PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevni! 0- ^ g O' ► O "G o - m Z. ^ M ? G ^ lije) SO 723 z h? t * w h: > Z 3> Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 87 (12.719) Trst, nedelja, 12. aprila 198 Kriza paradoksov SANDOR TENCE Vladna kriza, ki se počasi izteka in ki bo najbrž privedla do razpusta zbornic in torej do predčasnih volitev, se je v zadnjih dneh izrodila v institucionalno afero, oziroma v krizo, ki postavlja na kocko verodostojnost uglednih državnih ustanov. Že samo dejstvo, da je predsednik senata Fanfani odklonil vabilo za sestavo nove vlade in da je bil državni poglavar primoran poveriti mandat notranjemu ministru priča, da kriza ni tako enostavna, kot kaže na prvi pogled ali pa kot bi se dalo razbrati iz vsakodnevnih prepirov med demokristjani in socialisti. To je kriza paradoksov in zagonetnih manevrov, ki bi gotovo spodbudili zanimanje pokojnega Kafke, ne pa velikega dela državljanov, ki si upravičeno želi jasnosti in čistih računov. Glavni paradoks je v tem, da vse politične sile, z izjemo fašistov, nasprotujejo razpustu zbornic in torej volitvam, v bistvu pa se kriza z naglimi koraki usmerja k tej rešitvi. Drugi paradoks zadeva ljudske referendume o problemih sodstva in o jedrskih centralah. Večina senatorjev, z izjemo predstavnikov KD in MSI, je bila med nedavno razpravo o vladni krizi mnenja, da je treba referendume izvesti ob upoštevanju načel, ki jih točno določa ustava. Referendumi torej po mnenju senatorjev še ne predstavljajo utemeljenega razloga za volitve, v resnici pa je temeljni kamen spora med strankami. Tretji paradoks pa zadeva (nekdanjo) petstrankarsko večino. Bivši zavezniki po vrsti ponavljajo, da so pripravljeni na obnovitev dosedanjega zavezništva, ki pa se v resnici popolnoma razkraja, tudi zato, ker v parlamentu trenutno ni alternativnih rešitev, če izvzamemo (hipotetično) možnost »zgodovinskega kompromisa« med komunisti in demokristjani. Kot vidimo, se torej kriza predstavlja v dvojni luči, s političnimi in s pravnimi, skoraj že ustavnimi učinki, ki predstavljajo novost v povojni Italiji. Republika je doslej doživela štiri zaporedne predčasne razpuste zbornice in je sedaj na pragu petega, kar pomeni, da so predčasne volitve praktično že zakoreninjene v našem političnem sistemu in jih torej ne gre na noben način dramatizirati ali predstavljati v ustrahovalnih tonih. Ne moremo pa mimo dejstva, da je tokrat na tehtnici važno ustavno načelo, ki daje možnost državljanom, da s pomočjo demokratične- NADALJEVANJE NA 2. STRANI 0- O ■m V* o o ?0 o o V Gorici in Novi Gorici včeraj 15. DOSP Dva tisoč dijakov obeh narodnosti v duhu prijateljstva in sožitja Športna in kulturna tekmovanja - Pohod skozi odprto mejo Mimohod udeležencev 15. DOSP na novogoriškem športnem igrišču NOVA GORICA — Skoraj dva tisoč slovenskih in italijanskih dijakov iz vse Primorske, iz Gorice in Trsta se je včeraj srečalo na 15. Dijaškem obmejnem srečanju Primorske. Organizator je bila letos Nova Gorica, v sodelovanju s slovenskimi in italijanskimi šolami v Gorici, kjer so se odvijala tudi nekatera tekmovanja. Srečanje je zajelo obe sestrski mesti, kot ju je označil Bojan Bratina, ravnatelj Naravoslovnega šolskega centra, ki je organiziral srečanje. Približno polovica sodelujočih se je pomerila v športnih in kulturnih tekmovanjih, drugi so sodelovali na množičnem pohodu skozi odprto mejo, po ulicah obeh mest. Mimo tekmovalnih uspehov, kjer so se najbolje odrezali dijaki obeh Goric, je letošnje srečanje izzvenelo predvsem kot praznik mladih, priložnost za spoznavanje dijakov na obeh straneh meje. Z vključitvijo italijanskih dijakov se je vsebina nekoliko spremenila. DOSP je tako postalo srečanje, ki naj prispeva h krepitvi duha sožitja med mladimi dveh sosednih narodnosti. To so poudarili tudi ravnatelji in predstavniki šolskih oblasti Slovenije in Furlanije-Julijske krajine, ki so včeraj postavili zametke tesnejšega sodelovanja. NA 3. STRANI Predčasne volitve praktično edina možnost za izhod iz vladne krize Scalfaro y kaši: petstrankarski koaliciji odklenkalo, alternativne pa peterica noče RIM — Vsa zadeva je že groteskna. Predčasni razpust zbornic izgleda zdaj kot edini izhod iz krize, saj ni mogoče obnoviti petstrankarske večine pa tudi ne sestaviti alternativne, ker ji nasprotujejo celo tisti, ki se sicer zavzemajo za referendume. Kljub temu se igra nadaljuje, igralci pa hlinijo iskanje novih poti za preporod razpuščene peterice. Po razgovoru s Scalfarom so v PSI še naprej trdili, da je moč rešiti zakonodajno dobo in izpeljati referendume. Podtajnik Martelli je celo ponovil, kar je rekel že na Kvirinalu, da je namreč zamisel o predčasnih volitvah »nesrečna«, in dodal, da tako misli tudi vladna večina oziroma večina v parlamentu. Po njegovem je še možno postreči Italiji s kvalificirano vlado, ki bi obveljala do konca zakonodajne dobe in prevzela jasne programske obveze začenši z zasnovo no- Pred bližnjim sestankom z nobelovcem Rubbio Izjava slovenskih organizacij glede vprašanja sinhrotrona NA 7. STRANI vega finančnega zakona. Martelli pa ni povedal, če ima v mislih novo koalicijo: le tako bi bilo pač mogoče rešiti zakonodajno obdobje, če smemo verjeti stališčem KD. »Čemu bi se imeli za norca?« se je vprašal včeraj De Mita po srečanju s Cossigo in nadaljeval: »Po prevladujočem mnenju so vsi dosedanji poskusi dokazali, da vladne večine ni.« Tajnik KD nima niti najmanjšega dvoma: zaman se je igrati s pretvezami, stališča so ostala takšna kakršna so bila. De Mita meni, da sega kriza v same korenine pet-strankarskega zavezništva in da je odklenkalo tisti politični strategiji, ki jo je sam hotel, kajti težave, s katerimi se otepa dosedanja večina, tičijo neposredno v razlogih za takšno zavezništvo. S to tezo soglaša tudi KPI. Natta piše v današnjem 1'Uni-ta, da je petstrankarska koalicija umrla nečastne smrti, in obsoja Cossigov sklep o poveritvi mandata Scalfaru: »To je v očitnem protislovju z zahtevami tega trenutka, saj se uokvirja v sklop razpuščene koalicije kot dodaten in brezkoristen poskus doseči ono, kar ni uspelo ne Andreottiju ne Craxiju.« Achille Occhetto pa pribija: »To ni mandat človeku iznad političnih taborov, ampak smo se znašli v čisto novem položaju, ko si ne more nihče lastiti članstva pri neki večini pa tudi ne kakšnih pravic. Niti KD. Treba si je omisliti vlado z ljudmi, ki jih ne zavezujejo strankarski interesi, in vsi morajo startati z enakega položaja.« G. R. Glas slovenskih demokratičnih katoličanov o zakonski zaščiti ČEDAD - Slovenski demokratični katoličani iz videmske pokrajine so na skupščini poglobili stališča strank do zakonskega besedila o zaščiti Slovencev v Italiji, ki ga je sestavil predsednik podkomisije v I. senatni komisiji za ustavna vprašanja sen. Garibaldi. Kot sporoča kulturni krožek Studenci, je prišlo do izraza nezadovoljstvo, ker dokument predlaga ukrepe, ki niso v skladu z zahtevami o vsestranskem razvoju skupnosti, potem ko ta 40 let po nastanku republiške ustave še čaka na pravične zakonske predpise. Na skupščini so obsodili politične sile — tudi take, na katere se naslanjajo slovenski volivci — ki pogojujejo podporo zakonu ustavnih razsežnosti z volilnimi interesi; s tem zmanjšujejo lastno demokratično verodostojnost, ki je že itak bila okrnjena in ki je imajo italijanske stranke zdaj še manj, kar poglablja razkorak med realno in »partitokratsko« Italijo. Slovenski katoliški demokrati jemljejo z zadovoljstvom na znanje stališče Komunistične partije Italije in pozivajo vse, ki so se zmožni ogniti predvolilni logiki, pa naj pripadajo kateri koli demokratični stranki, da se povzdignejo nad okostenelost strankarstva. »Ti ljudje, zlasti taki, ki se sklicujejo na politično tradicijo demokratičnega katolištva, naj dvignejo glas ter povrnejo dostojanstvo in demokratično verodostojnost republiškim institucijam s tem, da potrdijo pravico slovenske manjšine v Italiji do zaščitnega zakona, kakršen naj zadosti njenim zakonitim zahtevam in ji omogoči, da ob enakosti dostojanstva prispeva k demokratičnemu razvoju dežele in države. Primorska poje v Špetru ŠPETER — Pesem je veselje, nas povezuje in združuje, je izraz našega duhovnega bogastva. Za nas Slovence pa ima narodna pesem še globlji pomen, saj smo tudi s pesmijo branili in izpričevali lastno nacionalno identiteto. Vse to seveda velja tudi za Slovence iz Benečije, ki imajo izredno bogat zaklad slovenskih ljudskih in nabožnih pesmi. Revija Primorska poje naj prispeva tudi k ohranjanju in oživitvi tega bogastva pri nas. S to željo je včeraj zvečer v Špetru zaključila svoj pozdrav Jole Namor, ki je spregovorila v imenu Zveze slovenskih kulturnih društev na koncertu Primorska poje. Odprl je koncert domači pevski zbor »Naše vasi« iz Tipane, ki ga vodi Anton Birtič in je verjetno najmlajši, saj je nastal komaj pred nekaj meseci, krstni nastop pa je imel v Trstu na Dan slovenske kulture. To se mu seveda pozna, čeprav je treba priznati, da je od tistega prvega nastopa lepo napredoval. Tipanski je bil tudi edini mešani pevski zbor. Nato je nastopil oktet »Javor« iz Pivke, za njim pa moški zbor »Kogoj Justin« iz Dolenje Trebuše, ki ga vodi Vladimir Jan. Pod vodstvom dirigenta Edija Raceta je nato nastopil moški zbor »Novi sveti Anton« iz Trsta, sklenil je koncert pa moški zbor »Kras« iz Opatjega sela, ki ga vodi Anton Klančič. Naj- na koncu povemo, da se je v špetrski občinski dvorani, kjer je bila tretjič zapored revija Primorska poje, zbralo lepo število ljudi, ki so z velikim zanimanjem sledili koncertu. CASTELFRANCO 59 JADRAN 58 NA 14. STRANI Čile med bogom in Pinochetom DRAGO GAŠPERLIN Pastoralno romanje po Čilu in Argentini s postankom v Urugvaju, ki je zadobilo, hočeš nočeš, političen pečat, je papež sklenil v krogu mladih, torej v znamenju globoke vere vanje in v na njih grajeno pravičnejšo bodočnost. Bilo je to ob svetovnem dnevu mladine v Buenos Airesu. Oceniti popotovanje ni lahko, ker bodo njegovi učinki, zlasti v Čilu, zaznavni šele čez čas, vendar se nam presoja nekaterih Wojtylovih dejanj in besedi sama po sebi vsiljuje. Papeži so tudi ljudje, nobeden ni enak drugemu, a pri tolmačenju meja med posvetnim in cerkvenim so si kvečjemu podobni. Poljski poglavar rimske Cerkve je po izvolitvi razglasil množici na Trgu sv. Petra, da »bo treba začeti vse znova«: torej pomesti s heretično zvenečimi teorijami o vzporedni »Cerkvi ubogih« ali »teologiji osvobajanja«. Temu dosledno se je ravnal na Zeleni celini in protislovno pridigal, da so glavna skrb Cerkve siromaki in žrtve socialnih krivic. Ogrel se je za spoštovanje človekovih pravic, ni pa se sešel niti z enim glasnikom združenj, ki zbirajo podatke o zatiranju, poniževanju, mučenju in pobijanju tudi duhovščine in niso torej le »marksistična«, ampak pravzaprav zvečine katoliško usmerjena. Tako je bilo v Čilu in tako v Argentini. Seveda, obsodil je mučenje, zapostavljanje etničnih manjšin, izkoriščanje delavstva in izsiljevanje kapitala, podprl pa demokratični pluralizem, tvoren dialog med tistimi, ki drugače mislijo, in njihovo spravo po krščanskem načelu odpuščanja grehov. Vse to pa ima svoj toda... Karol Wojtyla se ne more izmuzniti iz svoje poljske kože niti tedaj, ko to zahteva blagovestniško poslanstvo. In . NADALJEVANJE NA 2. STRANI Umrl je pisatelj Primo Levi TURIN — Včeraj zjutraj je v Turinu umrl italijanski pisatelj judovskega porekla Primo Levi. Stanoval je v tretjem nadstropju elegantne palače v bogatem predelu Turina. Njegova smrt bo v italijanskem kulturnem svetu zapustila vrsto vprašanj in morda tudi kako polemiko. Zjutraj, približno ob 10.20, je vratarka palače nesla v pisateljevo stanovanje časopise in pošto. Levi je bil v stanovanju sam s svojo staro mamo, njegova žena je šla po nakupih. Oblečen je bil v sive hlače in belo srajco, vratarko je sprejel z običajno prijaznostjo. Ko je vratarka odšla, je na dnu stopnišča zaslišala zamolkel udarec. Levijo je našla mrtvega ob dvigalu. Kmalu je prišla tudi pisateljeva žena, ki se je lahko samo še sklonila nad mrtvim možem. Novica je takoj obšla Turin in Italijo in vzbudila med pisateljevimi prijatelji in občudovalci veliko presenečenje. Levi je bil pokončen intelektualec, pogumen antifašist in moralno neoporečen človek. Rodil se je leta 1919 v Turinu. V rodnem mestu je diplomiral iz kemije. Leta 1943 je odšel v partizane. Naslednjega leta so ga Nemci zajeli in ga odvedli v Aus-chwitz. V taborišče je prišel ravno v času, ko so nacisti prenehali z načrtnim pokolom, ker so potrebovali delovno silo. V hudih pogojih je Levi dočakal osvoboditev, vendar je moral prehoditi še dolgo odisejo preko Romunije, Poljske, Rusije, Ukrajine in Madžarske preden se je lahko vrnil v Italijo in tu nadaljeval s svojim delom kemika. Tragedija Auschwitza je navdihnila prvo Levijevo delo z naslovom »Če je to človek«, ki je naletelo na mednarodni odziv. V romanu se je pisatelj oddaljil od običajnih realističnih shem, ki so bile tako drage italijanskemu neorealizmu. Levi se je odločil za drugačno pot. Ni se ustavil ob opisovanju strahot v taborišču smrti, ampak se je poglobil v psihologijo ljudi, ki so doživljali nepopisne grozote. V svetu smrti je pisatelj tenkočutno opazoval razčlovečenje človeka, njegov duhovni propad, ki sledi uničenju slehernega dostojanstva. Iz pošastnega objema smrti izstopajo drobni ljudje s svojimi brezmejnimi stiskami. V romanu »Premirje«, ki je izšel leta 1963, je Levi opisal boleče peripetije ljudi, ki so se rešili pred smrtjo v la-gerjih. Tudi ta roman je zaznamovan z jasno avtobiografsko noto. Pisatelj namreč opisuje potovanje beguncev po Vzhodni Evropi, ki se je komaj rešila nacističnega jarma in že občutila trdo roko stalinizma. Ob svojem pisanju je Levi nadaljeval z delom kemika. Jasno je v sebi občutil »prisotnost« dveh svetov: znanstvenega in pesniškega. Ta, svojevrstna izkušnja ga je v poznejših letih vodila k abstraktnejšemu pisanju, kljub temu pa je ohranil svoj globok-humanizem in posluh za malega človeka in za velike drame, ki ga obdajajo. Opisoval je tragedijo taborišč in dramatično tišino kemijskih laboratorijev, ki postanejo metafora sodobnega sveta. Levi je umrl in zapustil nenavadno močan pečat v italijanski in evropski literaturi. Ob novici so se takoj oglasili znani pisatelji in kulturni delavci. Zgodovinar Vittorio Strada je izrazil svoje začudenje in poudaril pokončno in visoko moralno Levijevo osebnost. Pisatelj Aldo Rosselli je dejal, da je bil Levi očarljiv in močno vplival na sogovornike. Bil je izrazilo angažiran pisatelj. Tržačan Fulvio Tomizza je dejal: »Levi je bil izjemno občutljiv. V njem je bilo veliko trpljenja in razumevanja za človeške stiske. Kot pisatelj je bil izjemno natančen. Prevode svojih del je osebno nadzoroval, posebno prevode v nemščino.« Starosta tržaške judovske skupnosti Giorgio Voghera je bil globoko prizadet: »Nikoli bi si kaj takega ne mislil,« je dejal. »Pred dnevi sva se srečala v Trstu. Levi je tu poudaril, da bo opustil vse druge obveznosti in se posvetil izključno pisateljevanju.« Pa je njegovo pogumno pero omahnilo... A. M. Sovjetski partijski voditelj odpotoval iz ČSSR Gorbačov pokopal tezo o »omejeni suverenosti« PRAGA — Sovjetski partijski voditelj Mihail Gorbačov je končal svo obisk na Češkoslovaškem dan pred predvidenim rokom. Pogovori s češkoslovaškimi partijskimi in državnimi voditelji so bili po uradnih komunikejih nadvse uspešni. Seveda v teh niso navedena morebitna razhajanja, a že samo dejstvo, da je Gorbačov navedel, kako ni mogoče avtomatično prenašati izkušenj z ene socialistične države na drugo, nesporno dokazuje, da se v vzhodnem bloku odnosi spreminjajo. Med včerajšnjimi spontanimi pogovori z ljudmi iz Bratislave je Gorbačov posredno omenil praško pomlad, ko je spregovoril o težkih preizkušnjah iz tistih let. Dal je tudi razumeti, da ves vzhodni blok potrebuje korenite spremembe, saj bo le tako uspel držati korak s sodobnim časom. Če k temu dodamo, da mora vsaka država pois- kati lastno pot gospodarskega razvoja, lahko trdimo, da je Mihail Gorbačov vsaj v besedah pokopal »omejeno suverenost« Leonida Brežnjeva. Nesporno je dejstvo, da so Slovaki v Bratislavi jasno razumeli besede Mihaila Gorbačova. Nič čudnega torej, da je bil Gorbačov deležen tako toplega sprejema, saj je bil ta čuten in ne ukazan. Čehi in Slovaki seveda ne pričakujejo, da bo sedaj prišlo do bistvenih sprememb v njihovem življenju. Prepričani pa so, da bo morebitni uspeh perestrojke prej ali slej pokazal svoje blagodejne učinke tudi na periferiji, da bi se lahko obnovili pogoji praške pomladi brez bojazni, da bi jo pregazili tanki bratskih držav. Tudi za češkoslovaške voditelje je bil obisk pozitiven, saj je minil brez hujših pretresov, ki so bržkone pogojevali »lažji prehlad« Mihaila Gorbačova. TASS intervjuval ruska disidenta RIM — Na kongresu o človekovih pravicah in disidentstvu pod Gorbačovom, ki se odvija v poslanski zbornici, je prišlo do nenavadnega dogodka. Italijanski dopisnik TASS je intervjuval dva »odločna« disidenta in sicer Vladimira Bukovskega in Leonida Pljuša. Že pred intervjujem je sovjetski novinar Aleksej Golja-jev stopil pred mikrofon in vprašal Pljuša, če ne misli, da sovjetski državljani podpirajo Gorbačovovo »glasnost«. Pljuš je odgovoril, da je »glasnost« v resnici vodena z vrha. Goljajev je nato javno povabil ruska disidenta k pogovoru. Vabilo je vzbudilo veliko pozornost in intervju se je odvijal pred številnimi radovedneži. Novinar se je z disidentoma pogovarjal v ruščini. Tako Bukovski kot Pljuš sta vztrajala pri svojih stališčih, da je »glasnost« v bistvu propaganda in da v SZ ni ne svobode ne državljanskih pravic. Na vprašanje, če bo intervju objavljen, je dopisnik TASS dejal, da je on napravil svojo novinarsko dolžnost, je pa stvar vodstva, če bodo članek objavili ali ne. SZ se umika iz Mongolije MOSKVA — Včeraj se je začel delni umik sovjetskih oboroženih enot iz Mongolije. Napovedal ga je tajnik KP SZ Gorbačov julija lani v svojem govoru v Vladivostoku, umik pa zadeva motorizirano divizijo in nekaj drugih enot, vsega skupaj približno šestino sovjetskih čet na mongolskem ozemlju. Je sicer težko reči, koliko je sovjetskih vojakov v tej azijski državi, vendar domnevajo, da se število suče tam nekje med 35 in 75 tisoč mož. Sovjetske čete se nahajajo v Mongoliji od šestdesetih let, ko so se odnosi med SZ in Kitajsko tako poslabšali, da so Sovjeti menili, da je prisotnost njihovih vojakov ob kitajskih mejah nujna. Dunajska KVSE pod drobnogledom DUNAJ — Spričevalo ob koncu drugega dela KVSE na Dunaju vsebuje dobre in slabe ocene; zdi pa se, da je dobrih ocen vseeno nekaj več kot slabih. > Glede na zapletenost problema na evropski celini je to kar spodbuden rezultat. Tudi drugo nadaljevanje dunajske konference je žal potrdilo, da so stališča velesil zlasti o vprašanjih razoroževanja in tako imenovanih človekovih pravic še zmerom ključnega pomena. Gre, kot vemo za prvo in tretjo »košaro« helsinške problematike, ki se nočeta sprazniti. Delegacija Združenih držav je na konferenci navrgla kar 18 predlogov, ki se tičejo človekovih pravic, medtem ko ni formulirala niti enega v zvezi s problemom razorožitve.Zastopstvo Sovjetske zveze je kajpak ravnalo izhajajoč iz drugega zornega kota: 12 predlogov