ljudski učitelj, ki je v vsem, a največ v zahtevanjih skromen, bi se zadovoljil a tremi četrtinami sedanje pričetne plače učiteljev srednjih šol, ker bi mu temeljna plača po tem ključu bila 675 gld. Profesor dobi koncem 30. leta alužbe 1900 gld. plače in s tetn gre v pokoj, a ljudski učitelj bi s tri četrtine te plače, kar bi bilo 1425 gld., šel _ele s 40. leti službe v pokoj. Ako bi ta ključ dali pod lnpo najučenejšega pravnika, bi ga moral odobriti, ker je pravilen, a kar se mene tiče, bi želel, da se tako ali vsaj na tej podlagi urede naše plače zakonitim potom. Sedaj se mi je še na kratko -pominjati zakona iz 1. 1874., in naj bo dopuščeno, da ga primerjam z onim i* 1. 1888. Citn se je Krajina pričela razoroževati in utelešati materni deželi, je trebalo urediti raznovrstne odnošaje v domovini. V vsem krajiškeoi podrocju je temeljna plača 350 gld. a provincijal je stal nekaj bolje, ker so bile šole razvršcene v različne plačilne razrede s 400, 500, 600 in 700 gld. Tedaj y vsem področju, na katero se je sedauji šolski zakon raztrgal, je bilo pravzaprav pet plačilnih razredov s temeljno plačo 350, 400, 500, 600 in 700 gld. S žolskim zakonom iz 1. 1888. ao hoteli plače unificirati 8 tem, da so povsod uvedli temeljno plačo 400 gld. Vzeli so enim, da so dali drugim. Na oko izgleda to pravilno, vendar temelji taka praksa na jako pogubnem naČelu, ki spominja na komunizem. Pri tetn sta oba trpela, oni, ki so mu dali, in oni, ki so mu vzeli. Ali petnajst polnih let, kar je ta zakon uveden, nain je doneslo groznih razočaranj, ter nas vsako novo odkritje uveri, kako je ta zakon deloval ,,in peius1*, namesto nin melius", on nam je odvzel mnoge udobnosti, kar nam je prvi zajamčil. Ta stran tega zakona je živo predočena v peticiji na visoki sabor, tedaj preostaja meni le malo'besedi. Vzemimo samo 50 šol v vsi deželi, ki so bili razvrščene v plačilne razrede, pa recimo, da je novi zakon vsaki teh šol povprečno vzel samo 100 gld. To je na leto 5000 gld., kar bi zneslo v teh petnajstih letih 75.000 gld. To vsoto je odvzel n<>vi zakon učiteljstvu, četudi je to pokrito z navidezno v pokojnino nevštevšo doplačo po 60, 100, 200, in 300 gld, Ako bi pravomočnost zakona ne zajamčevala dobljenih pravic, bi človek niti tožiti ne mogel. Ali taka praksa, kjer se z enim zakonom jemlje ono, kar se je z drugim zajamcilo, more človeku vzeti celo vero v samo moč postave. Nedavno je priredil v klubu naših učiteljic vrli učenjak predavanje o npravu". Pričel je tako-le: Vi me pitate: što je pravo? Iskreno mi je priznati, da bi mi mileje bilo, da me pitate: Što nije pravo?"*) Razpravljajoč lepo o evoluciji prava, je *) Tako bi se po vsi pravici lahko vprašali tudi pri nas! Ured. dodal, da pravu nedostaje kontinuitet vrednosti. A to n. pr. znači: Kar je bilo sinoči pravo, danea ni več. In rarno to se obi8tinuje kadar primerjamo prava, ki nam jib je zajamčil zakon iz 1. 1874. z onimi, ki nam jih je odvzel zakon iz 1. 1888. In jaz završujem: To tedaj ni pravo! (Bumo odobravanje.)