D o p i s L Iz Pekla. Kakor setn vam, gospod urednik, zadnjič obljubil, sporočam Vam sedaj o svoji lovski sreči na Radoslavskem lovu. Znam, da me bodete vprašali, kako je kaj z obljubljeno pečenko; pa le počasi, gospod urednik, videli boste, da mene popolnoma krivda ne zadene, da nisem mogel svoje besede izpolniti. Je paC že res: lovec je najsrečnejSi, kadar se spravlja na lov, že celo nofi se mu poprej sanja o tolstih prepelicah, jerebicab in pa o brzonogih zaicih. Tako sem tudi jaz o svoji lovski sreči prezgodaj sanjal ter v domisljiji gledal kar cele kupe pobite divjaSine. Dan pred lovom sem ogledal skrbno svojo »flmto«, ki že od francoske vojske nad pečjo visi, stresem iz nje mrtve muhe in pajke, ki so se prav udobno v nji udomačili ter jo namažem od znotraj in zunaj, kakor sem videl to delati druge lovce. To Vam je orožje, ta »flinta!« Malo je res daljaa, kakor so zdaj že te nove, a poka pa poka, kakor ta mali cerkveni možnar. Cenov stric so mi dali poln »rožift punfra« in Majcen, tisti, ki ume »rekurze« delati, pa kaki dve pesti »špriha«, zamotanega v »Štajerca«. Tako, vidite, zdaj sein pa bil pripravljen za sipanje grenke smrti med gozdne prebivalce iz svojega orožja, kakor nekdaj grmeč Perun iz oblakov raed uboga človeSka bitja. Uberera io čez Malonedeljo, kjer je ravno bralno društvo imelo zborovanje in volitev novega odbora, kar se je, hvala Bogu, brez vse nesreče izvršilo. Potem pa jo mahnem čez travnike v Reber, kjer sem pričakoval naiboljSega uspeha. Vstavim se pri »piičovi mlaki«, napnem petelina ter začnem prežati pazljivo na vse kraje. Čakam eno uro, dve, tri, toda zajca in kake druge zverjadi ni od nikoder. I nu, si rnialim, zajcev ni, grem pa čez njive, pa ustrelim kako jerebico, kar bo tudi dobro za pod zob. Med potoma se domislim na Muhiča, ki mi se delj časa britev brusi, stopim k njemu, pa ga ravno ne najdem doma, pač pa sem naSel cel kup »Štajereev« na mizi in Se celo svojo britev sem dobil v »Šta- jercu« zamotano. Slabovoljen grem dalje ter se oglasim pri Kuharovem Toneki, ki je ravno nekaj na mašin »štepal«. Ker je »ge- majnerat«, povprašam ga, kedaj bodo že pri mlini most delali, zaradi katerega se z Ra- doslavci pisano gledajo. Bil je slabovoljen, jezil se je, da je »Štajerc« naročnino zvisal, svoje obljube pa, da bi bil povečan, ni spol- nil. »Prav je tako! naj vas le beli ta »Sta- jerc«, boste že prišli enkrat k pameti, da boste sprevideli, da je ptujskim gospodom friško figo za kmetski stan«, tako sem mu jo zabrusil, potem pa sem odSel k Bajsovemu Johanu, da se pogodiva za one nove škornje. No, pa mislite, da je bilo kaj, nič! Saj ne utegne šivati, ker mora »Štajerca brati. Da bi me Curi muri, danes sem mislil dobiti imenitno lovsko pečenko, pa naletim le na same »giltne krote«. Vkljub temu pa vendar nisem maloduSno obupal, marveč sem Se pazljiveje kukai in lukal, kje bi se dala moja lovska spretnost prakticirati. Kar si domislim, da bi bilo dobro kupiti v štacuni Korošako- vega Jakopa nekaj kresilnega kamna, ker te presnete žvepljenke so dandanes skoro vse za nič. Kako le ta spak kljubuje, če človek po noči tako malo natrkan domov pride, to se reži in oblizuje, da vsaka ugasne. Ko pri- dem v Stacuno, kresilnega kamna ne dobim, pač pa spet cel kup »Štajercevt. Ej, Jakec, slabo blago dobivaS iz Ptuja, iz tega ne bo nič! — Idem dalje ter se pri Ostršovem Luj- zeki