v zvezi z razorožitvijo, nobenega pa o človekovih pravicah. Taka izhodišča seveda ne peljejo v rešitve. Nadvse zanimivi in hvalevredni pa so rezultati doseženi v zvezi z drugo košaro, ki nosi naslov »Gospodarski problemi«. Tajništvo konference je sporočilo, da so delegati sestavili kar okrog 90 predlogov, o tem kako razmahniti gospodarsko sodelovanje na evropski celini. Hladna vojna med ZDA in SZ še zmeraj traja, očitno pa je, da ni v interesu ne ene in ne druge velesile, da bi si zaprli vrata za pogovore o določeni problematiki. Kaj pa neuvrščene in nevtralne dežele na dunajski konferenci? Na dlani je, da so v zvezi s tako imenovano jugoslovansko košaro prispevale nemajhen delež. Domnevno so nad 80 odstotkov predlogov za pospešitev gospodarskega sodelovanja formulirali delegati te skupine. Pred zaključkom drugega dela konference pa so si le ti bržčas tihoma zastavili nalogo, da bodo v tretjem nadaljevanju skušali le spremeniti vsaj v uvodne dogovore tudi nekatere druge poglede Vzhoda in Zahoda, ki si navsezadnje niso tako nasprotni. Sovjetski državnik Gorbačov je te dni med obiskom v Pragi dal nekaj predlogov, ki seveda vzbujajo naklonjeno zanimanje tudi pri neuvrščenih in nevtralcih Evrope. Med drugim se je zavzel za odpravo kemičnega orožja, za pogovore o jedrskem orožju srednjega dometa in za odpravo določenega števila raket s krajšim dometom. To še ni vse, bilo pa bi veliko, če bi pričele ZDA bolj vestno obračati pozornost tudi na to ključno problematiko. MIRO KOCJAN Pred srečanjem šefov diplomacij ZDA in SZ NEW YORK — Ameriški državni tajnik Shultz je včeraj odpotoval v Helsinke, da bi od tu v ponedeljek odšel v Moskvo na mini vrh s svojim sovjetskim kolegom Ševardnadzejem. Redkokdaj v preteklosti je vladalo tolikšno zanimanje za srečanje med šefi sovjetske in ameriške diplomacije kot prav sedaj. Shultz in Ševardnadze bi namreč lahko postavila trajnejše temelje za medblokovska razo-rožitvena pogajanja, saj so po novih praških predlogih sovjetskega partijskega voditelja Gorbačova o pristanku na ločena pogajanja o taktičnih jedrskih raketah v Evropi boljši izgledi za sporazum o evroizstrelkih. Ljubezensko-vohunska afera z marinsi v Moskvi ne bi smela bistveno vplivati na končne rezultate. Že res, da je Reagan s svojo običajno zagnanostjo navedel, da vohunjenje nesporno dokazuje značilnosti sovjetskega režima, pozabil pa je na dejstvo, da imajo ZDA glede vohunjenja nič manj masla na glavi kot SZ. Prav v teh dneh sovjetski funkcionarji v ZDA na debelo razkazujejo elektronske naprave, ki so jih Američani vgradili v sovjetska konzularna predstavništva in v veleposlaništvo. Sovjeti seveda ne potrjujejo, a tudi ne zanikujejo, da isto počenjajo tudi oni, Izvestja pa so včeraj skušala zmanjšati pomen Ijubezen-sko-vohunske afere z nespodbudnim prikazovanjem moralnih »vrlin« v afero vpletenih marinsov. • Kriza paradoksov NADALJEVANJE S 1. STRANI ga ljudskega glasovanja ukinejo ta ali oni zakon. Demokristjani pravijo, da niso proti izvedbi referendumov, a kontestirajo njihovo politično veljavo, v očeh javnega mnenja pa izpadejo kot nasprotniki glasovanja in kot tisti, ki se bojijo ljudske volje. Res nespodbudno spričevalo za tajnika De Mito, ki se je svojčas predstavil kot inovator Krščanske demokracije in hkrati tudi italijanskega političnega sistema. Notranji minister Scalfaro je v teh urah angažiran v skrajnem (in zadnjem) poskusu za rešitev zakonodajne dobe, tudi on pa ni zmožen čudežev in trenutno verjetno niti sam ne ve, kako se bo pravzaprav izmazal iz te slepe ulice. V vsakem primeru bo moral mandatar sestaviti vlado, ni jasno pa še s katerimi strankami in s katerimi ministri. Potem bo morala ta vlada pred parlament in tudi tam nihče ne more napovedati, kaj se bo pravzaprav zgodilo v primeru, da bi manjšinski kabinet dobil večino tistih sil, ki podpirajo referendume. Če ne bo velikih presenečenj, bomo zato najverjetneje sredi junija šli na volišča, seveda v iskrenem upanju, da ne bo ostalo vse pri starem ter da se bo nekaj vendarle premaknilo. SANDOR TENCE • Čile med bogom in Pinochetom NADALJEVANJE S 1. STRANI tako je smatral za potrebno poudariti, da je Pinochetova diktatura sprejemljiva, ker je začasna (in katoliška), druge pa ne, ker so trajne (in marksistične). Toda možakarja poznamo in nas to ne čudi posebno. A kaj, ko je zatem nakuhal nekaj, kar ne pojde v pozabo in česar ni v santiaški predsedniški palači Moneda noben drug državnik: na balkonu se je prikazal s Pinochetom. Pij XI. je v encikliki »Mit brennender Sorge« (»Z gorečo skrbjo«) obsodil nacizem. Pij XII. se je temu izognil, a izrazil solidarnost z njegovimi žrtvami, na balkon pa le ni stopil z Mussolinijem. V Argentini, ki je likvidirala diktaturo, a še nima trdne demokracije, je papež podprl Alfonsinov načrt o »socialnem paktu« med vlado, industrijo in sindikati v zameno za pokop ali revizijo zakonskega osnutka o razpo-roki. Na obzorju je izrazito desnosredinska ureditev ob trdnem vplivu Cerkve. V Čilu, ki še ječi v diktaturi, je papež pozval k narodni spravi: 14-strankarska opozicija s komunisti in desnico vred se je obvezala, da bo dosegla demokratizacijo brez nasilja. Če ji bo uspelo preprečiti Pinochetovo ponovno samoizvolitev leta 1989, bo na dobri poti, toda diktator se čuti po papeževem obisku močnejši in ne bo dovolil demokratičnega dialoga, ki bi mu iztrgal iz rok glavno orožje: represijo. »Čile visi med bogom in diktaturo,« piše revija Analisis. Ne omenja pa, da Pinocheta ne bo moč odstraniti brez sodelovanja med Vatikanom in ZDA, ki so ga postavile na prestol. DRAGO GAŠPERLIN VAM NUDI STROKOVNO OPRAVLJENA POPRAVILA NA AVTOMOBILIH AUDI IN VOLKSVVAGEN PO ZMERNIH CENAH S tem oglasom nudimo dodatnih 10% popusta pri nakupu originalnih nadomestnih delov in 20% pri avtomobilski opremi. VOLKSVVAGEN ZAUPAJTE N r1 PIRONA SLAŠČIČARNA KAVARNA > Ustanovljena leta 1900 Prenovljena leta 1987 s > < TRG STARE MITNICE 12 TRST SLAŠČIČARNA in PRIPRAVA MARMELAD tl P ŠIROKA IZBIRA SLADIC FONDANTES MARMELADE < VLOŽENO SADJE ČOKOLADE CUKRENE SLAŠČICE TORTE SLADKORČKI IN PIŠKOTI LIKERJI ter italijanska in uvožena SORTNA VINA Deželni razvojni načrt za triletje 1987-89 Večja integracija s Srednjo Evropo Demografska kriza vse občutnejša Deželni odbor izdaja vsako leto splošni razvojni načrt za triletno obdobje. Načrt sintetično prikazuje vire sredstev, s katerimi razpolaga deželna uprava in tudi, kako jih namerava odbor uporabiti. Tu ne gre le za uporabo lastnih sredstev, ampak so v plan vključena tudi namenska sredstva ali nakazila, ki jih daje na razpolago osrednja vlada za vnaprej določene načrte. Proti koncu vsakega leta sledi preverjanje o izvajanju načrta in lahko pride do korektur, saj so se pogoji delovanja v enem letu lahko krepko spremenili ali pa so nastali novi trenutki, ki svetujejo spremembo načrta. Načrt ni torej neka toga obveznost ampak ga moramo gledati dinamično, kar je metodološko pravilno in umestno. Uvodne misli naj bi služile za lažje dojemanje smernic načrta, ki ima zanimive pokazatelje. Tudi v preteklem letu se je zmanjšalo število stalno bivajočega prebivalstva za 4.665 enot, tako da je bilo v deželi 31. decembra lani milion 219.556 oseb. Najobčutljivejši padec prebivalstva je bil zabeležen v tržaški in goriški pokrajini. V tržaški pokrajini je bil celo najnižji deželni odstotek rodnosti (5,5 odst.), najvišji odstotek umrljivosti (15 odst.) ter najnižje število porok (3,9 odst.) To so znaki staranja mestnega prebivalstva; proces traja vse zadnje desetletje in ni pričakovati, da bi se stanje v bližnji bodočnosti spremenilo. Potencialno razpoložljivo delovno silo lahko ocenimo na podlagi statističnih podatkov na 490-495 tisoč oseb, saj je preostalo prebivalstvo ali mlajše od 13 ali pa starejše od 70 let. Težje je ugotavljanje točnega števila dejansko zaposle- nih oseb. Statistična metodologija ne uvršča med nezaposlene vse tiste, ki so vpisani v dopolnilno blagajno, saj so te osebe še formalno zaposlene. Zaradi tega kriza zaposlenosti v industriji ne prihaja do izraza. Kljub temu se je število delovnih mest v deželi zmanjšalo v zadnjih petih letih za približno 10 tisoč, kar je znak zastoja v razvoju, tudi če upoštevamo, da je prišlo v nekaterih obratih do tehnoloških sprememb, ki so omogočile večjo produktivnost tudi z zmanjšano delovnom silo. V zadnjem letu beležimo občuten padec stalno zaposlenih v kmetijstvu in drugih primarnih dejavnostih tako, da je njihovo število padlo na nekaj več kot 30 tisoč; povečal se je odstotek ljudi, ki se občasno ali časovno omejeno ukvarjajo s to dejavnostjo. Trenutno je v industriji zaposlenih 150 tisoč oseb, v terciarnih dejavnostih pa kar 270 tisoč oseb ali preko 60 odst. vseh zaposlenih; v državni upravi je zaposlenih preko 140 tisoč oseb, kar je vsekakor krepko iznad državnega povprečja. V tržaški pokrajini je 90 tisoč zaposlenih, od katerih kar 70 tisoč v terciarnih dejavnostih. Odstotek nezaposlenih je dokaj različen od pokrajine di pokrajine. Povprečno je v deželi 8,9 odst. nezaposlenih, izpod povprečja sta Videm (8,4 odst.) in Pordenon (8,8 odst.), nad povprečjem pa Trst (9,1 odst.) in Gorica (10,5 odst.). Med nezaposlenimi je največ mladih, ki iščejo prvo zaposlitev. Ze sam pregled demografskega stanja ni zadovoljiv. Prebivalstvo se v deželi stara hitreje, ka- kor v drugih predelih Italije in tudi domača ali mednarodna migracija ne moreta več kriti izseljevanja oziroma visoke stopnje umrljivosti prebivalstva. Povečanje odstotka zaposlenih v državni upravi po svoji strani ravno tako prikazuje, da se večajo tako imenovane neproduktivne dejavnosti.Tako stanje le delno opravičuje bližina meje, saj je tu nadpovprečno število vojaštva in drugih organov javne varnosti, carine in finančnih stražnikov, kar delno spreminja sliko o zaposlenosti. Pobude, ki jih namerava letos uresničiti deželna uprava so usmerjene na dograditev začetih del, kar bi omogočilo izpeljavo programskih načel, ki jih je sprejela deželna vlada ob svojem nastopu. Ne smemo namreč prezreti, da se mandatna doba deželnih upraviteljev izteka in da bi morale biti redne volitve v teku naslednjega leta. Zaradi tega predvideva načrt tri vrste posegov: valorizacijo geopolitične lokacije dežele, kar bi omogočilo pospešitev procesa gospodarske integracije in sodelovanja z deželami srednje Evrope in Sredozemlja; ojačitev proizvodnih struktur in povečanje zaposlitve; razširitev in posodobitev mreže infrasktrutur za tesnejšo povezavo med predeli dežele in s sosednjimi državami. Ta zadnji načrt je popolnoma v skladu z težnjami posebne komisije za prevoze pri EGS, o kateri smo že pisali. Prihodnjič si bomo ogledali osnovne značilnosti vsaj nekaterih programskih točk. ODO KALAN RIM - Vsedržavni svet za javno izobraževanje je je odobril predlog, da bi uvedli v šolski program nov predmet in sicer državljansko, pravno in gospodarsko vzgojo. Na ta način bi pouk državljanske vzgoje izvzeli iz zgodovinsko literarnega ombočja, kateremu je bil doslej dodeljen in z dodatkom gospodarstva bi postal avtonomen predmet. Seveda pa uvedba novega premeta zahteva oblikovanje novega koncepta in uokvirjenje v študijske programe, ob tem pa tudi vrsto tečajev za usposabljanje profesorjev, ki bodo vsekakor morali imeti pravno in gospodarsko pripravo. Ob tem pa bo po mnenju vsedržavnega sveta za javno izobraževanje nujno pripraviti načrt za bolj globoko poznavanje vsaj temeljnih gospodarskih vprašanj. V tem okviru velja omeniti nastanek nove revije z zgovornim naslovom Šola in gospodarstvo (Scuo-la ed economia), ki si prizadeva, da bi spodbudila osvajanje vsaj te- meljnega znanja o gospodarstvu. Revija je v svoji prvi številki med drugim priobčila pogovor z generalnim direktorjem tehničnega pouka dr. Carusom, ki je obravnaval predvsem vprašanja uvajanja novega predmeta v vse višje srednje šole in problem zaposlitve docentov s primerno pravno, gospodarsko in sociološko izobrazbo. Revija se je nadalje zavzela tudi za trdnejše vezi med družbo, proizvodnim svetom in šolo s pomočjo kvalificiranih izvedencev iz raznih usmeritev. patronat ime svetuje % 1:1 Minimalna pokojnina po razsodbi štev. 314 Vprašanje: Veliko sem slišala in tudi brala o razsodbi štev. 314, vendar pa moram priznati, da mi ni povsem jasno, za kaj gre. Pravijo, da imajo pravico do višje pokojnine vsi tisti, ki imajo dve pokojnini INPS. Jaz imam dve pokojnini: mojo osebno v višini 200.000 lir in po možu v znesku 900.000 lir. Mi bo INPS povišal nižjo pokojnino? M.F. Razsodba ustavnega sodišča štev. 314 z dne 3.12.1985 ugotavlja protizakonitost določb zakonov 1338-62 in 153-69, ki ne priznavajo pravice do integracije pokojnine na minimalni znesek vsem tistim, ki prejemajo še kako drugo pokojnino. Interpretacija vsebinske razsežnosti te razsodbe še danes ni povsem jasna in obstaja veliko še nepojasnjenih odtenkov. Zavodu INPS se očitno ne mudi in Osrednji upravni svet v Rimu je komaj februarja letos določil nekoliko restriktivne kriterije in operativne metode, po katerih naj se razsodba aplicira. V poštev pridejo upokojenci, ki uživajo dve pokojnini še pred oktobrom leta 1983. Če je ena izmed pokojnin nižja od minimalne (trenutno 397.400 lir), je priznana pravica do poviška na minimalen znesek, vse do oktobra 1983, ko so stopila v veljavo določila zakona 638-83. Ta zakon izključuje pravico do dveh minimalnih pokojnin. Pravica do minimalne pokojnine pa je pogojena od višine dohodkov, ki ne smejo presegati dvakratnega letnega zneska minimalne pokojnine (trenutno 10.332.400 lir). Kdor je uveljavil pokojnino pred 1.1.1976 ni deležen te pravice zaradi zapadlosti po desetih letih. Nekateri juristi sicer tolmačijo, da je pravica neodtujljiva in se torej nikoli ne preneha. Prav tako niso upravičeni tisti upokojenci, kateri so svoj čas že odbili zahtevek z dokončno razsodbo na sodišču. Z razsodbo 314 se izrecno ne morejo okoristiti uživalci kmečkih, obrtniških in trgovskih pokojnin, kar pa prestavlja očitno kršenje ustavnih načel. Treba je pač podrobno preveriti sleherni primer. Vsekakor pa je priporočljivo, da v dvomu imetniki dveh pokojnin vložijo prošnjo, oziroma priziv na INPS. V konkretnem primeru naše bralke ne razpolagamo z dovolj točnimi podatki, da bi lahko dali točen odgovor. Če je vaša osebna pokojnina dozorela na osnovi odvisnega dela in ste jo uveljavili v obdobju med 1.1.1976 in 30.9.1983 imate pravico do minimalne pokojnine do oktobra 1983, nato pa se ta pokojnina zamrzne na tedanji znesek 298.850 lir, ker vaš dohodek presega dvakratni minimalni znesek. Sporno je tudi, če pravica do dozorelih zaostankov pokojnine zapade po petih letih, kot trdi INPS ali pa šele po desetih letih, kar zagovarja veliko uglednih juristov. (B.S.) Jugoslovanski program za uravnoteženje zunanje likvidnosti države je pred dvema letoma predvidel, da se absolutna zadolženost države letos ne bo ne povečala ne zmanjšala, da pa bo gospodarska rast v državi izjemno živahna in bo omogočila dokaj normalno odplačevanje tujih dolgov. Gospodarska rast naj bi bila živahna tudi do leta 1990 in povečan izvoz, ki bi nastal kot posledica živahnega tempa v gospodarstvu, bi omogočila, da bi do konca desetletja odplačali dve do tri milijarde dolarjev tujih dolgov. Toda jugoslovansko gospodarstvo tega načrta ne uresničuje, Izvoz je letos celo bistveno manjši kot lani, ko je bil tudi pičel. Jugoslavija je zaradi tega'prisiljena zaprošati za odlog vračila nekaterih tujih posojil. Prav Pred dnevi se je v Parizu s tujimi upniki uspela dogovoriti o refinanciranju 1,6 in 3,5 milijarde dolarjev dolgov. Tuji upniki so pristali na odlog Plačila, kar pa še ne pomeni - kot nekateri sklepajo - da so s tem pritrdili tudi ukrepom, ki jih zvezna vlada razglaša kot politiko približevanja realni ekonomiji. Kaj si mislijo o jugoslovanski gospodarski politiki, se bo najbolj jasno pokazalo maja, ko bo Mednarodni denarni sklad najbrž predložil natančnejšo analizo jugoslovanskega gospodarstva. Toda - tudi če bo ta ocena nekajkrat milejša, kot pa so učene, ki jih o jugoslovanski gospodarski politiki dajejo izvozniki, bo še vedno hudo neprijetna. Vsi pomembnejši jugoslovanski izvozniki dokazujejo, da je jugoslovanska izvozna politika napačna. Podatki 0 letošnjem izvozu portjujejo take trditve - obračun izvoza ob koncu mar-ca je pokazal, da je letos izvoz za 12,7 odstotka manjši kot v enakem lanskem obdobju. Edina svetla točka je v tem, da se izvoz mr trge s trdnimi valutami ne zmanjšuje tako kot izvoz na klirinške trge in da v zadnjih dneh celo nekoliko narašča. Istočasno pa močno nazaduje tudi uzvoz in grozi, da bodo glavni izvozniki spet imeli težave zaradi slabe preskrbljenosti z uvoženim blagom. Tako izvoz kot uvoz sta močno pod ravnijo, ki je bila določena z gospodarskim načrtom države za letošnje leto. Izvozniki (in tudi številni ekonomisti) očitajo vladi napake, zlasti pa se jim zdi popolnoma zgrešena tečajna politika. Slovenska gospodarska zbornica je zaradi tega, poslušaje svoje gospodarstvo, zvezni vladi Predlagala takojšnjo 25-odstotno devalvacijo dinarja in nato vsak mesec dvakratno prilagajanje tečaja dinarja svetovnim finančnim gibanjem. Pobuda je bila ostro zavrnjena in celo označena kot neumesten predlog. Podatki pa kažejo drugače: dinar je na svetovnih denarnih trgih vendarle bistveno manj vreden kot pa na domačih tečajnih listah, ki jih vsak dan objavlja jugoslovanska narodna ban-ka. Še močnejši dokaz pa je najti drugje. Skoraj vse domače izvozne firme so v strahotnih finančnih težavah. Če hočejo izvažati na tuje trge, morajo Gospodarsko pismo iz Slovenije Škodljiv devizni sistem svoje izdelke ponujati celo pod ceno. Zaradi tega se jim kopičijo izgube. Skoraj vsa slovenska lesna industrija - ob tem seveda, da je že dokaj zastarela in neinventivna - ja na primer zaradi neustreznega tečaja dinarja zašla v rdeče številke, saj se ji izvoz pohištvenih izdelkov ne izplača. Prve žrtve tega poslovanja že padajo - nekaj podjetij se je znašlo pred stečajem in iz škripca se hočejo izviti tako, da z izdelki, namenjenimi izvozu, pritiskajo na domači trg, kjer so cene ugodnjejše, zahteve po kvaliteti pa ne tolikšne kot na tujem. Devizni priliv od te, izrazito izvozno usmerjene dejavnosti, se zaradi tega zmanjšuje. Kljub takim dokazom je zvezna vlada pristala le za pet odstotkov hitrejše drsenje dinarja navzdol, pri čemer si nihče ne zna prav razložiti, kaj točno takšno hitrejše prilagajanje pomeni. Pogled na tečajno listo pa govori, da vrednost dinarja v zadnjem času nekoliko hitreje pada kot ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta. Občutnemu drsenju dinarnega tečaja se je vlada izognila zaradi več vz- rokov - po njenem prepričanju bi predlagana davalvacija pomenila prehud inflacijski pritisk, hkrati pa bi se vrednost tujih posojil, izražena v dinarjih, strahovito povečala. Takšnega povečanja pa južni del države, ki je najbolj zadolžen in ki odplačuje posojila z dinarji, ne bi prenesel, saj je že zdaj povsem na robu finančnega bankrota. V razpravah o deviznem sistemu pa vse bolj prihaja na dan še druga zahteva: s spremembami je treba doseči, da bo uvoz vezan na izvoz. Z drugimi besedami to pomeni, da naj bi imela tista podjetja, ki izvažajo, prednost pri uvozu oziroma prednost pri plačevanju tujih računov. Spremenjeni devizni zakon, ki je veljal že celo lansko leto, tega ni omogočal, pač pa je zagotovil pravice do uvoza. Te pravice popularno imenujejo »drpi«. Ker devize niso bile neposredno odvisne od deviznega priliva, je prišlo do navzkrižja: izdano je bilo več pravic, kot pa je bilo deviz v bančnih trezorjih. Plačevanje računov v tujino zaradi tega kasni tudi po nekaj mesecev, kar ustvarja pri tujih partnerjih odpor do poslovanja z Jugoslavijo, jugoslovanskim podjetjem pa velike težave, zlasti tistim, katerih izvozne kupčije so odvisne od uvoženih izdelkov. Vlada je sicer obljubila, da bo upoštevala te zahteve po spremembi devizne zakonodaje, nekoliko je tudi spremenila vrstni red pridobivanja uvoznih opravic, v korenit zasuk pa se ni spustila, tako da veljavna zakonodaja pravzaprav ostaja velik krivec za dušenje izvozne iniciative v gospodarstvu. Banke so se kljub temu vendarle nekoliko prilagodile nastalemu položaju in določile, da bodo pri poravnavi računov v tujino dajale prednost tistim izvoznikom, ki imajo v svoji devizni bilanci presežek. Tako je npr. odločila Ljubljanska banka, ni pa jasno, ali je bilo to storjeno s tihim privoljenjem vlade, ali pa tudi zdajšnja zakonodaja sama že omogoča tako prednostno plačevanje. Ali še drugače: kako to, da banke že lani niso izkoristile te možnosti? Ker te možnosti ni bilo, so začela podjetja sama iskati druge načine in jih našla v kooperacijskih oblikah, kjer je me- njava v glavnem določena po principu 1:1 (kolikor izvoziš, toliko lahko uvoziš). Obseg teh kupčij se je toliko povečal, da vrednost te menjave dosega že tretjino celotne menjave s tujino. Država od teh poslov nima nobenih deviznih prihodkov, poleg tega pa je takšno kooperacijsko sodelovanje zgolj trgovinski posel, ki pogosto, ne pa vselej, nima prave zveze s takimi kooperacijami, kjer bi šlo za skupen razvoj in proizvodnjo določenih izdelkov. Država bo zaradi tega najbrž morala posredovati in omejiti takšne kupčije, sicer si ji lahko pripeti, da se bo zunanjetrgovinska menjava začela pretežno preko kooperacije. Omenili smo samo dva bistvena problema, ki zavirata trgovanje s tujino. Je pa takih težav še veliko več, vendar so skoraj vse povezane z omenjenimi problemi. Država pri vsem tem nekoliko previdno opazuje, kaj se dogaja z zunanjetrgovinsko menjavo, kot da si ne upa posegati v še dokaj svež devizni zakon, ki pa ga ni predlagala zdajšnja vlada, ampak prejšnja. Je pa tudi iz vladnih krogov že slišati, da bo treba v devizni zakonodaji vendarle narediti nekaj sprememb. Kakšnih in kdaj - to pa še naprej ostaja popolnoma odprto vprašanje. Glede na to, da so pritiski in dokazovanja o neustreznosti devizne zakonodaje vsak dan hujši, vlada najbrž z revizijo ne bi smela predolgo odlašati. _ _ . ■ JOŽE PETROVČIČ Sproščena in moderna ženska kupuje nogavice in kopalke v novi trgovini Chert Collant KORZO ITALIA 11 (bivša Canetta) STALNA RAZSTAVA (vstop prost) NOGAVIC IN KOPALK italijanske in francoske modne novosti PRENOVLJENA TRGOVINA modna obutev TRST — Ul. Tarabocchia 2 PROMOCIJSKA PRODAJA BARV MOOUETTE popust od 15% do 30% ORODJE AEG popust 20% STENSKE TAPETE popust od 20% do 50% BARVE IN LAKI popust od 15% do 30% LAKIRANE LESENE OBLOGE 9.500 lir m2 Ul. Coroneo — vogal Ul. Zanetti OB PONEDELJKIH ODPRTO Ferro Julia TRGOVINA in RAZSTAVA: Ul. Carducci 30 - Tel. 0481/74371 SKLADIŠČE: Ul. Portanzie 12 TRŽIČ (GO) 15. D O SP - praznik prijateljstva med dijaki ob meji Mladost je norost in norost je lepa Tekmovalna premoč šol z Goriškega Srečanje med ravnatelji in šolskimi oblastmi Tudi sonce se je včeraj, sprva sramežljivo, nasmehnilo udeležencem 15. DOSP. Predstavniki štirinajstih mestnih reprezentanc iz Ajdovščine, Gorice Izole, Idrije, Kopra, Pirana, Postojne, Sežane, Tolmina, Trsta in Nove Gorice (Gorica, Koper in Trst so imeli po dve, slovensko in italijansko predstavništvo) so se zjutraj zbrali na stadionu v športnem parku v Novi Gorici, kjer jih je pozdravil ravnatelj Naravoslovnega šolskega centra Bojan Bratina, dijakinja iste šole Jasna Ambrožič ter predsednik novogoriške ZSMS Valter Figar. Mladim so zaželeli prijetno počutje, mnogo športnih uspehov, predvsem pa medsebojnega spoznavanja in prijateljstva. DOSP, na katerem so sodelovali slovenski in italijanski dijaki in ki se je odvijal v mestih, »ki dihata isti zrak, živita iste dneve in spita iste noči«, kot je povedal predstavnik socialistične mladine, je namreč bil predvsem to: praznik mladih, priložnost za spoznavanje, za premagovanje miselnih in drugih pregrad, skratka za sožitje. Toliko bolj pomenjčljivo je torej bilo, da so dijaki navdušeno pozdravili besede novogoriške vrstnice, ko je zaželela, naj srečanje ne izzveni v prazno, naj ne bo simfonija praznih besed, pač pa »naj bo živo, ker mladost je norost in norost je lepa. Ob srečanju dijakov pa je DOSP tudi priložnost za razširjeno soočanje med ravnatelji in šolskimi oblastmi na obeh straneh meje. Ravnatelj novogoriškega Naravoslovnega šolskega centra Bojan Bratina je več desetin slovenskih in italijanskih kolegov s Primorske, Gorice in Trsta povabil na delovno srečanje. Udeležili so se ga tudi višji šolski skrbnik za Furlanijo-Julij-sko krajino dr. Ottaviano Čorbi, goriš-ki skrbnik dr. Santo Leotta, pomočnica predsednika Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Milena Markič, predstavnik Zavoda za šolstvo Rudolf Kodela, šolska predstojnika za severnoprimorsko in koprsko regijo. Dr. Leotta je po uvodnem pozdravu ravnatelja Bratine ugodno ocenil razvoj srečanj, ki so letos zajela novogoriško ter slovensko in italijansko go-riško šolsko skupnost. »Take stike je treba še naprej gojiti,« je dejal, »saj mora biti naloga šole ta, da mlade vzgaja v duhu strpnosti, medsebojnega spoznavanja in sožitja.« Na te besede se je navezala tudi Milena Markič, ki je v srečevanju in medsebojnem spoznavanju nakazala smer delovanja, preko katere lahko odpravljamo nesporazume in uresničujemo sodelovanje v pravem pomenu besede. Dr. Čorbi je kot najvišja deželna šolska oblast z veseljem pozdravil pobudo, ki - je ugotovil - se je že ustalila kot tradicija, ki nas vzajemno bogati. Šolniki so si nato izmenjali koristne informacije o značilnostih, ustroju, težavah v obeh šolskih sistemih. Po tem bežnem pregledu so prišli do ugotovitve, da sta si šolska sistema v Italiji in Sloveniji, oz. Jugoslaviji, kljub razlikam zelo podobna, da se srečujeta s sorodnimi problemi, prav tako sorod- na so izhodišča za reformo oz izboljšanje delovanja obeh sistemov. Izrekli so tudi željo, da bi se navezani stik ne pretrgal in da bi se ob prihodnjem DOSP lahko razgovorili o specifičnih temah, ki bi omogočile konkretnejše medsebojno spoznavanje. Izrečeni pa sta bili tudi želja in prepričanje, da bo mogoče napolniti vrzel "od pomladi do pomladi". Skratka DOSP naj bi ne bil enkratna priložnost v letu za tovrstne stike, pač pa zametek za nova srečanja in sodelovanje tudi med posameznimi šolami na obeh straneh meje. Ravnatelje in šolske oblasti je tudi sprejel podpredsednik občinske skupščine mesta Nova Gorica Aleksander Lovec. MARKO MARINČIČ Letošnje 15. Dijaško obmejno srečanje Primorske je potrdilo, da se da tudi v tekmovalnosti najti skupni jezik prijateljstva in sodelovanja. Poleg v tekmovanjih v raznih športnih panogah ter v literarnem in likovnem natečaju smo to najlepše zasledili pri netekmovalnem pohodu po ulicah obeh Goric. Veliko udeležencev Dospa (tistih, ki niso sodelovali na raznih tekmovanjih) so namreč skupaj pešačili ob odprti meji na Škabrijelovi ulici ter se med seboj pogovarjali v obeh jezikih, slovenskem in italijanskem. Kar zadeva tekmovalni del, gre omeniti, da si je prvo mesto na skupni lestvici priborila ekipa italijanskih šol iz Gorice, ki je zmagala pred Novo Gorico in slovenskimi šolami iz Trsta. Dobro so se odrezali tudi slovenski dijaki in dijakinje iz Gorice, ki so v konkurenci 14 ekip zasedli končno 6. mesto. IZIDI LITERARNI NATEČAJ: 1. Gorica it. (italijanske šole) in Koper sl. (slovenske šole), 2. Gorica (slovenske šole), 3. Nova Gorica. LIKOVNI NATEČAJ: 1. Gorica it., 2. Koper sl., 3. Nova Gorica. ODBOJKA moški: 1. Trst it., 2. Gorica it., 3. Gorica sl.; ženske: 1. Nova Gorica, 2. Koper sl., 3. Trst sl. ATLETIKA moški: 1. Postojna, 2. Nova Gorica, 3. Trst sl.; ženske: 1. Nova Gorica, 2. Postojna, 3. Gorica it. PLAVANJE moški: 1. Gorica it. in Trst it., 3. Postojna; ženske: 1. Trst it, 2. Gorica it„ 3. Gorica sl. NAMIZNI TENIS moški: 1. Gorica it., 2. Koper sl., 3. Tolmin; ženske: 1. Nova Gorica, 2. Koper sl., 3. Izola. TEK moški: 1. Trst sl., 2. Koper sl. in Gorica it.; ženske: 1. Piran, 2. Gorica it. 3. Izola. KONČNA LESTVICA 1. Gorica (italijanske šole) 144 točk, 2. Nova Gorica 128, 3. Trst (slovenske šole) 124, 4. Koper (slovenske šole) Za udeležence pohoda je bila meja res odprta 115, 5. Postojna 107, 6. Gorica (slovenske šole) 105, 7. Trst (italijanske šole) 89, 8. Piran 72, 9. Izola 70, 10. Ajdovščina 57, 11. Tolmin 46, 12. Koper (italijanske šole) 40, 13. Idrija 38 14. Sežana 37. RADIJSKI KVIZ O TRUBARJU Posebno tekmovanje (to ni bilo vključeno v tekmovalni del) je osvojila ekipa Gimnazije-liceja P. Trubar iz Gorice. Dijaki so morali odgovarjati na vprašanja, ki so zadevala življenje in delo Primoža Trubarja. Goriški dijaki so v finalnem delu premagali ekipo iz Ajdovščine, potem ko so v izločilnih tekmovanjih pokazali boljše znanje od ostalih slovenskih šol iz Goriške in Tržaške. Medsebojno spoznavanje tudi ob okrogli mizi Namizni tenis v goriškem Kulturnem domu Med včerajšnjim izredno bogatim športno-kulturnim programom 15. Dospa sta bili na sporedu tudi dve zanimivi okrogli mizi. V prostorih srednje lesarske šole so dijaki in profesorji razpravljali o ekologiji, y bližnji učilnici osnovne šole M. Štrukelj pa je bila tema pogovora primerjava šolskih sistemov v Italiji in Jugoslaviji, oz. Sloveniji. Na tem srečanju je vse prisotne najprej prisrčno pozdravil novogoriški pedagoški svetovalec Danilo Stekar, ki je povedal, da so to temo izbrali z namenom, da bi omogočili medsebojno spoznavanje in utrjevanje odnosov dveh narodov, sosedov, ki živita in delata v istem življenjskem prostoru. V imenu italijanskih šolnikov je nato spregovoril dr. Giuseppe di Vito, ki je v izčrpnem govoru orisal italijanski šolski sistem. Sledil je poseg prof. Rudolfa Kodela, ki je osvetlil prisotnim italijanskim dijakom kompleksno jugoslovansko oziroma slovensko šolsko ureditev, nato pa diskusija med dijaki in profesorji. V popoldanskih urah so se dijaki ponovno sestali, da bi poglobili medsebojno spoznanje ter proučili probleme obeh šolskih sistemov. Razpravljali so o »bližnji« reformi italijanskih višjih srednjih šol, o učnih načrtih Slovenije ter soudeležbi različnih tvrdk pri finansiranju slovenskega šolstva, o skupnem bodočem sodelovanju ipd. K uspehu okrogle mize so pripomogli tudi prof. Slavko Bratina, prof. Karlo Černič in prof. Giordano Di Lore, ki so z dovršenim prevajanjem na razumljiv način razlagali izredno pazljivim dijakom. Povprašali smo nekatere udeležence za kratko misel o Dospu in podrobneje o tej okrogli mizi. Alessandro Tudor (18 let — Fermi Gorica): »Mislim, da je bilo takšno srečanje prepotrebno, saj smo do danes bili dokaj skromno seznanjeni s problemi naših sosedov. Spoznali smo njihovo šolstvo, preučili smo tudi nekaj skupnih točk, zato sem mnenja, da bo še treba nadaljevati po poti skupnega sodelovanja.« David Božič (18 let — znanstveni licej z italijanskim učnim jezikom Piran): »Kljub temu da je bila letošnja organizacija nekoliko pomanjkljiva več časa sem iskal pravo poslopje zaradi slabih oznak — sem nad današnjim Dospom navdušen, saj smo imeli lepo priložnost, da smo spoznali realnost naših dveh šolskih sistemov«. Janez Contin (20 let — Cankar Gorica): »Današnja okrogla miza je bila gotovo poučna. Pozitivno ocenjujem pristop italijanskih dijakov, menim pa, da bi bilo potrebno v bodoče polagati večjo pažnjo prav na takšne skupne pobude.« Ob zaključku tega 15. Dospa smo povprašali za mnenje ravnateljico slovenskega goriškega učiteljišča »S. Gregorčič«, prof. Majdo Corsi: »Letoš- nji organizatorji 15. Dospa so se gotovo prav dobro odrezali. Važno pri vsem tem pa je dejstvo, da je tudi naša goriška stran pripomogla k uspehu terja že tradicionalnega dijaškega srečanja. Naš šolski skrbnik dr. Santo Leotta je namreč poveril trojici ravnateljev — poleg ravnatelja Marjana Černiča (ITC) ter ravnatelja Ar-tura Toša (ital. klasični licej) sem bila tudi sama soudeležena — nalogo, da bi tudi mi dali svoj doprinos pri izoblikovanju srečanja. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila upravnemu odboru slovenskega Kulturnega doma, ki je dal na razpolago telovadnico za srečanja v namiznem tenisu, italijansko vojsko, ki je dala na razpolago kar tri avtobuse za prevoze tekmovalcev ter zdravniško oskrbo. Pri sami organizaciji srečanja nismo imeli večjih problemov. Rada pa bi še dodala to, da je izreden uspeh letošnjega Dospa tudi v tem, da so se prvič zbližala mladinska vodstva obeh strani meje ter da so si lahko izmenjala nekaj mnenj. Mislim, da bo v bodoče to srečanje postalo še važnejše in pomembnejše — govorilo se je celo, da bi ga razširili na videmsko pokrajino — kje pa bo prihodnje leto, se še bomo domenili.« MARKO ČUBEJ SLOVENIJALES TRGOVINA doma in v svetu dobro poznan NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE 1. bogato izbiro najboljše kave 2. kakovostno kavo po najugodnejši ceni 3. dnevno sveže praženo in surovo kavo Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja SKODELICA KAVE 500 LIR Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah 24. Tragedijo neke mor\jšine FULVIO TOM IZZA Prevod: Marija Capuder Mladoporočenca Ulice Rossetti COPVRiGHT ZTT V zadnjem trenutku pa je Benito Mussolini, ki je bil vso noč v telefonskih stikih s tržaškim prefektom in z vojaškim vodstvom v Ljubljani, pomilostil štiri nacionaliste, med katerimi je bil tudi Ščuka, in jim smrtno kazen spremenil v dosmrtno ječo. Ob petih zjutraj je Pino pisal pismo zaročenki, partijski tovarišici, v katerem ji zagotavlja, da je miren in da se čuti pripravljen. Vojaški kamion je odpeljal njega, še dva njegova tovariša iz skupine teroristov iz Zgornjega Posočja ter dvojnega igralca Bobka na strelišče na Opčinah. Ustrelili so jih nekaj čez osem, njihova trupla pa takoj nato naložili na kamion in jih nato pokopali na nekem pokopališču blizu Trevisa, več kot sto kilometrov proč. Za Stanka in drugih šest, ki so bili obsojeni na enako kazen, je prišel ukaz, naj se dvignejo in se pripravijo za odhod, ko je Pino v svoji celici še spal. Odpeljali so jih na postajo in jih spravili na vlak ob petih. Vodja odprave je bil neki karabinjerski častnik, ki je prisostvoval vsem zasli- šanjem na procesu. V kupeju, ki je bil zanje rezerviran, jim je odpel lisice, vendar naročil, naj jih obdržijo razprte na rokah zaradi formalnosti. Dodal je še, da je sledil razpravi, in da jih ima za poštenjake. Stanko je bil čisto tiho, zmedla ga je naglica, s katero so se vrstili dogodki, zmedle so ga rana ura, kraj in pičla svečava zasenčenih žarnic. Pozneje je napisal, da je imel občutek, kot da pripada skupini mož, ki obupani bežijo in puščajo za sabo nekaj antičnega in tragičnega, nekaj, kar je nerazrešljivo, kot so nerazrešljive grške tragedije. V ustih je čutil okus, ki mu nikakor ni vzbujal želje do branja ali do predstavitve kake grške tragedije, bolj se mu je zdelo, da je samo kamenček v mozaiku njenega tragičnega razpleta in vzdušja. V Mestrah so prestopili. Medtem ko so v novem vlaku iskali svoje kupe, se je razneslo, da so zaporniki. Neka ženska je vpila, da ne bo potovala s takimi ljudmi; karabinjer jo je ostro ukoril in ji dal vedeti, da so to morda boljši ljudje kot je ona. Danilo se je. Stanko je strmel v polja, ki so mu prihajala nasproti in si skušal vtisniti v spomin trte, prostrane njive koruze in celo oblake, pa topole, riževa polja, ciprese, kot bi slutil, da jih dolgo, dolgo ne bo spet videl. V Torinu so spet prestopili, v baru na železniški postaji so popili kozarec kiselkastega vina. Kupili so večerno izdajo dnevnika »La Stampa«, kjer so lahko prebrali novico o ustrelitvah. In nato spet na vlak, mimo napisov, ki so naznanjali kraje: Carmangola, Racconigi, Cavallermaggiore, Savigliano in končni napis Fossano. Bil je že mrak. Iz zaporniškega vozila je Stanko opazoval obrise starinskega mesta: hiše so bile skoraj v celoti iz počrnele gline, spredaj ravni z oboki prekriti pločniki brez konca. Potem je začutil mraz v kosteh, bili so na dvorišču jetnišnice. »Tam zgoraj so žarele mrzle zvezde, mi pa smo bili tako majhni, pravi človečki iz ila.