vstavim. To vam je »kunšten* človek, zato so si ga pa tudi Radoslavčani za šol- skega*zastopnika izvolili. Najdem ga pri »Šta- jercu«; ravno je študiral, da bi bilo boljSe, če bi se »Štajere« z belimi črkami na črn papir tiskal. Zdaj pa le dalje! V obližji, kjer je toliko krapovic, tam se poštena lovska divjačina ne zdržuje. JNabriSem jo čez Sumo na veliko cesto, kjer srečam ravno »Topol- njakovega« dedeka, ki so si od Šebjanovega Vaneka pod pazduho »Štajerca« nesli. No, nič nisetn povedal, pa tudi zdaj ne povem, pa nekaj sem si vendar le mislil potihoma! Zdaj pa le v »kapajnčno grabo«, tam bo bržkone kaj za strel. Pri Bukovnici na|dem Kosovega DraSa in Pranfolovega Japeca, ki sta zamisljeno Tsak svojega »Stajerca« gle- dala, da me nista niti opazila. Tako, zdaj pa je solnce zašlo, v temi pa naj filovek strelja, če more; lačen in žalosten sem Sel nad Go- demarce in Bodislavce s prazno torbo v svoj priljubljeni Pekel domov. Ostanem Vam tedaj obljubijeno pečenko za sedaj dolžen, kar mi blagovolite ojirostiti. Vrniti pa moram »Šta- jerčevemu« dopisniku iz Moravec nekaj tem potom. Dragi dopisnik, torej, saj te poznamo vsi; list nisi iz naSega loga, veter te je pri- nesel k nam. Za kmeta se izdajaš, pa nisi kmet, pa gospod tudi ne. če si baje tudi hodil »Stajerca« urejevat. Ob času, ko se je obhajal pri Malinedelji sv. misijon, izbruhnil si v »Stajercu« strasten dopis, t katerem si smeSil čč. gg. misijonarje in sv. spoved, da se je Tsakemu gabilo. Oblatil in oneCastil si 8 tem javno naSo faro; klepetaS nekaj o kle- rikalcih in naprednjakih, pa vendar nimaS niti pojma ne o enih ne o drugih. Ne, ni še napreden kmet ta, ki psuje duhovstvo in smeSi verski Cut dobrega ljudatva. Poglej Slanovega Lovra, on je napreden kmet; on se trudi, glej, pri izboljSanju travnikov, vino- gradov in živinoreje, to je naprednost kme- tijstva; kje pa imate vi Moravski »ŠtajerCi- janci« kaj pri Taših kmetijah naprednega po- kazati. PuSčavniku očitaš bedastočo, pa ne pomisliS, da pregoror pravi: Bedak misli, da so na svetu sami bedaki! Kar se tiče Turka na steni pri Stupici, videl sem ga prej kot ti, a sv. Blai je pa bil tudi slikan na »svi- slih«, ako ti je ta izra* bolje znan; toda pri prenovljenju hrama so ga prebelili. Vidia torej, da ima8 Se tudi ti v svoji butici doktj praz- nega prostora, kamor bi sv. Duh labko dosti polotil, ko je neael svoje darove mimo Ube. ¦— Tako, idaj pa s Bogom! Pribodnji teden sem povabljen v Tomaževsko faro, od koder Vam hočem ob priliki kaj več poročati. »PuSčavnik iz Pekla.« Iz Žabjegagradca. Kakor najbrže veste, gospod urednik, ne stanujem sicer v Zabjemgradcu, temveft samotarim na PleSivcu, a nesreča je hotela, da moram ravno zdaj tukaj bivati, ko ima sv. Uršula najlepSo belo obleko. Kaj pa je vendar temu krivo, da bivam zdaj v Žabjemgradcu, tako se povprašuje celi svet, ki me pozna daleč na okrog kot plešivSkega samotarja? — To se je pa zgodilo tako-le: Celi teden sem opazoval s PleSivca, da se v Staremtrgu pri Petriču čudno iz dimnikov kadi, zraven pa me je vedno pikalo nekaj v nos, kakor da bi se tam kiapi pekli, najbrže za ono gostijo, katero je že moj dobri prijatelj, ŽabjegraSki orgljar, omenil dne 5. t. m. Polasti se me nepremagljiva želja po krapih, kar sline se mi cedijo po njih. Pa kako si hočem pomagati, ker mi vsega primanjkuje, kar je potrebno pri krapih? Ne premisljujem