« Dani je ravno tisti dan dopolnila triindvajset let. Zvedela je za eksekucijo in da so trupla izginila. Medtem ko je stregla očetu, je šla mama dol v Coroneo, da bi poskusila videti Stanka. Odgovorili so ji, da so ga premestili v neki zapor v Piemontum kjer da bo obsedel kazen. Dani ob tej novici ni mogla več zadržati solz. DRUGI DEL Prebral sem vsa pisma, ki jih je Stanko Vuk pisal svoji ženi: tista v prvotni obliki namenjena italijanskim bralcem, tista v prevodu, ki bodo dosegla njegovo domačo publiko, pa tudi neizdana; povsod sem se zaman trudil, da bi kaj potegnil iz posameznih stavkov ali besed, ki so bile prečrtane zaradi 'političnih ozirov ali pomislekov zasebnega značaja. Iz prvega delnega branja sem dobil dvoje vtisov, ki sta si na videz v protislovju: zakonca sta v ljubezni često menjavala razpoloženje in si prišla tudi v oporeko, dosti bolj kot sem bil prvotno mislil. A vseeno bi rekel, da skorajda sleherno izmed štiristo pisem, podobno kot v ljubezenskih spevih, zaigra na vsako struno tega visokega čustva. Zgovorn.i posnetka iz dveh tržaških kavarn: ob naslovu detajl iz prenovljene kavarne Tommaseo; pod naslovom pa pogled na kavarno San Marco, v kateri le neonske luči niso v skladu z »dunajskim« vzdušjem Ali je to še Tommaseo? TRST V soboto, 4. aprila se je Proti večeru vlil dež, pred tem pa so si Tržačani lahko ogledali sugestiven sivkasto-vijoličast sončni zaton. Pri morju, na Nabrežju 3. novembra, pa se ljudje niso menili za mikavne spomladanske barve. Po dveh letih in pol poporavil so namreč odpirali (nedovršnih je v našem primeru obvezen) kavarno Tommaseo. Eno okno stare, po dunajsko ustrojene kavarne, je bilo odprto in mimoidoči so s pogledom brskali bo rožna-tobelkasti notranjosti. Vstop jim je bil strogo prepovedan, saj je bilo sobotno odprtje namenjeno izključno predstavnikom »nekega« Trsta. Zato pa so, kljub brsteči pomladi, dame razkazovale svoje kožuhe, medtem ko so bili moški elegantnejši od natakarjev, kar je res veliko. Nedelja je minila, ne da bi se kavarna Tommaseo predstavila svojim habituejem, edinim , ki so to odprtje Pjičakovali z resničnim zanimanjem. Sele v ponedeljek, kot je najavljal tudi tržaški dnevni tisk, bi morali kavarno odpreti s predstavitvijo (resnici na ljubo ne prav nove) knjige Claudia Magrisa Danubio. Tržačani so novico, Pravilno, sprejeli kot vabilo, pa so se znašli pred elegantnimi natakarji, ki so zahtevali »vabilo«. Ostalim je bil vstop v prenovljeno kavarno prepovedan. Toliko o propagandni politiki nove uprave, ki je prevzela vodstvo bivše kavarne Tommaso (v Tommaseo so jo preimenovali leta 1948 ob valu iredentističnega navdušenja post litte-ram). Kavarna je namreč last zavaro- valne družbe Assicurazioni Generali, upravitelj pa naj bi ostal bradati in pikri Carlo Papucci, čeprav je vsem dobro znana soudeležba pri vodstvu kavarne bivšega upravitelja bara Harry's na Trgu Oberdan. Njegov delež pri upravi je bil razviden že ob prvem, sobotnem, odprtju, ko so se na mizicah pojavili elegantni prigrizki, koktajli in ... jastogi. Če je kdo vsaj občasno zahajal v Papuccijev Tom- maseo ve, da to ni bilo v njegovem slogu. Kaj pa danes, ko so hlipajoča odprtja mimo, ko je Magris predstavil izbranemu občinstvu povzetke svoje mittelevropske knjige? Tommaseo je končno odprt. Nebroj črno oblečenih mladih natakarjev servira kave, kapučine (izključno v skodelicah, v kozarcih ne), krapine in brioche. Nad njihovimi glavami se dviga velikanska ura: spominja na uro, ki v Langovem filmu Metropolis muči delavce. Obiskovalec sreba kavo in se sprašu- Sedaj je na vrsti San Marco Kavarno Tommaseo so odprli (kljub vsem pripombam, gre vedno za pomebno pridobitev), zdaj pa bi morala zavarovalna družba Generali odpreti poglavje prenove kavarne San Marco, Refren se ponavlja. Obiskovalci kavarne San Marco so bili tudi obiskovalci kavarne Tommaseo. Tudi Magris, tudi Tomizza. Edine res velike razlike med obema kavarnama so bile bilijardne mize, mize za igranje kart in ključ, brez katerega ni vstopa v žensko stranišče. Vse te različice pripadajo kavarni San Marco, ki je tudi prostorsko večja od Tommasea. Sedanja uprava kavarne v Ul. Battisti, priletni sestri Pia in Daria Stock, je že pripravljena, da jo preda skupini Tržačanov, ki bi jo morali prevzeti po že najavljenih prenovitnah. Družba Assicurazioni Generali je namreč na tem, da za nekaj mesecev zapre kavarno in jo obnovi. Glede na prvotne načrte, bi morali kavarno le prečistiti in popraviti, ne pa prenoviti v celoti, kot v primeru kavarne Tommaseo. To pomeni, da bi morali pozlatiti vse listnate okraske, ki krasijo strop, prečistiti bi morali leseni pod (v Ul. Battisti nima smisla, da ga dvignejo, kot so to storili v Tommaseu zaradi morebitnih poplav), zamenjati vse neonske luči (!) s pristnimi secesijskimi svetilkami, ohraniti obstoječo opremo (stole, mize, fotelje), modernizirati stranišča in, duicis in fundo, obnoviti tradicijo branja dnevnikov z »bambujem«. Načrt je čudovit. Še posebno, če pomislimo, da je uprava, ki bi morala zamenjati dedinji Stock, navdušena nad idejo »kultune prenove kavarne«. To pomeni, da bi radi kavarno San Marco spremenili v prostor, ki bi postal zbirališče tistega dela prebivastva, ki mu je intelektualna samota sicer vščeč, rad pa zahaja tudi v gledališče (Rossetti je čisto blizu), kino (kinodvoran v bližini je kar šest), posluša jazz glasbo in se rad druži s sovrstniki. Tem naj bi San Marco na stežaj odprl svoja vrata, še posebno, ker naj bi ostal odprt do poznega. V novem San Marcu bi morali tudi realizirati to, kar jim ni uspelo v Miramaru. Kavarna naj bi postala prava dunajska (tudi praška) kavarna, z bogato ponudbo slaščic vred. V sami kavarni pa bi morali odmeriti nekaj fizičnega prostora tudi kulturnim dogodkom: predstavitvam gledaliških ansamblov, koncertom, večerom poezije in podobno. Na vprašanje, koliko bo od tega pogumnega in raznolikega načrta ostalo le pri namenih, ni zaenkrat mogoče dobiti odgovora. Na morebitni odgovor namreč vpliva, in to ne preveč pozitivno, prenova kavarne Tommaseo (lastnik je prav tako družba Assicurazioni Generali), kjer so se obljube izgubile v skoraj treh letih del. Zagotovila, da za notranjost (zidove in opremo) kavarne San Marco jamči spomeniško varstvo, najbrž ne držijo stoodstotno, v smislu, da bi moralo spomeniško varstvo odobriti tudi novo opremo prav tako zgodovinske kavarane Tommaseo. Ob končnem rezultatu je dvom upravičen. Sicer pa bi se lahko »poskus Tommaseo« obrestoval prav v prid kavarne San Marco, če še velja ljudska modrost »na napakah se učimo«. je, ali ni ravno ta ura simbol tudi v svojem duhu prenovljene kavarne Tommaseo. Mar ni prav Claudio Magris izjavil, da so stare dunajsko-tržaške kavarne idealno pribežališče mislecev, ki us-tvarajajo odeti v samoto? Raj za vse, ki si privoščijo drobec premora v svojem divjem življenjskem ritmu? Kavo smo sicer pili stoje in pri pultu je vse preveč drena, da bi si lahko privoščili nadaljna razglabljanja v zvezi s tem, kako se bodo intelektualci, študentje, upokojenci počutili v prenovljenih prostorih. Pogled se zaustavi še na vitrini, v kateri so razstavljene slaščice in čokoladni bomboni. Nek notranji glas nam šepetaje pravi, da gre za dvojnika vitrine, ki se nahaja v kavarni Degli Specchi. Verjetno bo tudi držalo. V nekem vogalu je bogve kdo (v upanju, da ni to delo arhitektov) namestil moderno, ogledalu podobno, luč. Sladkor ponujajo v medeninastih posodah, mleko pa v srebrnih. Vzdušje v baru spominja, tudi v jutranjih urah, na večere v baru-restavraciji Principe di Metternich. V popoldanskih urah se vzdušje sicer nekoliko spremeni. Natakarji ne servirajo več pretežno kavnih napitkov, pač pa se preselijo za bližnjo s črnim marmorjem pokrito mešalno mizo (nekoč je bil tam akvarij, ki ga je bil postavil Papucci). To je kraljestvo barmana, ki obljublja vse mogoče variante koktajlov. Kavarna Tommaseo se je očitno modernizirala in je poskrbela za bogatejšo ponudbo, ki pa je bolj v stilu modernih steklenih svetilk, ki naj bi krasile blede strope, kot pa v stilu starih marmornatih mizic. Da o stolih niti ne govorimo. Pa ne zato, ker razočaranim nostalgikom kritike kar vrejo iz ust, pač pa zato, ker so stoli (glej kavarno Stella pola-re in miramarski Wiener Cafe) novi, čisti, še nedotaknjeni in dajejo občutek hlada. Magrisove dobrodošle samote bo najbrž v prenovljenem Tommaseu bolj malo, upravitelji pa se bodo morali potruditi, da ne bo v kavarni zavladala osamljenost. EVA FORNAZARIČ vesela velika noč GOLOBICA COOP 1 kg 5490 GOLOBICA BAULI 1 kg 7600 GOLOBICA MOTTA s kremo in prelita s čokolado 1 kg 9200 ČOKOLADNI VELIKONOČNI PIRHI PERUGINA »Flor di Pasqua« 175 g 8900 50857 kg ČOKOLADNI VELIKONOČNI PIRHI PERNIGOTTI »Chery« 83 g 4100 4940 10 dkg TARTUFONE MOTTA čokoladna bomboniera 240 g 7500 31250 kg SLADOLED MOTTA »Ono tira Taltro« 100 g 2900 KAVA LAVAZZA rdeča vrečka 500 g 5480 KAVA PRESTIGI0 COOP vrečka 250 g 2550 GRAH COOP drobni pločevinka 400 g ocejeni 270 g 750 2778 kg PARADIŽNIKOVA MEZGA COOP steklen. 690 ml 780 1130 1 OLIVNO OLJE COOP EKTRA VERGINE steklen. 1 1 3980 TUNA MAREBLU SIMMENTHAL 2 pločev. po 170 g 3150 9265 kg MAJONEZA CALVE steklen kozarec 250 ml 1390 T0RTELLINI BARILLA 250 g 1980 WHISKY GLEN GRANT 5 let 75 cl 10250 PREsfoENT RICCADONNA brut Q ^ Q Q VINO SANGIOVESE SUPERIORE DOC RONCO 75 Cl 1750 SIR TALEGGIO CADEMARTORI 1 kg 9600 SUROVO MASLO MARKENBUTTER 250 g 1490 10 REZIN SIRA COOP 200 g 1600 GRANA PADANO 10 dkg 1250 12500 kg PRŠUT SAN DANIELE 10 dkg 2990 29900 kg cene veljajo do 18. 4. do izčrpanja zaloge COOPERATIVE OPERAIE - DELAVSKE ZADRUGE supeRcaop /r^T) * SPECK 10 dkg 1550 15500 kg NORVEŠKI PREKAJENI LOSOS N0STR0M0 vrečka 84 g 5500 6548 10 dkg JAGNJETINA SVEŽE PLEČE 1 kg 11680 JAGNJETINA SVEŽE BEDRO 1 kg 12680 PURAN v kosih 1 kg 7650 SVEŽI SVINJSKI KOTLETI 1 kg 5980 MLADA PEGATKA 1 kg 4660 JABOLKA G0LDEN 70/75 Val di Non Val Venosta 1 kg 1250 POMARANČE SANGUINELL0 108 1 kg 1180 HRUŠKE VVILLIAM 1 kg 1950 MEŠANA PRIPRAVLJENA SOLATA vrečka 250 g 1200 SLIVE S. CLARA extra larghe pločevinka 500 g 1750 studio battistella ts 2487 Člani Komisije predstavili tisku dokončen načrt razdelitve sredstev Spet nesklepčna seja občinskega sveta V največji meri proizvodna usmerjenost triletnih prispevkov iz Sklada za Trst Na 35 različnih prispevkov v skupni vrednosti 169 milijard lir je razdeljen triletni finančni program Sklada za Trst, ki so ga člani njegove Komisije predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci. Program v resnici sega še dlje, saj predvideva tudi prispevke za petletno obdobje v primeru Ustanove za industrijsko cono EZIT, izgradnje navtičnih pristanišč v pokrajini, pristaniških infrastruktur, Raziskovalnega območja in Tržaške občine za organski program posegov v prid kulturnih ustanov. Za. tekoče leto je tako na voljo skupno 50 milijard, za prihodnje leto 59 milijard, za leto 1989 60 milijard in za naslednji dve leti zaenkrat 29 oziroma 25 milijard. Temeljna ugotovitev članov Komisije je vsekakor v tem, da so pri svojem delu v največji možni meri spoštovali filozofijo zakona št. 26 — paketa za Trst. To pa pomeni, da ni šlo, kot največkrat v preteklosti, za nekritično zadovoljevanje vseh povprek, pač pa za natančne izbire po kriterijih proizvodnosti in inovativnosti naložb. Če je skoraj 60 odstotkov vseh prispevkov namenjenih proizvodnim dejavnostim, s poudarkom na novih pobudah ali posodabljanju obstoječih, ne moremo reči, da so ostale naložbe obsojene na neučinkovitost. Javna dela, izgradnja infrastruktur in gradbena prenova so prav gotovo poglavja, ki so funkcionalno povezana s proizvodnimi dejavnostmi. Če si pobliže ogledamo predstavljeni finančni program, ugotovimo, da je v bistveni meri usmerjen v spodbujanje razvojnih in inovativnih tendenc tržaškega gospodarstva. Turizem, pristaniške strukture, raziskovalne in kulturne dejavnosti ter javna dela so poleg neposrednih posegov v prid proizvodnih dejavnosti najpomembnejši razvojni sklopi. Kot narekuje prvi člen paketa za Trst, je v naslednjih treh letih po pet milijard (skupno torej 15) namenjenih prispev- Predsednik Sklada za Trst Gianfranco Carbone kom na glavnico za nove industrijske in obrtniške dejavnosti, skupno 4,5 milijarde za prispevke na glavnice za raziskovalne programe, 3 milijarde za prispevke na glavnice za izgradnjo struktur na območju pristanišča in 1,5 milijarde za okrepitev družb storitvenega sektorja. Za urbanizacijo industrijskih in obrtniških con sta predvidena prispevek za znižanje stroškov za nakup terenov (predviden z deželnim zakonom 45) v triletnem znesku 13 milijard in za urbanizacijo obrtnih con v devinsko-nabre-žinski in miljski občini (2,2 milijarde v treh letih). Ustanovi EZIT sta za pet let namenjeni po dve milijardi letno, po tristo milijonov za tri leta pa bo šlo družbi za promocijo industrijskih dejavnosti SPI, če bo seveda začela delovati. Komisija za Trst je upoštevala tudi predlog konzorcija Friulgiulia, predvsem pa je želela prispevati k razvoju zunanje trgovine z 1,7 milijarde v treh letih za realizacijo centra za trgovinsko menja- vo. Za trgovinske strukture oziroma za pospeševanje prenove trgovinske mreže ter za spodbujanje združevanja (po vzoru konzorcija Trieste Gros) je namenila 3 milijarde, za posege na področju kmetijstva pa 600 milijonov v treh letih. Kongresni center bo letos prejel milijardo, posebno pa so pomembne naložbe, ki naj bi v skupni vrednosti 13 milijard s prihodnjim letom šle za izgradnjo navtičnih pristanišč in potrebnih struktur, ne da bi pri tem favorizirali ta ali oni projekt. Velik poudarek je Komisija namenila podpori različnih komponent pristaniške dejavnosti in njenih struktur, z izrednim prispevkom milijarde lir v dveh letih za Enotno kompanijo pristaniških delavcev, ki naj bi po besedah predsednika Sklada Gianfranca Carbo-neja služila za odpravljanje dosedanje konfliktnosti. Naslednje pomembno poglavje zadeva znastveno-raziskovalne dejavnosti in ustanove, s posebnim prispevkom Centru za teoretsko fiziko in Geofizikalnemu observatoriju. Med javnimi deli bo Tržaška občina, poleg omenjenega prispevka za kulturne ustanove, prejela še sredstva za obnovo zgodovinskega mestnega jedra in za prestrukturiranje Silosa, medtem ko je Pokrajini in ostalim občinam za realizirana javna dela namenjen globalni sklad v skupnem triletnem znesku 7,5 milijarde lir. Posebno pozornost je predsednik Carbone v svojih izvajanjih namenil, prispey-kom za kulturne dejavnosti, ki jih je ocenil kot perspektivne naložbe, tudi z ekonomskega vidika. Gre za prispevke gledališčem, vladnemu komisariatu in mednarodno pomembnim kulturnim ustanovam. V zadnjem poglavju izpolnjuje finančni program še "stare dolgove" s prispevki, ki so bili že v prejšnjih letih odobreni za KZE, za program socialne pomoči in za poseben sklad za posege s pomembnim teritorialnim in ekonomskim značajem, (vb) Zadrega zaradi Verdija bržkone razlog prekinitve Predsinočnja (že druga v kratkem času) prekinitev seje občinskega sveta zaradi nesklepčnosti je nov dokaz skrajno razrahljanih odnosov med strankami večinske koalicije, ki se odražajo na neangažiranosti in brezbrižnosti strank in njihovih svetovalcev do rednega upravnega dela izvoljenega organa, v trenutku, ko so vprašanja, ki bi jih moral obravnavatiin reševati, čedalje bolj pereča. V petek zvečer so torej stranke koalicije, ki razpolagajo v tržaškem občinskem svetu s skoraj dvotretjinsko večino (39 svetovalci od 60), spet pokazale nezmožnost, da sploh zagotovijo sklepčnost zasedanj. To je sicer prva ugotovitev, ki se vsiljuje po ponovni prekinitvi seje, ni pa edina. Po vsem videzu, tako je soditi po sicer kratkem trajanju zasedanja in razvoju dogodkov ob preštevanju prisotnih, je listarskemu županu Staffieriju kar prijalo, da se seja ne nadaljuje, ker bi drugače zašel v še hujšo zadrego. Ko je Staffieri ugotovil, da je v dvorani samo 28 svetovalcev in se seja zato ne more nadaljevati, je bilo med publiko opaziti številne člane osebja opernega gledališča Verdi, ki so komaj nekaj ur prej odločno zavrnili njegov »svojevrsten« demagoški predlog, naj si kar z notranjim referendumom izberejo superintendanta. Bržkone je bilo županu tudi jasno, da bo komunistična skupina ponovno, kot na vseh preteklih sejah občinskega sveta, zahtevala glasovanje o sklepu, ki je že dolgo na dnevnem redu, a ga zaradi nesoglasij v koalicij še ne postavljajo v diskusijo, o sprejemu odstopa dosedanjega superintendanta De Ferre in njegovi nadomestitvi. Kot je znano, se v koaliciji za to mesto kregata KD in PSI, prva za potrditev sicer neodvisnega De Ferre, drugi za svojega kandidata, bivšega kratkotrajnega župana Agnellija. Ob upravičenem protestu uslužbencev operne hiše, ki zahtevajo nujno rešitev kriznega položaja, so še v zadnjih dneh vstopili v igro komunisti s svojim predlogom o muzikologu De Incontreri, povsem nenadejano pa je sam župan v imenu Liste za Trst predlagal osebju, naj kar samo izbere na referendumu med De Ferro in Agnellijem. Slo je očitno za zgolj demagoško potezo, ki jo je po drugi strani navdihovala tudi določena želja po revanši nad demokristjani,, ki so imenovali (v nasprotju z voljo LpT) listarskega odpadnika Marchia za predsednika Tržaške velesejemske ustanove in še niso dodelili Cecoviniju obljubljenega predsedstva Območja za znanstvene in tehnološke raziskave. Kot smo dejali, pa je osebje Verdija na petkovi skupščini odločno zavrnilo Staffierijev predlog in je bilo pripravljeno to nasprotovanje tolmačiti tudi na sami seji občinske skupščine, na katero so prinesli svetovalcem svoj letak. V njem so sporočali odklonitev demagoškega predloga, obenem pa opozorili na svoj ultimat pred oklicem stavkovnega gibanja. V zvezi s prekinitvijo predsinočnje občinske seje je zavzelo stališče tudi pokrajinsko vodstvo KPI, ki izraža dvome o pravih namenih županove odločitve. V tiskovnem sporočilu KPI ugotavlja, da je ostal Staffieri s svojim predlogom o referendumu med osebjem Verdija povsem osamljen, in da se je s prekinitvijo zasedanja hotel izogniti odkritju razdvojenosti v vrstah večine in diskusiji z opozicijo. Nota vsekakor napoveduje, da bodo svetovalci KPI na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo v torek, ponovno zahtevali glasovanje o nadomestitvi superintendanta operne hiše, ki je še zlasti potrebna ob prehodni dobi, ko Opera ne razpolaga s svojimi prostori. S petkove tiskovne konference na tržaškem velesejmu Parkirišča v mestnem središču: načrti so vprašanje pa je, kdaj bodo uresničeni Se danes odprta meja pri Botaču Po Stezi prijateljstva Dijaki italijanske nižje srednje šole pri Domju so s svojim nastopom prispevali k uspehu včerajšnjega pohoda po Stezi prijateljstva Včeraj zjutraj se je sprehoda po Stezi prijateljstva v Dolini Glinščice udeležilo lepo število ljudi, ki jih je privabilo tudi prijetno pomladansko vreme. Uradne goste, ki so se zbrali v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljun-cu, so najprej sprejeli, po domačem običaju, s kruhom in soljo. Pozdravila sta jih dolinski župan Švab in župan občine Sežana Vodopivec. Prisotna sta bila tudi načelnik tržaške obmejne policije dr. Brugnoli in njegov koprski kolega Dujmovič. Pohoda po Stezi prijateljstva so se poleg drugih udeležili še senatorka Jelka Gerbec, generalni konzul SFRJ v Trstu Livij Jakomin, bivši predsednik deželnega sveta Golli, republiški sekretar za urbanistiko in ureditev okolja SRS Tomaž Vuga, predstavnik miljske Občine Vodopivec ter komandanti orožnikov in finančnih stražnikov z obeh strani meje. Na travniku pri Botaču so se zbrali učenci in dijaki šol dolinske občine in s Kozine. Dijaki italijanske nižje srednje šole pri Domju so za to priložnost pripravili kratek kulturni program. Omeniti moramo, da so na prejšnjih srečanjih nastopili tudi slovenski dijaki iz Doline in Sežane. Danes ob 15. uri pa bosta v Botaču igrala pihalna orkestra Breg iz Doline in Godba iz Ricmanj, kar brez dvoma predstavlja prijetno novost za to že tradicionalno pobudo. Meja bo odprta še danes do 18. ure. Na predvečer Odprte meje v Dolini Glinščice sta se v petek, 10. aprila, v Sežani sestali predstavništvi občin Dolina in Sežana. V duhu prijateljskega sporazuma, ki sta ga občini podpisali leta 1984, sta potrdili veljavnost Odprte meje kot bistvene sestavine za ohranitev miru, za krepitev spoznavanja in razvoj sodelovanja med ljudmi. V okviru bodočih načrtov sta obe delegaciji potrdili svoje zavzemanje za varstvo in ovrednotenje okolja in krajevnih naravnih znamenitosti, kot so Škocjanske jame in Park Doline Glinščice. (mm) • Jutri ob. 20. uri se na redni seji sestane repentabrski občinski svet, ki bo med drugim sprejel na znanje odstop podžupanje, izvolil novega efektivnega odbornika in bo sklepal o razširitvi občinskega organika z ustanovitvijo še enega stalnega uradniškega mesta. Življenje je za voznike osebnih avtomobilov in javnih prevoznih sredstev postalo v Trstu popolnoma nemogoče. Ulice so na nekaterih »vročih« mestih povsem zamašene, pešci pa se morajo izogibati napačno parkiranim avtomobilom, ki postajajo skoraj iz dneva v dan številnejši. Problem sicer ni nov: že pred desetimi leti je občinska uprava ugotovila, da za naraščajoče število avtomobilov v Trstu kmalu ne bo več prostora. Resno pa se je za to vprašanje začela zavzemati šele pred nekaj leti, ko so se težave pokazale v vsej svoji razsežnosti. Na tržaškem razstavišču, kjer se te dni odvija nadvse bogata razstava Motor Show, je stekla beseda tudi o vprašanju pomanjkanja parkirišč, ki ga je zakon o maksiglobah le še poostril. V petek so se namreč v sejni dvorani velesejma sestali predsednik Avtomobilskega kluba ACI Moncini, prevoznega podjetja ACT De Gavardo, predstavnik tržaških gradbenikov Savino in odbornik za urbanistiko Vattovani, da bi odgovorili na vprašanje, ki jim ga vsak dan zastavljajo tržaški prebivalci: »Parkirišča kje in kdaj«. Na prvi del vprašanja je odgovoril odbornik Vattovani. Povedal je, da je občinska uprava pregledala številne načrte gradbenikov in končno izdelala okviren načrt o lokaciji in kapaciteti novih parkirišč. Eno izmed večjih parkirnih proštov naj bi v kratkem zrasel na Ulici Salem; v dogovoru s tržaško tvrdko Riccesi bo obenem občinska uprava dovolila gradnjo velikega kompleksa (235 prostorov) na Kolonji. Pri bivšem silosu v bližini tržaške železniške postaje so se pred kratkim pričela dela za izgradnjo »megaparki-rišča«, ki bo lahko sprejelo okrog 900 avtomobilov. Občinski odbor je tudi odobril načrt za gradnjo novega, večnadstropnega parkirišča za več kot 300 prostorov na kraju, kjer stoji bivša tovarna strojev (Fabbrica macchine). Arhitekti so občini predstavili tudi nekaj načrtov, ki zadevajo prostor pri Trgu Ulpiano (pred tržaškim sodiščem). Predsednik Združenja tržaških gradbenikov Savino je poudaril, da želi njihova organizacija aktivno sodelovati z občinsko upravo za razrešitev tega problema. Opozoril pa je na dejstvo, da je treba vsa parkirišča harmonično vključiti v mestno okolje in torej upoštevati naravne in arhitektonske značilnosti Trsta. Paolo De Gavardo, predsednik prevoznega podjetja ACT, je menil, da samo z gradnjo novih parkirišč problem še zdaleč ne bo rešen. Potrebni so namreč tudi ukrepi za ureditev prometa, ki je v Trstu vse prej kot »tekoč«. To pa seveda upočasnjuje tudi hitrost avtobusov, ki se jih v našem mestu posluži vsako leto okrog 90 milijonov ljudi. Vse kaže, da gredo stvari na bolje. Ker pa bodo parkirišča po predvidevanjih dograjena šele čez dve leti, voznikom osebnih avtomobilov pač ne preostaja drugega, kot da do tedaj še naprej »izgubljajo živce« pri iskanju prostorčka, kamor bi lahko parkirali svoje vozilo. Sicer pa »lahko« svoj avtomobil brezbrižno pustijo v drugi ali celo tretji vrsti, v upanju seveda, da jih ne opazi prometni miličnik. Najbolje pa bo, da se odločijo za mirno vožnjo z avtobusom... Danes deželna skupščina industrijcev V tej spomladanski sezoni občnih zborov in letnih skupščin bo jutri na vrsti še ena: za tržaškimi, ki so svoj obračun že opravili, se bodo tokrat v Hotelu Europa pod Nabrežino zbrali industrijci iz vse dežele. Odločili so se za odprto skupščino, ki ne bo le prilika za obračun enoletnega dela, ampak bo označila tudi menjavo na krmilu Deželne zveze industrijcev. O opravljenem delu in o stališčih ter pričakovanjih industrijcev do številnih odprtih vprašanj in problemov bo poročal dosedanji predsednik Gi-anni Cogolo, ki bo hkrati predstavil novega predsednika. Le-tega pa ne bo izvolila skupščina, pač pa predsedniški odbor, ki se bo sestal pred začetkom plenarnega zasedanja, predvidenim za 16. uro. Drevi v Zgoniku čarobni popoldan V športno-kulturnem središču v Zgoniku se bo drevi ob 18. uri pričela zanimiva prireditev za otroke, ki ji je organizator, KD Rdeča zvezda, nadel očarljiv naslov »Čarobni skrivnostni popoldan«. V pravljični in fantastični svet bosta otroke popeljala čarovnik Romano in Mister Lee, ki obetata prvovrstno doživetje. Ta praznik mladih pa bo s spletom pesmic dopolnil otroški pevski zbor Rdeča zvezda, ki ga vodi Mara Milič. KPI o težavah škedenjske železarne Terni Nedoslednost inovacijskih načrtov IRI Na sedežu KPI so se včeraj zjutraj sestali delavci škedenjske železarne Terni, člani tamkajšnje sekcije KPI "B. Gherlani", in pojasnili svoja stališča v zvezi z industrijskim načrtom za relansiranje železarne. Kot znano, se komunisti in sindikati v glavnem ne strinjajo z vsebino načrta, ki ga je sestavila družba IRI. Po mnenju komunistov je namreč preveč površen in splošen in kot tak ne more rešiti železarne iz težav, v katerih se nahaja. Celoten italijanski železarski sektor doživlja sicer veliko krizo, ki jo povzroča naraščajoče uvažanje litega železa in njegovih derivatov. To seveda botruje krčenju zaposlitvene ravni, saj so v zadnjih nekaj letih ukinili od 20 do 25 tisoč delovnih mest. V škedenjski železarni so prav tako v zadnjih letih odpustili 600 delavcev. Krajevne uprave pa s svoje strani ne izvajajo takega pritiska na odgovorna telesa, ki bi ga morale. Komunistični delavci železarne Terni, ki naj bi se po novem imenovala AIT (Attivita industriali triestine), zahtevajo predvsem jasne smernice nadaljnjega dela, tehnološko obnovo, ki bi nudila možnost, da železarna proizvaja končne izdelke in se s tem vključi na italijanski in tuji trg, ter možnost izdelovanja žlahtnejših kovin, zlasti jekla. Prav tako ne nasprotuje investicijskemu skladu zasebnikov, ven- dar le z določenimi pogoji: njihove naložbe ne bi smele postati nekakšne čudežne injekcije, temveč kapital, ki bi omogočil "strateške" izbire. Družba IRI se je po mnenju delavcev Terni popolnoma izneverila svoji nalogi, vsaj kar se tiče relansiranja železarskega sektorja, in sestavila načrt, ki nikakor ne predstavlja dokončne rešitve, temveč morda le začasen izhod iz krize . Poslanec Cuffaro, ki je povzel zaključke poročil delavcev železarne Terni, je dejal, da okviri načrta IRI sistematično silijo k širši razpravi in pogajanjem na vladni ravni. Neposreden stik z ministrskimi krogi je takorekoč nemogoč, zato pa bi morale krajevne uprave, na prvem mestu pa Dežela, vzpostaviti dialog z njimi, ki naj bi s treznimi pogajanji privedel najprej k uravnovešanju med izvozom in uvozom železa in njegovih izdelkov. Šele potem bi bilo mogoče govoriti o ovrednotenju železarskega sektorja. Ne gre torej za krizo neke krajevne industrije, temveč za splošno gospodarsko krizo, ki zaobjema vse sektorje. S svoje strani se bo poslanec Cuffaro zavzel pri pristojnih vladnih telesih, da bi do teh pogajanj čimprej prišlo, že jutri pa bo v Rimu prvi sestanek prav o problemih škedenjske železarne. Pred bližnjim sestankom z nobelovcem Rubbio Izjava slovenskih organizacij glede vprašanja sinhrotrona Pred dnevi smo objavili vest, da je nobelovec Carlo Rubbia, predsednik družbe »Sincrotrone Trieste«, povabil na sestanek predstavnike slovenskih ustanov in organizacij, da bi se pogovorili o uresničevanju svetlobnega generatorja, ki mu je tržaška Občina določila lokacijo v bližini Bazovice. Pred srečanjem z Rubbio in njegovimi sodelavci so povabljenci izdelali skupno tiskovno sporočilo, ki ga v naslednjem objavljamo v celoti: Za 21. aprila 1987 je bil sklican sestanek zastopnikov Kraške gorske skupnosti, rajonskega sveta za Vzhodni Kras, Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Kmečke zveze in Koordinacijskega združenja kraških vasi s profesorjem Rubbio, predsednikom družbe Sincrotrone Trieste. Ko potrjujejo ugodno oceno občutljivosti, ki jo je profesor Rubbia že pokazal glede vprašanj, ki jih je postavila slovenska skupnost, podpisane organizacije hočejo ob tej priložnosti opozoriti pristojne oblasti in javno mnenje na naslednje: — večina političnih sil na tržaški Občini je zavzela, med razpravo in odobritvijo urbanistične variante k občinskemu regulacijskemu načrtu v zvezi z izbiro lokacije za namestitev sinhrotronskega svetlobnega generatorja, povsem diskriminacijski in negativen odnos do upravičenih zahtev krajevnega prebivalstva, kot tudi do slovenske skupnosti v celoti, ki ima na ozemlju temeljni element za ohranjevanje svoje istovetnosti; — tako zadržanje, ki resnici na ljubo ni novo, je izzvalo razširjen občutek nezaupanja o dejanski sposobnosti javnih oblasti, da upravljajo in uresničijo za Trst tako pomembno pobudo ob upoštevanju in spoštovanju pravic in potreb vseh prebivalcev, z zaščito etničnih, ambientalnih in kulturnih značilnosti tega ozemlja. Ko potrjujejo svoje nasprotovanje izbiri lokacije T8 pri Bazovici, zastopniki teh organizacij predlagajo Deželi, naj ne odobri variante k splošnemu regulacijskemu načrtu tržaške občine, ki zadeva lokacijo T8, zaradi razlogov, ki so bili večkrat izraženi in obrazloženi v ugovorih, predloženih tržaški Občini proti omenjeni varianti. Podpisane organizacije smatrajo poleg tega za potrebno opozoriti, da bo uporaba ozemlja v tržaški pokrajini, ki sta jo doslej označevali prevelika slučajnost in nenačrtnost, predmet razprave na bližnji konferenci o teritoriju, ki se jo je obvezala že leta 1983 prirediti Dežela Furlanija-Julijska krajina. Ko se zavzemajo za čimprejšnjo realizacijo te konference, podpisane organizacije zatrjujejo, da bo na njej najprimernejši sedež za skrbno in podrobno proučitev splošnih problemov, ki jih postavlja uporaba tržaškega teritorija, med katerimi ima sedaj poseben pomen izbira lokacije za sinhrotron in njegove harmonične vključitve v našo pokrajinskostvarnost. Miloš Budin, predsednik Kraške gorske skupnosti, Anamarija Kalc, predsednica rajonskega sveta za Vzhodni Kras, Duško Udovič, tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Edi Bukavec, tajnik Kmečke zveze, Karlo Grgič, predsednik Koordinacijskega združenja kraških vasi V Trstu, 11. aprila 1987 Deželni seminar o medicini dela V kongresnem centru na tržaški Pomorski postaji je bil včeraj študijski seminar zdravstvenih delavcev in specialistov, ki delujejo na področju medicine dela. Pobudo za seminar je dala deželna uprava, priredil pa ga je Inštitut za medicino dela Tržaške univerze. Uvodni govor je imel deželni odbornik za zdravstvo Renzulli, ki je dejal, da je seminar tesno povezan z reformo deželnega zdravstvenega načrta in je torej prvi korak k njegovi uresničitvi. Namen seminarja je izslediti vzroke in posledice bolezni, ki jih povzročajo razne dejavnosti in nato ukrepati na najprimernejši način, da se obolenja preprečijo. Včeraj so strokovnjaki poglobili številne primere rakastih obolenj, ki so posledica neprimernega delovnega okolja in manipuliranja s škodljivimi snovmi. Na naslednjih seminarjih, ki se bodo zvrstili v raznih krajih v deželi, pa bodo obravnavali obolenja dihal in ožilja. V deželi Fur-laniji-Julijski krajini je trenutno zaposlenih 450 tisoč delavcev, poškodbe na delu in profesionalne bolezni pa so prav v naših krajih znatno nad vsedržavnim povprečjem. Stanje je brez dvoma zaskrbljujoče, zato tudi zahteva poglobljene študije o načinih, kako ta problem rešiti. Prav to pa je ena od točk, ki jih vsebuje deželna zdravstvena reforma. Na včerajšnjem seminarju je predaval tudi prof. Ferdinande Gobbato, docent na tržaškem vseučilišču, ki je eden najbolj znanih strokovnjakov medicine dela v državi. 130-letnico ladjedelnice Sv. Roka bodo v Miljah primerno proslavili Natanko pred 130 leti je bila pri Mihah ustanovljena ladjedelnica Sv. Roka. Kulturno združenje »Fameia Muiesana« je sklenilo, da bo dalo tej Pomembni obletnici poudarek, kakr-snega si nedvomno zasluži. Ladjedelnica Sv. Roka je za prebivalce Milj res Pomemben mejnik, saj je z njeno ustanovitvijo to malo obmorsko mesto dejansko spremenilo' svojo podobo: iz Pretežno agrarnega in ribiškega nase-ija so Milje na mah postale pravi industrijski center. »Fameia Muiesana« je torej v svoj dokaj zahteven kulturni program za leto 1987 vključila tudi proslavo v spomin na 130-letnico miljske ladjedelnice. Stroške bodo pomagali kriti tržaški finančni zavodi, Občina, Pokrajina, Dežela, Vladni komisariat in Tržaška avtonomna letoviščarska ustanova. Po predvidevanjih se bo proslava ob pomembni obletnici ladjedelnice Sv. Roka odvijala v mesecu oktobru. Na sporedu bodo razna srečanja, predavanja in okrogle mize, bogata razstava, obenem pa bodo pobudniki izdali posebno publikacijo o več kot stoletnem delovanju ladjedelnice ter o njenem vplivu na socialno, ekonomsko, politično in kulturno strukturo Milj. Nekaj zgodovinskih podatkov je na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih miljske občinske palače navedel dr. Italico Stener, predsednik združenja »Fameia Muiesana«. Poudaril je, da je v 125 letih svojega obstoja ladjedelnica Sv. Roka zgradila skoro štiristo ladij z veliko nosilnostjo. Svoje izdelke je z uspehom prodajala predvsem Jugoslaviji, Argentini, Egiptu, Grčiji, Romuniji, Turčiji in Urugvaju. V zaporu tudi dva Tržačana Včeraj prestregli kar 26 tujcev ki so ilegalno hoteli v Italijo Skozi naše mesto pelje očitno ena najpomembnejših poti, po kateri si tuji državljani - zadnje čase so najpogostejši Turki, Kitajci, Romi in prebivalci Šri Lanke - utirajo pot v »boljši« svet. Žal so raziskave pokazale, da se za večino ta sen, sprevrže v pravo tragedijo, saj so zaradi neurejenih dokumentov lahek plen izkoriščevalcev »črne« delovne sile, ki ravnajo z njimi mimo vsakršnih načel civilne in moralne družbe. Očitno so bile krajevne sile javnega reda pozorne na ta pojav, kajti »lov« na ilegalce se stopnjuje iz dneva v dan. Pred dnevi so v različnih okoliščinah prijeli 41 Kitajcev, včeraj pa so karabinjerji ustavili kar 19 Turkov, fi- Rilkejeva pešpot nad Sesljanskim zalivom od včeraj odprta vsem ljubiteljem narave Ob navzočnosti številnih predstavnikov oblasti, izletnikov in ljubiteljev narave so včeraj popoldne uradno odprli Rilkejevo pešpot, panora-mično stezo nad Sesljanskim zalivom, ki je ob včerajšnjem sončnem in razmeroma jasnem vremenu nudila še posebno lep razgled na ves Tržaški zaliv. Na otvoritveni svečanosti so po nastopu nabrežinske godbe spregovorili devinsko-nabrežinski župan Brezigar, predsednik pokrajinske uprave Locchi in predsednik Letoviščarske ustanove Barison kot predstavniki ustanov, ki so imele glavno besedo pri uresničitvi tega turistično zanimivega načrta, poleg njih pa še devinski princ Turn Taxis in deželni odbornik Carbone, ki je prerezal trak ob vhodu na stezo s sesljanske strani, kot kaže naša slika. OBVESTILO IZLETNIKOM Vse izletnike, ki so seprijavili za izlete na ELBO in v BERLIN, prosimo, da poravnajo 3. obrok vpisnine v sredo, 15. t. m., med 8.30 in 12. uro na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6. Vse, ki so se prijavili za BERLIN, prosimo, da prinesejo s sabo potni list. Morebitne interesente obveščamo, da so na odhodih za BERLIN 11. maja in 18. maja na razpolago po 3 prosta mesta. Uredništvo Primorskega dnevnika POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI Karabinjerji izsledili tatova Prijavljen tudi prekupčevalec Policijski agenti s komisariata pri Sv. Soboti so uspešno izpeljali preiskavo, ki se je pričela 4. aprila, ko so tatovi vdrli v stanovanje družine Prelessi v Ulici delle Mura 2. Ne le, da so možje postave izsledili avtorja tatvine, sodstvu so prijavili tudi prekupčevalca, okradeni družini pa vrnili del plena, točneje zlat nakit, projektor, daljnogled, fotografsko kamero in avtoradio. Sicer pa so zaplenili še drug nakit, ki je verjetno plen tatvin in je na ogled na omenjeneni karabinjerski postaji. Pred sodniki se bosta morala braniti pred obtožbo tatvine v obremenilnih okoliščinah Tržačana Furio Fornasaro in Alessandro Lombardi, zlatar Ferruccio Carlin, ki ima trgovino v Ul. Ponziana 5, pa prekupčevanja. Karabinjerji so namreč ugotovili, da je od Lombardija odkupil zlatnino, ne da bi kupoprodajo zabeležil na registru, kot pač določa zakon. nančni stražniki in policija pa tri Kitajke in pet Šrilančanov. Za preiskovalce je bilo bolj »zanimivo« odkritje Turkov, kajti spoznali so, da sta v »ilegalno uvažanje« tuje delovne sile vpletena (poleg Turka in nemškega državljana) tudi dva Tržačana. Karabinjerji so skupino, ki je bila namenjena v notranjost Italije, prestregli na Miramarskem drevoredu. 69-letni Tržačan Giovanni Militello iz Miramarskega drevoreda 33 je v svojem avtomobilu peljal štiri Turke, v furgonu, ki ga je upravljal 40-letni nemški državljan (po rodu iz Češkoslovaške) Peter Menki, pa je bilo natrpanih preostalih petnajst, med katerimi so bile tri ženske z dvema otrokoma. V furgonu je bil tudi 34-letni Turk Gulsen Halin, ki je po nalogu namestnika državnega tožilca Staffe končal v zaporu, ker je imel pri sebi večjo vsoto denarja, očitno plačilo za »spremstvo«. Poleg njega, Militella in Menkla so karabinjerji aretirali še 65-letnega Tržačana Maria Luina (Ul. Bo-nomea 169), ker je osumljen, da je skupini nudil pomoč. Osemnajst Turkov so karabinjerji izročili policiji, ki jih je pospremila na mejo. Finančni stražniki in agenti letečega oddelka pa so, kot rečeno, prestregli pot trem Kitajkam in petim državljanom iz Šri Lanke. Slednje so stražniki ustavili na avtocesti, po kateri so bili s taksijem namenjeni v Mes-tre. Ker niso imeli pri sebi potnih listov, so jih iz Trsta preusmerili v Rim, ker je zanje odgovorno zunanje ministrstvo. Kitajke so agenti zasačili v dveh taksijih nedaleč od železniške postaje. Ker so pri sebi imele potne liste, sicer brez turističnega vizuma, so ostale v Trstu. Za njihove življenjske potrebe skrbi kvestura, ki jih bo verjetno že danes izgnala. Pogreb naše drage Milke Rupel vd. Starc bo jutri, v ponedeljek, 13. t. m., ob 15. uri iz hiše žalosti na Kontovelu št. 112. SVOJCI Kontovel, 12. aprila 1987 Ravnateljica, profesorski zbor in osebje liceja F. Prešeren izrekajo iskreno sožalje prof. Slavi Starc in družini ob izgubi drage mame. vabi vse svoje člane ter predstavnike sekcij tržaškega območja na torkov večer v Slovenskem klubu v Ul. sv. Frančiška, kjer bo razgovor z avtorjem knjige NA ZAHODNIH MEJAH - 1943 generalmajorjem FRANCEM ČRNUGEL-JEM - ZORKOM. Knjiga govori o bojih Briško-beneškega odreda in o takratnih razmerah v Beneški Sloveniji. Z yamaho v avtomobil Na ortopedski oddelek katinarske bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 17-letnega dijaka Massima Reya (Ul. Mauroner 6), ki se je ranil v prometni nesreči, do katere je prišlo v Ulici Felluga. Reya je vozil z motorjem yamaha proti Ulici Marchesetti, ko je trčil v fiat uno 67-letnega Bruna Bisiacchija iz Ul. Palmanova 5. Po trčenju je dijaka vrglo z motorja v parkirani avto, od koder se je nato odbil in obležal na asfaltu. Zaradi poškodb na glavi, v prsnem košu in trebušni votlini, zloma rame ter verjetnega zloma gležnja se bo moral zdraviti predvidoma 30 dni. • Ženski pevski zbor Prosek-Konto-vel izreka svoji pevki Slavi in družini občuteno sožalje ob izgubi drage mame. Ob izgubi drage mame izrekajo globoko sožalje prof. Slavi Starc dijaki 2. B razreda znanstvenega liceja F. Prešeren. t Zapustila nas je naša draga mama in nona Zofija Turk por. Peric (PAVLA) Pogreb bo danes, 12. t. m., ob 11. uri iz hiše žalosti v Šempolaju št. 44/A na domače pokopališče. Žalujoči sinova Miro in Mario, snahi, vnuki, pravnuki ter vsi sorodniki. Šempolaj, 12. aprila 1987 Dotrpela je naša draga mama, nona in pranona Frančiška Lukač vd. Glavič Pogreb drage pokojnice bo jutri, 13. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči sin Karlo ter hčerki Pina in Marija z družinami. Trst, Rodik, 10. aprila 1987 Ob izgubi drage matere oz. none Frančiške Glavič izrekata iskreno sožalje svojima članoma Mariji in Karlu ter dirigentu Ediju Racetu in drugim sorodnikom mešani cerkveni pevski zbor in moški pevski zbor Novi sv. Anton. Ob smrti drage Francke Glavič izražata Šentjakobsko kulturno društvo in Šentjakobski cerkveni pevski zbor vsem njenim globoko sožalje. t Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš predragi oče in ded Bogomir Zega Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 13. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice goriš-ke splošne bolnišnice v domačo šti-vansko cerkev. Žalostno vest sporočajo sin z ženo, hči z možem, vnuki, sestra in drugo sorodstvo. Štivan, Tupelče, Spodja Branica, 12. aprila 1987 t Daleč od svoje rodne Doline je v 82. letu starosti umrl naš Mario Štrajn Žalostno vest sporočajo bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo. Montevideo, Dolina, 12. aprila 1987 ZAHVALA Ob izgubi drage Marije Samec vd. Granduc se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala g. župniku. SVOJCI Kolonkovec, 12. aprila 1987 ZAHVALA Ob izgubi dragega Viktorja Hrvatiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Domjo, Boljunec, Križ, 12. aprila 1987 OLE LUK Režija MARKO SOSIČ Jutri, 13. t. m„ ob 10. uri - premiera; v torek, 14. t. m., ob 10. uri H. Ch. Andersen - M. Sosič kino čestitke šolske vesti V TRSTU Patrick Suskind KONTRABAS Režija: ŽARKO PETAN Igra ANTON PETJE danes, 12. t. m., ob 16. uri RED C - prva nedelja v četrtek, 16. aprila, ob 16. uri - RED I - mladinski v soboto, 18. aprila, ob 20.30 -RED F - druga sobota v ponedeljek, 20. aprila, ob 16. uri - RED G - popoldan na dan praznika KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI Taborniška organizacija RMV Trst - Gorica vabi na predavanje z diapozitivi KARAKORUM 86 ki bo v torek, 14. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Naš gost bo Duško Jelinčič. Vabljeni! koncerti razstave gledališča VERDI Danes ob 16. uri (red D) zadnja predstava de Banfieldove opere LJUBEZENSKA PISMA LORDA BVRONA (dirigent Spiros Argiris, režija Gianfranco Ventu-ra) in IL CARILLON MAGICO (dirigent Luciano Rosada). V torek, 14. t. m„ ob 20. uri (red_A/B) premiera LA LADY MACBETH D. Šostakoviča. Dirigent Niksa Bareza, režiser Giulio Chazalettes. ROSSETTI Danes, 12. t. m., ob 9. uri: deželni IN-TERCLUB ACAT. razne prireditve Šola Glasbene matice vabi na nastop, ki bo jutri, 13. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29. KD Lipa vabi v sredo, 15. t. m., ob 20.30 v Bazoviški dom na koncert MPZ Primorec - Tabor. Vodi M. Šček. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom, v sredo, 15. t. m., ob 20.30 gostuje dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj z veseloigro Damira Feigla LJUDSKI GLAS -BOŽJI GLAS. Režija D. Gorup. Na večeru sodeluje harmonikarski ansambel Mi-ramar pod vodstvom E. Zajec. Vabljeni! PD Slovenec in kmetovalci iz Boršta in Zabrežca vabijo v sredo, 15. t. m., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na predavanje inž. Darka Sedmaka na temo SANACIJA OLJKE PO POZEBI TER ZAŠČITA PRED ŠKODLJIVCI. SKD Vigred vabi na predavanje z diapozitivi KARAKORUM '86, ki bo v četr-tek, 16; t. m., ob 20. uri v COŠ S. Gruden v Šempolaju. Gost bo Duško Jelinčič. Udeležite se! VERDI Nedeljski koncerti - V mali dvorani gledališča Verdi bo danes ob 11. uri Komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija izvajal skladbe Schuberta in Šostakoviča. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča. Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri, 13. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil violončelist N. GUTMAN. V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -razstavljata ANI TRETJAK in SERGEJ GLINKOV. V umetnostni galeriji Krožka RAS, Ul. S. Caterina 2, bodo danes, 12. t. m., odprli razstavo slikarja MAURA LIKARJA. Razstava bo trajala do 18. t. m. V umetnostni galeriji Al Bastione razstavlja do 24. t. m. Roberto D’AM-BROSI. Na sedežu Združenja VOLTAIRE - Trg S. Giovanni 3 - bo do 30. aprila razstavljal svoja dela slikar ZVEST APPO-LONIO. PIHALNI ORKESTER BREG Dolina vabi mlade na vpis v Glasbeno šolo Interesenti naj se zglasijo na tel. št. 228813 - od 13. do 14. ure, 231946 - od 14. do 20. ure ter 231869 - od 18. do 20. ure. Vpisovanje bo na sedežu pihalnega orkestra Breg od 19.30 do 20. ure od 14. do 18. t. m. Vabljeni! KD RDEČA ZVEZDA vabi vse otroke na Skrivnostni, čarobni popoldan danes, 12. t. m., ob 18. uri v špor-tno-kulturnem centru v Zgoniku. Sodelujejo: domači otroški pevski zbor in čarovnika Romano in Mister Lee. ARISTON - 16.00, 22.00 Crimini del cuo- re, kom., ZDA 1986, 105'; r. Bruce Be-rešford, i. Diane Keaton, Jessica Lange in Sissy Spaček. EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Scuola di polizia IV, kom., ZDA 1987, 90'; r. Jim Drake; i. Steve Guttenberg. EKCELSIOR II - 17.00, 21.45 Ultimo tango a Parigi, dram., Fr.-It. 1973, 129'; r. Bernardo Bertolucci; i. Marlon Brando, Marie Schneider, □ □ GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Mosguito Coast, dram., ZDA 1986, 117'; r. Peter Weir; i. Harrison Ford, Helen Mirren. NAZIONALE II - 15.20, 22.00 Nightmare — i guerrieri del sogno, srh., ZDA 1986, 100'; r. Chuck Russell; i. Freddy Krueger, Patricia Arguette, □ NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Pantera rosa — il mistero Clouseau, ZDA 1983, r. Blake Edwards; i. Ted Wass, David Niven. PENICE - 17.30, 22.15 Nessuna pleta, dram., ZDA 1986, 107'; r. Richard Pear-ce; i. Kirn Basinger, Richard Gere. MIGNON - 16.00, 22,15 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120’; r. Ran-da Haines; i. William Hurt, Marlee Matlin. EDEN - 15.30, 22.00 Golden girls, porn., □ D 13. t. m. bo naša SARA ZOBEC ugasila 20 svečk. Od srca ji voščijo, da bi bila pridna, vesela in zdrava, nona, nono, stric Dario, teta Klara In nečak Andrej. Danes praznujeta v Barkovljah MARIJA in VENČEK STAREC zlato poror ko. Iskreno jima čestitata ter jima želita še mnogo zdravih in srečnih let, da bi jih preživela v krogu svojih dragih, hči Lilijana ter sin Rado z družinama. Danes praznujeta MARIJA in NIKO PAVLETIČ 40-letnico poroke. Mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva, in še tako korajžno naprej do zlate poroke jima želi družina Koršič iz Trsta. izleti KD Rovte-Kolonkovec priredi dvodnevni izlet 19. in 20. aprila v ROVINJ. Vpisovanja v Ul. Monte Sernio 27 ob sobotah od 8. do 10. ure ali po telefonu 827528 ob uri kosila. učevanje na slovenskih šolah. Tisti, ki do 30. t. m. dosežejo predpisani naslov, lahko prosijo za vključitev v izčrpane pokrajinske lestvice suplentov. Ponovno prošnjo morajo vložiti tudi tisti suplenti, ki imajo že mesto na šolah v tem šolskem letu in prihajajo iz izčrpanih pokrajinskih lestvic. Rok za predložitev prošnje zapade 30. t. m. Informacije dobite na Sindikatu slovenske šole, Ul. Filzi 8 - tel. 61193, v ponedeljek, sredo in petek od 11. do 12. ure; v torek in četrtek od 16. do 17. ure. Poklicni zavod J. Stefan obvešča starše, da bo roditeljski sestanek jutri, 13. t. m., po naslednjem vrstnem redu: ob 15.30 1. A R-TV, ob 16. uri za vse ostale 1. in 2. razrede in ob 18. uri za vse 3., 4. in 5. razrede. Ravnateljstvo liceja F. Prešeren vabi starše na skupne govorilne ure, ki bodo v šolskih prostorih jutri, 13. t. m.: ob 18. uri 1. A, 5. A, 3. B, IV. v. g. in ob 19.30 1. B, 3. A, 4. B, 1. ki. 1 ter v torek, 14. t. m.: ob 18. uri 2. A, 2. C, 5. B, 2. ki. 1. in ob 19.30 2. B., 4. A, V. v. g„ 3. ki. 1. mali oglasi SLOVENSKI KLUB v Trstu Ul. sv. Frančiška 20/11 ter ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODNILNEGA GIBANJA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE vabita na TORKOV VEČER 14. t. m. ob 20.30. Gosta večera bosta bivši politični komisar Briško-beneškega odreda in 20. brigade, avtor monografije Na zahodnih mejah -1943 in kustos Goriškega muzeja prof. SLAVICA PLAHUTA, ki je knjigo strokovno recenzirala. . Vljudno vabljeni člani kluba, aktivisti in bivši borci, predvsem pa mladina. CAPITOL - 16.00, 22.00 Gli aristogatti, ris., Wolfgang Reitherman; 78'. ALCIONE - Zaprto zaradi popravil. LUMIERE FICE - 17.00, 21.30 II sole a mezzanotte, ZDA 1985, 105'; r. Taylor Hackford; i. Mihail Barišnikov, Grego-ry Hines. VITTORIO VENETO - 15.45, 22.10 II co-lore dei soldi, kom., ZDA 1986, 120’; r. Martin Scorsese; i. Paul Newman, Tom Cruise. RADIO - 15.30, 21.30 Donne inguiete, porn. □ □ _ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□ razna obvestila Dne 8. t. m. je na Tržaški pravni fakulteti z odliko diplomiral GIORGIO STARC Novopečenemu doktorju čestita za življenjski uspeh Društvo Jus Centro Turistico Studentesco e Gio-vanile (Študentski in mladinski turistični center) obvešča svoje člane, da so na razpolago programi za študij jezikov v tujini za poletje '87. Člani in vsi, ki so zainteresirani, se lahko oglasijo na sedežu Centra na Trgu Dalmazia 3/B za vsakršno informacijo. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu - Peterlinova dvorana - bo jutri, 13. t. m., ob 20.30 podal velikonočno versko misel katinarski župnik A. ŽUŽEK, ki bo govoril na temo LJUBEZEN ZIDA - o človeških odnosih in medsebojni ljubezni. Krožek V. ŠČEK - Ul. Machiavelli 22/11 - vabi v torek, 14. t. m., ob 18. uri na okroglo mizo: KAKŠNO GLEDALIŠČE IN ZA KOGA? Pogovor bodo uvedli Rafko Dolhar, Marija Ferletič, Saša Rudolf, Livij Valenčič in Vladimir Vremec. PRODAM dirkalno kolo PINARELLO model montello SLX, rabljeno 3 mesece. Tel. od 13.30 do 14.30 ali v večernih urah na št. 0481 /30890. URADNICA import-export z znanjem srbohrvaščine in angleščine išče zaposlitev. Tel. 818067. KOCIJAN LADI - Dolina 147 je odprl osmico. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Boris Živec v Kolud-rovci. Toči belo vino in teran. PRIMOTOR KLUB omogoča članom in prijateljem nakup s 30-odstotnim popustom motorja CAGIVA 125 Aletta, dobitka na nagradnem žrebanju. Ponudba rie velja za prodajalce motorjev ali podružnice. Informacije na tel. 763856 (zjutraj). LJUBITELJI KONJ v vasi Beka - v okolici Kozine - oddajamo v najem hišo s hlevom ter 1 hektar terena za košnjo ali druge namene. Ugodno. Tel. 226445. SPRETEN NATAKAR - išče tudi 3-krat tedensko zaposlitev. Tel. 291169. PRAŠIČE najboljše pasme, primerne za pršute, prodaja podjetje Grudina, So-vodnje - Štradalta - tel. 882343. Dobava tudi na dom. IŠČEM profesorja ali študenta za popoldanske lekcije iz stenografije. Tel. 281920. OSMICO je v Repnu št. 2 odprl Stano _ Ravbar. Toči belo in črno vino. IŠČEM NUJNO inštruktorja za matematiko višjih šol. Tel. 631961. PRODAM VESPO PX125E, letnik '85, 4.000 km. Tel. v večernih urah na št. 227214. CENTRO DEL COLLEZIONISMO Trst, Ul, Piccolomini 3, tel. 040/ 762488 - komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnej- - ši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd. BONBONIERE za vse svečane priložnosti: trgovina VIVIANA — Opčine, Narodna ul. 44/b. KUPIM hišo na Tržaškem Krasu ali v okolici Trsta. Plačam v gotovini. Tel. 567004. PRODAM plastični motorni čoln, 4 m, 75 kg, z motorjem Evinrude - 20 k. s., z vodnimi smučmi ter vso dodatno opremo za 2.500.000 lir. Tel. 413576. PRODAM računalnik Amstrad - Schnei-ter 6128 - Personal s floppy disk, barvnim monitorjem ter veliko uporabnih programov. Tel. 302748. PRODAM vespo ET 3, letnik 1982 v odličnem stanju, cena po dogovoru. Tel. 829846 po 20.30. PRODAM Peugeot 505 STI, letnik 1980, v odličnem stanju, edini lastnik. Tel. 220171. PRODAM počitniško prikolico Rolle super 2001, malo rabljeno za 4 - 5 oseb. Tel. 200634. PRODAM kmečki voziček Goldoni, nosilnost 600 kg in frezo Goldoni. Tel. 200634. SE ŽELITE učiti francoščine? Francozinja, diplomirana v Parizu, z izkušnjo večletnega poučevanja francoskega jezika v Trstu nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje. Tel. 566256. včeraj-danes Danes, NEDELJA, 12. aprila CVETNA NEDELJA Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 18.46 - Dolžina dneva 13.21 - Luna vzide ob 17.06 in zatone ob 4.47. Jutri, PONEDELJEK, 13. aprila IDA ' PLIMOVANJE DANES: ob 3.41 najnižja -43 cm, ob 9.35 najvišja 34 cm, ob 15,25 najnižja -42 cm, ob 21.42 najvišja 56 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 4.06 najnižja -51 cm, ob 10.07 najvišja 36 cm, ob 15.51 najnižja -41, ob 22.04 najvišja 59 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,9 stopinje, zračni tlak 1009,8 mb raste, veter 7 km na uro severovzhodnik, vlaga 72-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Ludovica Bon, Gabriele Bresciani, Nikol Rebula, Anna Marti-nolli, Valentina Signoretti. UMRLI SO: 77-letni Giovanni Milane-se, 93-letna Maria Giasche vd. Giorgi, 92-letna Francesca Lukač, 94-letna Stefa-nia Vidali, 51-letni Giggico Floridia, 67-letni Cesare Copetti, 94-letna Alessandra Petronio, 55-letna Vienda Maschio, 87-letna Concetta Tritta, 88-letna Luigia Be-nedetti. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 12. aprila 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. Dnevna služba - tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - od 8.30 do 13. ure in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. aprila 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 112 (Barkovlje), Ul. Combi 19. Dnevna služba - tudi od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Ul. delHstria 35. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630} - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. delHstria 35, Trg Ospedale 8. PROSEK (tel. 2225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel, 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in. praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA optika kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 BARI 39 61 83 11 53 CAGLIARI 32 66 31 51 65 FIRENCE 1 13 62 10 59 GENOVA 75 15 88 27 43 MILAN 14 32 63 89 28 NEAPELJ 56 25 20 88 27 PALERMO 86 23 54 62 19 RIM 33 75 9 54 6 TURIN 11 9 44 51 13 BENETKE 86 37 65 36 45 ENALOTTO XXI 2 1 X 2 X 1 2 1 2 KVOTE: ,oto kino optika 12 47.369.000 lir 11 1.446..000 lir 10 118.000 lir -r'--, # /K • PANDA 30 - 1980 - črne barve • PANDA 45S - 1985 - bele barve • UNO 45 - 1985 - rdeče barve • UNO 45S - 1983 - bron/metal, barve • RIJMO D GL - 1981 - sivo/metal, barve • BMW 320 - 1978 - modro/metal, barve • GOLF - 1980 - črne barve • PEUGEOT 104 GL - 1980 - modre barve TRST Ul Mamni menjalnica 10. 4. 1987 Ameriški dolar .. 1280,— Japonski jen 8.30 Nemška marka 710.50 Švicarski frank 856,- Francoski frank 211.50 Avstrijski šiling 100.75 Holandski florint 627,- Norveška krona 186. Belgijski frank 33.30 Švedska krona 200,— Funt šterling .. 2050. - Portugalski eskudo .. 8.50 Irski šterling .. 1870. Španska peseta 9.50 Danska krona 184. Avstralski dolar 860,- Grška drahma 9.— Debeli dinar 1.85 Kanadski dolar 950. - Drobni dinar 1.90 S. A. C. A.T. IMPORT - EXPORT nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002 p/^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 DValIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131 Nova trgovina čevljev »SONJA« Prosek 6 NOVI MODELI ZA POMLAD - POLETJE 87 nedeljski televizijski in radijski sporedi C RAM____________________________ 9.00 Atletika: maraton moški 10.00 Kmetijska oddaja: Linea verde 11.00 Maša 12.15 Linea verde (2. del) 13.00 Dnevnik - TG L'una 13.30 Dnevnik 13.55 Kviz: Toto-TV 14.05 Ob svetovnem dnevu mladine s papežem Janezom Pavlom II. (prenos iz Buenos Airesa) 14.20 Variete: Domenica... in 14.30 Športne vesti 16.20 Športne vesti 17.20 Športne vesti 18.20 Športne vesti: 90. minuta 18.50 It. nog. prvenstvo A lige 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Nadaljevanka: La piovra 3 (r. Luigi Perelli, i. Michele Placido, Giuliana De Sio, 3. del) 22.20 Športna nedelja 00.10 Dnevnik 00.15 Glasbena oddaja: Musicanotte -Pianoforum - pianist Maurizio Zanini s Simfoničnim orkestrom RAI izvaja Mozartov Koncert v B-duru K 595 PC RAI 2 9.00 Otroška oddaja: Buongiorno domenica 10.00 Nanizanka: La mia terra tra i boschi 10.35 Filmska matineja: Aque del Sud (dram., ZDA- 1944, r. Howard Hawks, i. Humprey Bogart, Lau-ren Bacall) " 12.00 Informativna oddaja: Orpheus -Človeška čustva 13.00 Dnevnik ob trinajstih 13.30 Glasbena oddaja: Piccoli fans 15.30 Variete: Chi tiriamo in ballo 17.00 Športna oddaja: Studio & Stadio - kolesarstvo in avtomobilizem (prenosa iz Roubaixa in Buenos Airesa) 19.40 Vreme in dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: L'ispettore Derrick 21.40 Informat. oddaja: Aboccaperta 22.45 Dnevnik 23.00 Oddaja o židovskem življenju in kulturi 23.25 It. nog. prvenstvo B lige 24.00 Informativna oddaja: Obnova muzejev (2. del) RAI 3 12.00 Informativna oddaja: Dežela in njena glasba - Argentina (4. del) 12.50 Filmske novosti 13.00 Film: I commedianti (dram., ZDA 1967, r. Peter Glenville, i. Richard Burton, Liz Taylor, Alec Guinness, Peter Ustinov) 15.20 Športni prenosi: avtomobilizem 1000 km (iz Monze), mednarodni teniški turnir (iz Barija), jahanje (iz Agnana) 17.30 Športna oddaja: Domenica gol (1. del, z neposrednim prenosom teniškega prvenstva v Dallasu) 19.00 Dnevnik 19.25 Deželni šport 19.45 Športna oddaja: Domenica gol (2. del) 21.30 Glasbena oddaja: Dadaumpa -Teatro 10 , poje Mina 22.00 Izobraževalna oddaja: Časovni stroj - Zgodovinski videoclip (pripravil Stefano Munafo) 22.15 Nogometno prvenstvo A lige 23.30 Dnevnik 23.45 Glasbena oddaja: Jazz Club -Kvintet Giovannija Tommasa i RTV ljubljana_______________ 8.55 Poročila 9.00 Otroška matineja - Živžav: Risanke, Indijanske legende 9.55 Lutke in lutki 10.00 Nanizanka: Fračji dol (9. del) 10.25 Nadaljevanka: V pričakovanju jutrišnjega dne (1. del) 11.25 Celjski instrumentalni kvintet 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 15.00 Nadaljevanka: Malu (11. del) 16.10 Poročila 16.15 Film: Ženska iz Kentuckyja (ZDA 1982, r. Walter Donigor, i. Cheryl Ladd, Ned Beatty) 17.45 Zabavna oddaja: TV kavarna 18.45 Risanka 19.00 Danes: Kino, nato Turistični nagelj - neža 19.26 Vreme in dnevnik 20.05 Nadaljevanka: Potovanje v Vuč-jak (Krleža-Štivičič, 11. del) 21.10 Glas. oddaja z Nedo Ukraden 21.35 Mednarodno prvenstvo Ljubljane v športni gimnastiki 22.05 Športni pregled 22.50 Poročila ^ TV Koper________________________ 14.00 Športni pregled 19.00 Nadaljevanka: Primož Trubar (2. del) 20.10 Baročni koncert: Landini Con-sort 20.30 Politična rubrika: Sedemdni 21.00 Nadaljevanka: Vita e morte di Penelope (5. del) 22.00 Nanizanka: II brivido delLimpre-visto 22.30 Nanizanka: I grandi registi 23.30 Rubrika: O alkoholizmu RADIO OPČINE # obvešča da bo s ponedeljkom, 13. 4., od 19.30 dalje oddajal na novih frekvencah, in sicer: za KRAS na 100,3 MHz za TRST na 100,4 MHz za ZAH. KRAS 100,5 MHz , ~šl CANALE5 9.15 Nabožna oddaja 10.00 Nanizanka: Mary Benjamin 10.50 Nanizanka: Aliče 11.25 Informativna oddaja: Punto 7 12.55 Glasbena oddaja: Su-perclassifica show 14.20 Zabavna oddaja: Buo-na domenica 14.05 Film: Gli anni ruggen-ti (kom., It. 1962, r. Luigi Zampa, i. Nino Manfredi, Gino Cervi) 17.00 Sodna rubrika: Forum 18.00 Nanizanka: Orazio 20.30 Nadaljevanka: Nord e Sud 11 (zgod., ZDA 1977, r. Kevin Connor, i. Patrick Swayze, James Read, zadnji del) 22.25 Informativna oddaja: Dovere di cronaca 23.10 Koncert: W. A. Mozart - Simfonija št. 40 v G-molu op. K 540 in št. 39 v Es-duru op. K 543 Orkester milanske Scale, dir. Carlo Maria Giulini 0.20 Nanizanki: Sguadra specciale, 1.20 Missio-ne impossibile j ^ RETEOUATTRO 10.15 Rubrika: II girasole 10.45 Naniz.: Bravo Dick 11.15 Informativna oddaja: Parlamento in 12.10 Naniz.: Cassie & Co. 