dolgo. Urno na noge in v Slovenjigradec. Brž si nakupim vsega potrebnega, potem si pa privoščim v zadružni gostilni dobro kosilce. Krčmar mi zraven ponudi neko dalmatinsko vino z imenom »Blutwein«. »Tristo medvedov! temu vinu je pa menda res kri primešana, da ie tako temno rdeče«, rečem na glas. sam pri sebi sem si pa mislil, da je zelo nespametno, piti po slovenskih krajih tuja vina. Štupar, dobri krčmar, me pa hitro potolaži, češ, vinu ni primežane nič krvi, ampak vino se v kri spremeni, kakor hitro je človek povžije. Ker imam malo krvi, je pa spijem nekaj četrtink več, kakor bi je bil sicer. Ves srečen, da imam sedaj dosti krvi, se polagoma pobiram domov. Stemnilo se je že, ko grem iz Slovenjgradca. Vroča glava, tudi težke, a vendar brze noge, vse to mi je kazalo prednosti Dalmatinca. NebeSko dobre volje grem skozi Staritrg, a ne na Plešivec, temveč v Žabengrac k svojemu dobremu priiatelju ogljarju. Pot pelje skozi neko grabo, ki se začne lakih pet minut od Petriča. Žvižgam si in pojem — »da bi te sam peklenSčak! Kaj pa je to?« — Klečim na mrzlem, trdem ledu, klečim tako dolgo, kakor v cerkvi že gotovo pol leta ne. S silo se spravim zopet na noge, prižgem vžigalico, in glej, kako daleč ti nese oko, samo ledena cesta, in sicer toliko ledu, kakor ga že zdavnej nisem videl nakupičenega. Dolgo nisem mogel pregledovati in presojevati te poti, zakaj skeleče rane so me preganjale k prijatelju. »Prav se ti zgodi«, karam samega sebe, »zakaj pa hodis po noči domov. Ko bi po dnevu hodil, bi gotovo videl kako tablo z napisom: ,Krempižijer oder 3 fl. Strale'«. Z največjo silo pritolčem k prijatelju. Dobro se mi je zdelo, da ni luči prižigal, ko mi je pokazal, kam naj ležem. Drugo jutro pa skače prijatelj po svoji sobi, se smeje, reži, krohoče, kakor bi bil zblaznil. »Kaj pa ti je vendar«, ga vpraSam nekoliko nevoljen. Toda njegovega smeha ni bilo ne konca ne kraja. Slednjič mi vendar drži pred moje obličje nekaj ogledalu podobnega. Hitro se zgrabim za nos. Bil je tak kakor star Soln. Torej tudi moj nos je trpel, ne samo kolena, zraven se pa silno.budujem, zakaj se led ne spravi s ceste. »Prijatelj«, pravi tovariS, »ali ne ve3, da si je Švajgar novo ledenico postavil? Lani si je iz tiste grabe napeljal vodo v svojo kuhinjo in tudi v sobe, letos si pa baje misli 3e led napeljati v ledenico.« »Da pa Petriča, Španžela ali Rudl-na sedaj Švajgarja imenuješ, to pa vendar ni pravt, rečem jaz. »On sicer raje molči, kakor pa marnva, a zaradi tega mu pa ni treba nemSkih priimkov vsfljevati.« »Ne ne, to ni tako«, pravi tovariS, >župan Petrifi je kupil Svajgerhoi od Svajgerjeve Ričike.« »Cudno, da je on to kupil.« »Kakor veS, ima PetriČ tovarno ali labriko, in dela tako strašno močno opeko iz cementa, da ti ne bo treba svoje bajte do sodnega dne prekriti, Ce jo adaj i njegovo opeko pokrijeS. Vse izvrstno napreduje v Petričevi tovarni, le svojih uraduikov in delavcev nima Dikamor spraviti pod strebo, radi tega pa je kupil Švajgerhof, da bodo imeli potem pri njem stanovanje.« Kdor zna pa zna. — Za danes naj bo dovolj, samo to vas prosim, gospod urednik, naznanite mi v svojem cenjenem listu kako dobro mazilo za krvava kolena in raztolčen nos; jaz Vam bom pa potem še nekaj poročal o Zabjemgradcu, posebno pa o obcinski cesti, ki je tako gladka, da se naSe žabe s peciklom vozijo po njej. — Srečno! PleSivški samotar.