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, Masters 14.30 Nanizanki: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti 15.50 Nanizanka: La famig-lia Holvak 16.45 Nanizanke: Arniči per la pelle, 17.40 Sembra facile, 18.10 Devlin & Devlin, 19.00 College, 19.30 New York New York 20.30 Film: Ouando la mog-lie e in vacanza (kom., ZDA 1955, r. Billy Wil-der, i. Marilyn Monroe, Tom Ewell) 22.30 Film: L' uomo di stag-no (kom., ZDA 19880, r. Peter Weir, i. Judy Morris, Ivar Kants) 0.35 Nanizanki: Switch, 1.25 Bravo Dick ITALIA1 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Pascal, Popples, Piccole donne 10.30 Športna oddaja: Šport ZDA (košarka NBA in football NFL) 13.00 športna oddaja: Grand Prix (motociklizem) 14.15 Boks: Francesco Dami-ani-James Broad 15.15 Glas. odd.: Deejay 17.15 Nanizanka: Luomo di Singapore 18.15 Informativna oddaja: Controcorrente 19.00 Risanke: Jem, Alvin show, Muppet babies, 1 Puffi 20.30 Variete: Drive in 22.15 Tednik o kinematografiji 23.10 Film: Mr. Klein (krim., ZDA 1976, r. Joseph Losey, i. Alain Delon, Jeanne Moreau) TELEPADOVA 13.00 Film: Tenderly (kom. It. 1968, r. Franco Bru-sati, i. Virna Lisi) 14.30 Rubrika o medicini 15.00 Nadaljevanka: Bolero 15.45 Informativna oddaja: Week-end 16.30- Risanke: II fichissimo del baseball, Gigi Vol-tron, Transformers, Casper, La cosa 19.00 Nanizana: Alle soglie del futuro 20.30 Film: Barguero! (pust., ZDA 1970, r. Gordon Douglas, i. Lee Van Cleef, Warren Oates) 22.20 Nanizanka: Spy-Force 23.30 Aktualna oddaja: V prvem planu 24.00 Nočni film: Cera una volta un commissario (krim., Fr. 1972, r. Ge-orges Lautner) [ ^ TELEFRIULI 14.00 Variete: Domenica con Telefriuli 14.10 Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul 17.45 Glasbena oddaja: Musič box 19.00 Športna oddaja . 20.00 Nanizanka: La signora e il fantasma 21.00 Športne vesti 22.15 Film: La, cosa di un al-tro mondo (fant., r. Christian Nyby, i. Margaret Sheridan) 24.00 Glasbena oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Zadnje vesti in športni pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 9.55 Glasbeni mozaik; 10.15 Mladinski oder: V podzemskem svetu (Zora Tavčar); 10.45 Mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Nediški zvon; 12.45 Mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Glasbene skice; 14.45 Športni in glasbeni popoldan z Ivanom Peterlinom; 16.30 Športne novice; 18.00 Prenosi z naših prireditev in telefonski razgovori ter nagradno tekmovanje s poslušalci. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Dnevni koledar; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Ženski zbor iz Jeseni-cin moški zbor zdravilišča Rogaška slatina;16.05 Humoreska tedna; 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Radijska igra; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba; 22.50 Literarni nokturno: Pavel Oblak: Pesmi; 0.05 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov, servis; 9.30 Sosednji kraji in ljudje: reportaže, intervjuji; 11.00 Vročih deset (vodi Iztok Jelačin); 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Mari-ka in Drejče; 14.30 Poročila s športnih igrišč; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj Radia Koper in Droge Portorož; 16.30 Primorski dnevnik, nato objave in šport; 17.00 Zaključek; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.45 Oddaja o športu; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 I magnifici sette; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Tedenska popevka; 15.00 Dance parade; 15.30 Šport; 18.00 Glasbene aktualnosti; 20.00-6.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 9.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah (tel. 212658); 15.00 Športna nedelja: rezultati špiortnih prvenstev v Italiji in Jugoslaviji, poročila in komentarji; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba. ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi C RAM_____________________________ 7.20 Rubrika: Uno Mattina 10.30 Rubrika o gospodarstvu 10.50 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nanizanka: La famiglia Brady 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Fronto... chi gioca? 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik. Tri minute... 14.00 Fronto... chi gioca? (2. del) 14.15 Nadaljevanka: Santa Teresa d' Avilla (1. del) 15.15 Pravljica: La fanciulla nel melo 15.30 Športni ponedeljek 16.00 Nanizanka: La baia dei cedri 16.30 Risanka: Walt Disneyjev svet 17.30 Risanka: Tao Tao 18.05 Nabožna oddaja: Osmi dan 18.30 Nanizanki: Pika Nogavička (11. del), 19.00 Mednarodno letališče 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Nadaljevanka: La piovra-3 (zadnji del) 22.20 Dnevnik 22.35 Koncert z dir. Jamesom Juddom 0.10 Dnevnik - zadnje vesti C RA| 2_______________ ! 11.15 Dokumentarec: Mednarodna panorama - Dnevnik iz neke vasi Masaj (6. del) 11.45 Rubrika: Cordialmente 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Dnevnik. C'e da vedere 13.30 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.35 Mladinska oddaja: Tandem 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Medicinska rubrika: Trentatre 18.15 Športne vesti 18.30 Nanizanka: Llspettore Derrick -Passaggio mortale 19.30 Dnevnik in vreme 19.45 Dnevnik 20.15 Športne vesti 20.30 Nadaljevanka: Capitol 21.35 Aktualna oddaja: Focus 22.30 Dnevnik - Nocoj 22.45 Aktualnosti: Mixer - anketa 23.30 Rubrika:-Odprti studio 23.45 Nočni film: Nebbia a San Francisco (krim., ZDA 1934, r. Willi-am Dieterle, i. Bette Davis, Do-nals Woods) j RAI 3 | 12.05 Izobraževalna oddaja: Popotovanje po slikovnih pejsažah 14. stoletja (7. del) 12.30 Dokumentarna oddaja: V srebrnem jajcu - Scila in Karibda 13.00 Znanost in tehnika: Tkanine, blago, moda (9. del) 13.30 Tečaj angleškega jezika 14.00 Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domačih nalogah 14.30 Mladinska oddaja: Jeans 15.30 Šport: Nogomet A in B lige 18.00 Glasbena oddaja: Discoinverno '87 (12. revija) 19.00 Dnevnik in vreme 19.35 Deželne športne vesti 20.05 Izobraževalna oddaja: L'altra faccia di... (1. del) 20.30 Zabavna oddaja: Ridere alTitali-ana - Senti chi parla (2. del) 21.40 Dnevnik 21.45 Nadaljevanka: Tenera e la notte - Napoli liberty e sfregi 22.20 Športna oddaja: Ponedeljkov proces [ RTV Ljubljana ______________ ____ 10.00 TV Mozaik: Zrcalo tedna 10.20 Film: Policijska zgodba (It.) 17.20 Poročila 17.25 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Konj (7. odd.) 17.40 Otroška oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Kameleon v kozarcu 17.45 Otroška nadaljevanka: Zadnje poletje otroštva 18.15 Glasbeni ropot - z znanimi slovenskimi rock skupinami 19.00 Danes. Obzornik 19.26 Vreme in dnevnik 20.05 Drama: Tisto malo srca (Ranko Božič, i. Branko Djurič, Boro Stjepanovič, Zaim Muzaferija, prod. TV Sarajevo) 21.25 Glasbeni večer: Spomini na skladatelja - Ob 85. obletnici rojstva skladatelja Danila Švare (skozi pripoved njegovih sodobnikov in učencev, ob nastopu znanih slovenskih umetnikov) 22.45 Dokumentarec: Rdeče Trbovlje TV Koper___________________ 14.00 TV novice 14.10 Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški program, vmes risanke 17.30 Rubrika: Start 18.00 Rubrika: Zdravnik in otrok V današnji Odprti meji bodo med drugim na sporedu tudi sledeči prispevki: BOLJUNEC (TS) —.Prost prehod meje pri Botaču. TRST — Motor Show na sejemskem razstavišču. SESLJAN (TS) — Odprtje Rilkejeve pešpoti. ŠPORTNI PREGLED 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 19.45 Rubrika: Mesto danes 20.00 Ponedeljkov šport 20.25 TV novice 20.30 Film: La donna e donna 22.00 TVD Vsedanes 22.10 Zdravniška rubrika 22.50 Nanizanka: Hazel 23.40 Balet: Povodni mož [ Jfj CANALE 5 7.00 Jutranja oddaja: Dobro jutro, Italija 7.30 Rubrike: Forum, 8.30 Magazine, 9.25 Come stai 9.00 Nadaljevanki: Aspet-tando domani, 10.00 General Hospital 11.10 Kvizi: Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.40 II pran-zo e servito 13.30 Nadalj.: Sentieri 14.30 Film: Oceano rosso (pust.rZDA 1955, r. A. Wellman, i. J. Wayne) 17.00 Nanizanka: L'albero delle mele 17.30 Kviz: Doppio slalom 18.00 Nanizanki: Love Boat, 19.001 Jefferson 19.30 Variete: Studio 5 20.30 Film: Poliziotto Super-piu (kom., It. 1980, r.) Sergio Corbucci, i. Te22.30 Tednik: Tivu Ti vii 24.00 Nanizanki: Sguadra speciale ^ RETEOUATTRO 8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Bryan, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli 13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Annette, Mila e Shiro, Masters 14.30 Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo 16.15 Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava 17.20 Nad.: Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie 19.30 Nan.: Charlie s Angels 20.30 Film: Niagara (dram., ZDA 1953, r. Henry Hatha>vay, i. Marilyn Monroe) 22.05 Film: La mano (dram., ZDA 1981, r. Oliver 0.05 Filmske novosti 0.40 Nanizanki: Ironside ITALIA 1 8.30 Naniz.: Fantasilandia 9.30 Film: E' scomparso l'a-ereo del presidente (dram., ZDA 1971, r. D. Duke, i. Peter Graves) 11.00 Naniz.: La strana cop-pia, 11.30 Quincy, 12.30 T. J. Hooker, 13.30 Tre cuori in affitto 14.00 Zabavna oddaja: Can-did camera 14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Time out 16.00 Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Paperina, Georgie, Lupin 18.00 Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Licia dolce Licia 20.30 Dokum.: Jonathan 21.30 Nanizanka: Ai confini dellarealta 22.30 Variete: Lupo solitario 23.40 Film: Viale del tra- monto (dram., ZDA) TELEPADOVA 13.00 Risanki: Casper, La cosa 14.00 Nad.: Happy end 15.00 Rubrika: D come donna 16.30 Risanke: Il fichissimo del baseball, Gigi, Voltron, Transformers, Ghostbusters 19.00 Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Nero VVolfe 20.30 Film: Passaggio ad Hong Kong (dram., ZDA 1959, i. Orson VVelles, Curd Jurgens) 22.20 Šport: Catch 23.20 Filmske novosti 24.00 Nočni film: Cingue figli di cane (pust., It.) 1.00 Nanizanka: I nuovi Roockies % TELEFRIULI 13.30 Nogometna tekma: Pescara - Triestina 15.30 Glas. odd.: Musič Box 17.45 Nanizanka: The cor-ruptors 19.00 Dnevnik 20.00 Rubrika o obrtništvu 20.30 Nogometna tekma: Udinese - Como 22.30 Dnevnik 23.30 Medicinska rubrika: Trentatre 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 13.20 Ned. nog. tekma 14.00 Dogodki in odmevi 19.00 Športna rubrika 19.30 Dogodki in odmevi 19.45 Športna rubrika 23.15 Športna rubrika (pon.) 23.45 Dogodki in odmevi 23.55 Športna rubrika (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 Pravljica, glasba; 8.10 Pričevanja o Tigru (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 9.00 Kviz o Primožu Trubarju ponovitev finalnega tekmovanja; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: poljudno čtivo, liki iz naše preteklosti - Ludvik Klakočer, glasbeni mozaik; 13.20 Deželni zbori na reviji Primorska poje; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Otroški kotiček: Srečanje z novo pesmico; 14.30 Glasbene skice: 16.00 Osebno; 17.10 Mi in glasba: koncert mezzosopranistke Zlatomire Nikolove, basista Ivana Sancina, pianistov Lovrenca Arniča in Aleksandra Rojca, 1. del; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbene skice. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.50 Križemkraž; 14.05 Zbori; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Vita Muženiča; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simfonična glasba; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Mladi primorski glasbeniki; 14.05 Novosti v diskoteki; 14.40 Iz kulturnega sveta, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni dogodki; 17^40 Z revije Primorska poje '87; 18.00 Še pomnite tovariši. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro,- 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz ...; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Srečanje s psihologinjo; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Zdravo otroci; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 18.00 High po-wer; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Matineja in horoskop; 14.00 Besede in glasba; 17.00 Kuharski nasveti; 18.30 Športni komentar; 20.00 Bonton. Še ena vznemirljiva vest V Rimu negativno mnenje o goriški fakulteti za diplomate Iz Rima ne prihajajo samo negativne vesti o krizi vlade. Prihajajo, kot smo že videli v prejšnjih dneh, tudi negativne vesti o birokratskih zaplet-Ijajih z nakazilom denarja v korist gradnje slovenskega šolskega centra. Prav so naredili slovenski dijaki, da so s široko zasnovano akcijo opozorili goriško javnost, slovensko in italijansko, na ta pereči problem. Prav pa je tudi, kar je prišlo do izraza na petkovem srečanju dijakov v Kulturnem domu, da vse slovenske komponente enotno in odločno nastopijo v obrambo te naše pravice, saj je naša šola osnovna in najbolj potrebna celica našega narodnostnega življenja in razvoja. Iz Rima pa je prišla še ena negativna vest. Tudi ta s šolskega področja. Vsedržavni univerzitetni svet je dal negativno mnenje o odprtju fakultete za diplomatske vede, ki jo Tržaška univerza namerava ustanoviti v Gorici. V paketu Altissimo je bilo nakazanih nekaj milijard lir za odprtje dveh fakultet Tržaške univerze v Gorici. Poleg fakultete za diplomate bi tu ustanovili še visoko šolo za izvedence pregledovanja računov v javnih ustanovah. Takih šol je v tujini precej, v Italiji pa ne. Fakulteti bi našli mesto v semeniški stavbi v Ulici Alviano (tam so sedaj slovenske srednje šole). Vsedržavni univerzitetni svet meni, da ni možno odprtje fakultete za diplomatske vede (pouk tovrstnih predmetov sodi sedaj v fakulteto za politične vede), ker je v teku reforma nekaterih univerzitetnih študij. Minister za šolstvo ima možnost, da izda tovrstno dovoljenje Tržaški univerzi, pa čeprav v nasprotju z mnenjem prej omenjenega sveta. Vse to pa bo brez dvoma zakasnilo odprtje univerzitetnih fakultet v Gorici. Prav tako kot se je že zakasnila gradnja slovenskega šolskega centra v južnem delu mesta. Seveda si ne želimo, da bi bile težave z univerzo razlog, da se lahko odgodi gradnja slovenskega šolskega centra. Člani madžarskega zbora na obisku v Doberdobu V Tržiču je bil te dni na gostovanju mešani pevski zbor Zoltan Kodaly iz Szolnoka na Madžarskem. Med krajšim bivanjem v naših krajih so pevci obiskali tudi Doberdob, kjer sta jih sprejela župan dr. Mario Lavrenčič in odbornik za kulturo dr. Karlo Černič. Goste sta seznanila s kulturno in družbeno stvarnostjo kraja, ki je bil v prvi svetovni vojni prizorišče krvavih bojev. Takrat smo Slovenci in Madžari delili enako usodo. Gosti so se, seveda s pomočjo prevajalca, zahvalili za topel sprejem in obenem izrekli pripravljenost za vzpostavitev prijateljskih stikov med doberdobsko skupnostjo in Szolnokom. Tako sodelovanje bi se lahko začelo že z gostovanjem zborov. Člani zbora Kodaly so obiskali pokopališče avstroogrskih vojakov v Foljanu ter se s pesmijo o Doberdobu (morda enačica znani slovenski pesmi) poklonili spominu padlih vojakov, med katerimi je tudi precej Madžarov. Razstava Slovenci tam za goro Dve zanimivi prireditvi bosta v torek in sredo v Kulturnem domu v Gorici, na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev. V torek, 14. aprila, ob 18.30 bo odprtje dokumentarne razstave Slovenci tam za goro, naslednjega dne, ob 20.30, pa bo novinar Stojan Spetič govoril o moskovski pomladi, oziroma o novostih, ki jih skuša v sovjetski družbeni sistem uvesti Mihail Gorbačov. Dokumentarno razstavo so kulturna društva Slovencev v videmski pokrajini pripravila lani, ob Dnevih Slovencev v Italiji, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Glavni namen je bil nuditi shematično informacijo o Slovencih v videmski pokrajini, nekakšen prikaz sicer zapletene jezikovne, kulturne in družbenogospodarske stvarnosti območja od Brd do Kanalske doline. Cavodejska predstava v Kulturnem domu Kaj menijo raznašale! o dnevniku Z vabljivim naslovom Follies '87 predstavlja nocoj v Gorici Sklad Mitja Čuk zabavno gledališko in čarodejsko predstavo. Prireditev bo s pričetkom ob 18. uri v Kulturnem domu. Nastopili bodo s točkami, ki segajo na področje pantomime, gledališča, animacije in plesa, čarovnije in glasbe umetniki Van Veos, Vikj, Rosini in Josita. Tehnični vodja predstave je Miran Carli. Za nekoliko eksotičnimi imeni se skrivajo umetniki, ki so lani v Trstu ustanovili skupino Gledališče petih. Zbrali so se pod geslom zabavajmo še druge z lastno zabavo. Večer, kot rečeno, prireja Sklad Mitja čuk, ki združuje ljudi, ki jim je pri srcu neoviran razvoj slovenskih otrok. V Šempetru umrl dr. Mario Zdravljic V Šempetru pri Novi Gorici je včeraj umrl dr. Mario Zdravljič, beneški rojak, eden voditeljev partizanskega upora v Beneški Sloveniji. Po vojni ga je italijanska sodna oblast preganjala. Živel je v Jugoslaviji, kjer je bil do pred kratkim primarij pediatričnega oddelka bolnišnice v Šempetru. Bil je že upokojen. Pred kratkim je praznoval sedemdesetletnico. Pogreb bo danes ob 16. uri. Raznašalci Primorskega dnevnika, ki naše naročnike obiščejo vsako jutro ter z njimi velikokrat izmenjajo razne misli, so brez dvoma tisti, ki novinarjem lahko povedo največ svežih novic. Prav tako so raznašalci tisti, ki od bralcev izvejo najbolj neposredna mnenja o pisanju Primorskega dnevnika. Kaj je bilo prav, kaj ni bilo na mestu. Kaj bi bilo lahko drugače napisano. Zakaj je bil kakemu dogodku dan tak, in ne drugačen poudarek. Prav o tem je bil govor na sestanku z raznašalci Primorskega dnevnika iz Goriške prejšnji dan v gostilni Pri Mi-Ijotu v Dolu. Glavni urednik Primorskega dnevnika Bogo Samsa in urednik goriške strani Marko Waltritsch sta se z njimi pogovorila, kako in kaj. Seveda je prišlo na dan, da je v dnevniku goriškim problemom posvečenega premalo prostora. Povedano je bilo, da bo še v teku letošnjega leta Primorski dnevnik obogaten z več stranmi in da bo goriška kronika prišla do dveh dnevnih strani (kot je že sedaj ob sobotah in nedeljah). Tako bo na goriških straneh več člankov vsakdanje kronike, več reportaž, več slik, skratka več vesti. To pa terja ne le še več zavzetosti novinarjev, majveč več sodelovanja vseh bralcev. Še zlasti raznašalcev, ki morajo postati tudi sodelavci redakcije, saj lahko novinarjem sporočijo vesti in dogajanja o vaškem življenju. To vabilo se seveda raztegne na vse bralce, ki so naproše-ni, da goriško uredništvo tudi telefonsko obvestijo o tem, kar se dogaja v vsaki vasi. Govor pa je bil tudi o vsebini Primorskega dnevnika. Naš dnevnik je zelo objektiven tako v objavljanju domačih vesti kot tudi mednarodnih, so povedali raznašalci. Morebitne kritike na list niso osnovane, tako so menili raznašalci. Seveda pa so izrazili želje po večjem številu strani, po novih rub- rikah, tudi takih, ki so svojčas že bile v dnevniku, po reportažah. Povedano pa je bilo tudi, da naš dnevnik izhaja šestkrat tedensko, da je dnevnik. Zaradi tega ne prihajajo v poštev želje tistih, ki bi želeli, da bi bila vest objavljena samo ob nedeljah. Tem zares ni moč ustreči. Vsakdo je na sestanku ovedal mnenje bralcev, ki jim vsa-odnevno dostavlja časopis. Za nas novinarje so taki sestanki zelo koristni, saj se moramo zanimati za mnenje širokih plasti naših bralcev. Vipava prestopila bregove Nevarnost obsežnejših poplav je zaradi izboljšanja vremena mimo. Gladina vode v rekah postopoma upada. Tudi Vipava, ki je v petek poplavila njive med Mirnom, Rupo in Gabrjami, kjer smo napravili našo sliko, se je vrnila v strugo. Kalna voda je tokrat preplavila le manjšo površino njiv ob strugi in ni dosegla stanovanjskih hiš, kar se je sicer redno dogajalo v preteklosti. Melioracije, ki so jih do zdaj izvedli na jugoslovanski strani in ki še niso v celoti zaključene in pa razširitev struge pri novem mostu v Rupi in odstranitev ovir omogočajo hitrejši pretok vode in zmanjšujejo nevarnost poplav. SESTAVLJIVE POLICE NA ZAKLOP BREZ VIJAKOV IN ŽEBLJEV JE POSTAVITEV POLIC IZREDNO LAHKA OBRTNA DELAVNICA Goriška ulica 22 — Doberdob — Telefon: 0481/88033 Goriško mestno tajništvo PSI o vprašanju šolskega centra »Tajništvo mestne sekcije PSI v Gorici je izrazilo zaskrbljenost zaradi nezadostne administrativne akcije goriške občinske uprave v zvezi z dejstvom, da ni Cas-sa depositi e prestiti v Rimu odobrila finansiranja za gradnjo novega slovenskega šolskega centra v Gorici,« je rečeno v tiskovnem poročilu mestne sekcije socialistične stranke. Tajništvo PSI ugotavlja, da bo zaradi tega prišlo do hudih zamud v ureditvi potreb po slovenskih šolskih strukturah in tudi v rešitvi prostorskih potreb univerzitetnih fakultet. Seveda se sedaj odpira vprašanje, kje nastaniti univerzitetne študente. Tajništvo PSI je mnenja, da krajevne uprave morajo delovati na bolj konkreten način, tak, ki ne privede do hudih zamud. Odbornike in svetovalce svoje stranke vabi mestno tajništvo PSI, da skupno z drugimi političnimi silami naredijo vse, kar je treba, da se bodo sedanje težave odstranile. Razprava o cesti Ločnik-Jazbine V članku o gradnji ceste med Jazbinami in Lečnikom, ki je bil objavljen v petek, se je pomotoma vrinila netočnost. V razpravi je načelnik svetovalske skupine PSI Jože Cej predlagal, naj bi ob izvedbi načrta skušali upoštevati tudi možnost povezave Jazbin na goriško vodovodno MLADINSKI KROŽKI IN ODSEKI TER MO SKGZ priredijo AVTORAID RIMSKIH MLINOV v soboto, 25. aprila. Start ob 17. uri v Jamljah. Vpisovanje pol ure pred startom. omrežje, ki sega skoraj do zaselka,-ki upravno sodi v števerjansko občino. Svetovalec Cej je bil lani, ko so o načrtu prvič razpravljali v pokrajinskem svetu, odbornik za javna dela in je torej z zadevo podrobno seznanjen. V članku, objavljenem v petek, je bilo pomotoma navedeno, da je tak predlog posredoval načelnik skupine KPI Silvino Poletto. Smrt kolesarja V Šlovrencu je zaradi padca s kolesom včeraj popoldne umrl 76-letni Pi-etro Mazzolini. Moža je menda obšla slabost, tako da je padel in silovito udaril z glavo ob rob pločnika. Strela razdejala hišo v Koprivnem Strela je včeraj malo pred 18. uro razdejala hišo Bruna Nadalija in Ines Miliavec v Koprivnem, Ul. Roma 42. Eksplozija, ki jo je povzročila, je odkrila streho. Uničena je bila električna napeljava, požar pa je povzročil še dodatno škodo na notranji opremi. Škodo bodo morali še oceniti, vsekakor pa je gotovo velika. čestitke Ob rojstvu hčerke Veronike izreka SKD Hrast iskrene čestitke svojemu predsedniku Mariu in ženi Orneli. Doberdobski skavti in skavtinje so z veseljem sprejeli novico o rojstvu male Veronike. Družini Vižintin iskrene čestitke. Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bodo avtobusi za izlet v Črni vrh 20. aprila odpeljali po sledečem redu: avtobus št. 1 ob 10. uri iz Štandreža (pred spomenikom), avtobus št. 2 ob 10. uri s Travnika in nato iz Sovodenj, avtobus št. 3 ob 10. uri iz Podgore, zatem pa iz Števerjana, z Oslavja, iz Pevme in Gorice (gostilna Primožič). Na velikonočni ponedeljek, 20. aprila, bo v Doberdobu tradicionalni Praznik pomladi. V popoldanskih urah je tudi nastop folklorne skupine France Marolt. Za ples bo poskrbel Ottavio Brajko. SKLAD »MITJA ČUK« vabi na FOLLIES ’87 ZA VAS BODO ČARALI: Van Veos Vikj Rosini Josita GORICA - Kulturni dom Danes, 12. aprila 1987, ob 18. uri DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV PRIMORSKE in ŠOLA GLASBENE MATICE GORICA vabita na ZAKLJUČNO SREČANJE GLASBENIH ŠOL PRIMORSKE Kulturni dom v Gorici V torek, 14. aprila, ob 20.30 včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 5. do 11. 4. 1987. RODILI SO SE: Marco Ustiilin, Lorenze Mian, Raffaele Putignano, Pierluigi Caprara. UMRLI SO: 63-letna upokojenka Elisa Šanson, 90-Ietna gospodinja Anna Zotti vd. Pauletti, 56-letni arhivar Duilio To-mat, 71-letna upokojenka Giuseppina Naccari, 87-letna gospodinja Teresa Brotto vd. Andriolo, 72-letna gospodinja Marija Makuc, 61-letni kovač Giuseppe Franco, 63-letna gospodinja Avguština Lipicar vd. Petelin, 63-letna upokojenka Antonia Urši por. Calderari, 86-letna upokojenka Elisa Gratton vd. Spessot, 81-letna upokojenka Giuseppina Facchi-netti vd. Polla, 62-letni upokojenec Emi-lio Lazzarotto, 67-letni upokojenec Angelo Palermo, 76-letna upokojenka Emilija Bensa por. Bencina, 73-letni upokojenec Bogomir Zega, 79-letna upokojenka Noemi Segatti. OKLICI: policist Pietro Franzo in trgovska prodajalka Claudia Stefanini, karabinjer Paolo Di Lenardo in natakarica Sabrina Cassani, gasilec Giuseppe Petelin in gospodinja Luciana Pontelli, kuhar Pietro Cocianni in brezposelna Patrizia Leban, uradnik Diego Visintin in uradnica Marinella Bertini. kino Gorica VERDI 15.15-22.00 »Platoon«. CORSO 15.15-22.00 »II colore del soldi«. VITTORIA 15.00-22.00 »Ultimo tango a Parigi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE 16.00-21.00 »Storia ufficia-le«. EKCELSIOR 14.00-22.00 »II bambino d'o-ro«. Krmin COMUNALE 15.00-21.30 »Chorus line«. Nova Gorica in okolica SOČA 16.30-20.30 »Maščevanje krilate kače«. DESKLE 17.00-19.30 »Policijska akademija II«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Rita Bassi, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska, Ul. Terenziana 26, tel. 44387. ZAHVALA Zahvaljujem se predstojniku prof. dr. Fulviu Valassiju in zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka splošne bolnišnice v Gorici za nadvse skrbno nego, s katero so olajšali zadnje dneve življenja moje ljubljene mame Marije Makuc Zahvaljujem se msgr. Francu Močniku, ki jo je z izbrano molitvijo pospremil na zadnji poti. Posebej se zahvaljujem družini Pahor-Cunta za nesebično pomoč, ki mi jo je nudila v. teh težkih dneh. Zahvala tudi vsem prijateljem in sosedom, ki so bili ob meni. Hčerka Dorica Makuc Gorica, 14. aprila 1987 Mladi osnova za nadaljevanje uspešnega dela Kraških krtov Prejšnji teden je bil na Vrhu, v gostilni Devetak, občni zbor jamarskega kluba Kraški krti. Po nekajletnem premoru so se člani jamarskega kluba ponovno zbrali na skupščini, da bi pregledali in ocenili delovanje v zadnjem obdobju, izvolili nov odbor ter se pomenili o važnejših bodočih pobudah. Med te lahko štejemo tudi pripravo na izdajo brošure s katero nameravajo dostojno obeležiti okroglo obletnico nastanka in delovanja kluba. Člane kluba in goste je na občnem zboru pozdravil predsednik jamarskega kluba Stanko Kosič. Dejal je, da je klub imel v zadnjih časih nekaj organizacijskih težav z dosedanjim odborom — prav zaradi tega je tudi petkov tretji občni zbor (drugega so izpeljali leta '82) prišel s precejšnjo zamudo. Pred branjem predsedniškega in tajniškega poročila je bila še krajša, prijetna slovesnost. Dominik Grilj je prejel priznanje za dolgoletno raziskovalno in organizacijsko dejavnost pri jamarskemu klubu. Sledila so poročila - teh je bilo več, saj so odborniki vzeli v pretres kar petletno klubsko delovanje. Iz poročil izhaja, da so bili Krti v obdobju 1982-1985 izredno delavni. V povprečju so na leto opravili okoli šestdeset spustov v globino zemlje. Pri tem so opravili meritve na nekaterih še ne popolnoma raziskanih votlinah in breznih ter jih vrisali v karte. Sodelovali so z različnimi jamarskimi klubi iz Slovenije (Idrija, Domžale, Kočevje itd.), Koroške in Italije (Benetke, Vittorio Venelo idr.). Večkrat so stopili tudi v skupno akcijo s člani biološke fakultete iz Ljubljane. Udeležili so se zborov jamarjev treh dežel (Italije, Avstrije in Slovenije), nekajkrat priredili družabna srečanja in gostovanje jamarskih klubov na goriškem Krasu. Veliko pozornosti so v tem zadnjem obdobju posvečali seznanjanju širše javnosti in predvsem mladine z lepotami Krasa. Tako so priredili veliko predavanj po šolah, društvih. Tudi v Sloveniji. Sprejeli so, pri jamarskem domu, tudi nekaj šol. Leta '86 so slovesno otvorili prenovljeni jamarski dom na Vrhu, kjer so vsa preureditvena dela opravili v glavnem sami, ob denarni pomoči do-berdobske posojilnice. Razveseljiva je vsekakor ugotovitev, da se za dejavnost jamarjev zanima zmeraj več mladih. Tako se je v društvo včlanilo kar lepo število fantov in deklet, ki so že dokazali, da imajo trden namen vztrajati pri, večkrat zelo zahtevni dejavnosti. Po branju poročil so bili na vrsti pozdravi. Na petkovem zboru so bili prisotni predstavniki SPDG (jamarski klub Kraških krtov je namreč speleo-loški odsek SPDG), jamarskega kluba iz Idrije, KD Sovodnje, KD Danica, PD Hrast iz Doberdoba. Na občnem zboru so obnovili tudi društveni odbor, ki ga sestavljajo: Katja Antoni, Albin Berlot, Marco in Paolo Bruzzechesse, Bodgan Butkovič, Michele De Lorenzo, Poldo in Marino Devetak, Diego Glessi, Darjo in Marjan Grilj, Massimo Jarc, Stanko Kosič, Albano Marušič in Mirjam Vescovi. Odbor se je v sredo že sestal na prvi seji ter porazdelil odgovornosti. Za predsednika je bil znova potrjen Stanko Kosič. (Marko Čubej) V Rupi priprave na praznik frtalje Pevski zbor Rupa-Peč se v teh dneh že aktivno pripravlja na tradicionalni praznik frtalje, ki bo 25. in 26. aprila ter L maja na prostoru pod župnijsko cerkvijo. Člani in prijatelji rupensko-pečanskega zbora so se letos posebno potrudili in na novo preuredili prostor, da bi bil za goste privlačnejši. Na prazniku napovedujejo bogat kulturni program. Nastopili bodo pevski zbori, glasbene in igralske skupine. pripravljajo tudi zabavno tekmovanje v cvrtju frtalje. Na novem plesišču bo vsak večer ples ob zvokih domače glasbe, ob frtaljah pa bodo gostom nudili specialitete na žaru ter domače vino. V avditoriju dan invalidov Danes bo v Gorici vsakoletno srečanje ob dnevu invalidov. Prireja ga sekcija vsedržavnega združenja delovnih invalidov INAIL. Srečanje so bo pričelo ob 9. uri z mašo, nato bodo udeleženci šli v sprevodu po mestnem središču do avditorija, kjer bo osrednji del srečanja. Namen pobude je tudi v opozarjanju javnosti na probleme invalidov. Med najbolj perečimi vprašanji je prilagoditev letne rente INAIL in njeno neupoštevanje v seštevku dohodkov, nadalje reforma zakonodaje o varnosti na delu in drugo. Ob slovesnosti v avditoriju bodo podelili priznanja in značke. C ARNIČ A assicurazioni TRADICIJA PRI DELU IN ZAVAROVANJU OD LETA 1920 VENTIN PAOLO agent za goriško pokrajino in Palmanovo Gorica Palmanova Korzo Verdi 10 Ul. Cavour 2 Tel. 0481/32722 Tel. 0432/920333 A S® MARKET S. ANDREA Vam predstavlja velikonočne ponudbe SUROVO MASLO ROZINE MOKA »00« LUŠČENI OREHI KAVA »GORIZIANA« (rjava vrečka) ANANAS SCOTCH WHISKY »GIBBON’S« SEMENSKO OLJE 500 g 1 kg 1 kg 500 kg 500 g kozarec 340 g 10 rezin 75 cl 1 I 1.680 lir 1.980 lir 490 lir 3.150 lir 3.750 lir 1.150 lir (3.383 lir kg) 4.680 lir (6.240 lir liter) 790 lir vošči vesele velikonočne praznike Ocena prometa po Sabotinski cesti Doslej ni bilo težjih nesreč V Novi Gorici so zbrali in analizirali podatke o prometu na tako imenovani Sabotinski cesti, ki čez koridor na italijanskem ozemlju neposredno povezuje Goriška Brda z občinskim središčem Novo Gorico. Cesta in z njo tudi novi most čez Sočo sta bila odprta za promet 15. junija leta 1985. Sabotinska cesta je dokazala svojo upravičenost, saj je promet po njej gost. Po njej pelje povprečno po 1270 avtomobilov in drugih vozil dnevno. Zabeležili so tudi konice, ko se je promet povzpel na 4 tisoč vozil na dan. S posebnim zadovoljstvom in zadoščenjem ugotavljajo, da doslej ni bilo na tej cesti mednarodnega pomena in razsežnosti še nobene nesreče. Poseben pravilnik o uporabi Sabotinske ceste določa, da bi v primeru nesreče bil potreben skupen nastop jugoslovanskih in italijanskih preiskovalnih oziroma sodnih organov. Ob naštetih ugotovitvah ter ocenah o prometu na Sabotinski cesti, pa naj opozorimo, da bi bilo promet med Brdi in Novo Gorico mogoče še izboljšati. Za dobro cestno povezavo bi bilo namreč potrebno zgraditi še obvoz pri Kojskem. Sedanja cesta skozi naselje je ozko grlo, saj širina med stavbami znaša le 5,50 metrov. Idejno študijo za obvozno cesto so izdelali že jeseni leta 1981, vendar projekta zaradi pomanjkanja denarja doslej niso mogli uresničiti. Prej ali pozneje bo obvozno cesto potrebno zgraditi in za to se prebivalci Goriških Brd zelo zavzemajo. Predvidena cesta bi bila dolga 2,75 km. (m.d.) Srečanje med SKGZ in VZPI-ANPI Na nedavnem srečanju med predstavniki Teritorialnega odbora SGKZ za Goriško in pokrajinskega odbora VZPI-ANPI so razpravljali o nekaterih skupnih pobudah, s ciljem prenašanja in vrednotenja idealov odporništva na mlade generacije. Tako je bil govor o pripravi tradicionalnega prvomajskega shoda v Šte-verjanu, o potrebi po primernem vključevanju mladih, o pobudah, ki naj, zlasti šolsko mladino, pravilno objektivno seznanijo s pomenom skupnega boja proti nacizmu in fašizmu v naših krajih. Ta vprašanja bodo predmet javne razprave, ki bo proti koncu meseca v Kulturnem domu v Gorici in ki jo bo pripravil odbor VZPI-ANPI. Delegaciji SKGZ in VZPI-ANPI sta vodila dr. Mirko Primožič in Silvino Poletto. KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB CASSA RURALE ED ARTIGIANA DOBERDO DEL LAGO BILANCA 31. DECEMBRA 1986 AKTIVA PASIVA Blagajna L. 50.039.739 Hranilne vloge Vrednostni papirji L. 1.508.370.770 in tekoči računi L. 12.072.597.180 Banke L. 4.394.376.767 Cedenti menic na inkaso L. 35.310.655 Posojila L. 6.716.094.124 Razni upniki L. 59.133.092 Krediti L. 214.746.455 Vezani skladi L. 85.045.110 Razni dolžniki L. 388.683.463 Razni skladi L. 170.224.568 Anticipativna aktiva L. 148.766.395 Amortizacijski skladi L. 38.651.982 Imobilizacije L. 99.159.801 Pasivne izločitve L. 3.947.328 L. 12.464.909.915 Zadružno premoženje: zadružna glavnica L. 97.500 rezerve L. 780.147.500 POSLOVNI DOBIČEK L. 275.082.599 SKUPNA AKTIVA L. 13.520.237.514 SKUPNA PASIVA L. 13.520.237.514 Razvidnostni računi L. 5.967.565.494 Razvidnostni računi L. 5.967.565.494 SKUPAJ L. 19.487.803.008 SKUPAJ L. 19.487.803.008 RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA IZDATKI DOHODKI Pasivne obresti L. 964.176.231 Aktivne obresti L. 1.360.348.317 Splošni upravni stroški L. 372.643.637 Druge obresti in dividende L. 198.363.750 Davki L. 34.356.644 Uporaba skladov L. 50.266.500 Pasivne komisije L. 3.357.653 Komisije in razni dohodki L. 146.674.377 Višanje skladov in knjigovodski odpisi L. 106.036.180 POSLOVNI DOBIČEK L. 275.082.599 L. 1.755.652.944 L. 1.755.652.944 ...čas mineva... S6St9Vit6 Si Sd/VOStojtlO pokojnino v Tržiču na Trgu Cavour 23 poVLo\mno kakršno s\ žeVvš, ko s\ \o ze\\š, ko\\kšno s\ \o ze\\š Nekaj primerov v hipotezi, da se bo SKLAD INA letno povečal za 16 odstotkov (povprečno povečanje 1986) Leto vstopa Letna premija Leta trajanja Zavarovani kapital Likvidacija ob zaključku Vplačila s 35% popustom Irpef 25 1.200.000 30 27.052.000 554.471.000 23.400.000 30 1.200.000 25 22.842.000 264.045.000 19.500.000 35 1.200.000 20 18.516.000 123.882.000 15.600.000 40 2.500.000 20 38.610.000 258.379.000 32.500.000 45 2.500.000 15 29.394.000 117.417.000 24.375.000 50 2.500.000 15 28.300.000 113.058.000 24.375.000 55 2.500.000 10 19.523.000 48.281.000 16.250.000 Letne premije za življenjsko zavarovanje je moč vsa- Za zavarovalne police INA garantira Država (DPR ko leto odšteti od davka IRPEF (točka 10 DPR 597-73) 13-2-1959 št. 449). Tišiš FONDO INA/ VALORE ATTIVO / Več boste izvedeli pri generalnem zastopniku INA za Tržič in okolico ELVIO MONTEVERDE Tržič - Monfalcone, Trg Cavour 23 - tel. 72020 Nova premiera Slovenskega stalnega gledališča Kontrabasi so v življenju prej ovira kot prednost V režiji Žarka Petana je Suskindovo monodramo tenkočutno igral Anton Petje MARIJ ČUK »Orkester je odsev človeške družbe. Namreč tukaj kot tam tiste, ki opravljajo usrana dela, poleg vsega še zaničujejo. V orkestru je še hujše kot v družbi. Kajti v družbi bi vsaj teoretično imel upanje, da bi se enkrat povzpel in da bi nekega dne stal na vrhu piramide in gledal navzdol na gomazečo golazen pod seboj... Upanje, to vam rečem, vsaj upanje bi imel... ampak v orkestru ni nobenega upanja.« Tako pravi nekje kontrabasist v delu KONTRABAS nemškega pisatelja Patricka Stiskinda. In Patrick Siiskind vsa življenjska upanja se kontrabasistu v hipu, ko pomisli na vzpon, intimna zadoščenja, na napolnjujočo notranjo emocijo, pri priči razblinijo in podrejo. Njegova usoda je neločljivo povezana z instrumentom, ki ga močno omejuje na vsakršnem področju izražanja samega sebe: umetniškem, eksistencialnem, seksualnem, intimnem, družbenem. Z »orodjem«, ki kontrabasistu zagotavlja kruh, se vzpostavi manihejska dvojnost, celo protislovni binom ljubezni in sovraštva. Naš »junak« (kontrabasist v interpretaciji Antona Petjeja) je v monodrami, ki jo je s petkovo premiero postavilo na oder Slovensko stalno gledališče, vseskozi razpet med zgoraj nakazane diagonale in samo odrešujoče ljubezensko čustvo do mezzosopranistke Sare bi ga lahko pripravilo do dejanja, ki bi ga iztrgalo iz sive anonimnosti statiranja za tretjim pultom v orkestru, kjer celo pavke veljajo več od moštva kontrabasov. Vendar ne vemo, če bo do tega sploh prišlo. Ne vemo, če bo kontrabasist sploh nekaj takega zmogel. Kajti njegova življenjska nit teče lagodno med požirki piva in obupavanjem nad lastno usodo, med sentencami o glasbenem svetu in povprečnostjo. Glasbenik-protagonist Siiskindove monodrame je namreč v vsem povprečen in kot tak tudi domišljav, kar je seveda »bolezen« povprečnežev: ne ceni Wagnerja, niti Mozarta. Z drugimi besedami: če bi se sam rodil v Mozartovem času, bi lahko brez problemov ustvarjal prav taka dela, če ne boljših, bil bi vrhunski umetnik. Ali z drugimi besedami povedano, če obrazec prenesemo na literatu- Gledališki show o nespameti Pred novo premiero MG Kresna noč DANJELA BIRSA V kaosu tisočerih informacij, ki jih dnevno sprejemamo, dojemamo in pogoltnemo, se večkrat sprašujemo: kakšen smisel ima vse to? V želji, da bi se ohranili sveži in nedotaknjeni od svetovnega dogajanja, si včasih tudi sami pravimo stvari, ki nimajo nobenega smisla. Govorimo o mitu slovenstva, pravzaprav o mitu delovnega naroda, ki, trdno oklenjen na svoje korenine, ne dovoli viharjem časa, da bi ga oplazili. Ko pridejo mladi do takih in podobnih ugotovitev, jih izpovedujejo in se jim protivijo z vsakdanjim delom, iskanje tako imenovanih »novih oblik in prijemov«, ki delajo preglavice našim strokovnjakom in kulturnim delavcem, jim ni sploh problem. Drugačne, alternativne Jutri v Mali galeriji Slikarska resnica trojice v Sežani V Mali galeriji v Sežani bodo jutri odprli razstavo, ki so jo imenovali »Slikarska resnica trojice«. Sežanskemu občinstvu se bodo namreč predstavili Eduard Gogol-ka, Sergije Mihič in Josip Slavič, trije hrvaški umetniki. Na ogled bodo dali akvarele, mozaike in olja. Gogolka, ki živi in dela v Zagrebu, je likovni samouk, ki je imel doslej pet samostojnih razstav. Mihič je akademski slikar, ki pripada srednji generaciji hrvaških likovnikov, za svoje ustvarjanje pa uporablja različne tehnike. Slavič, ki tudi živi v Zagrebu, pa je s svojo ustvarjalnostjo navezan na rojstni Hvar in dalmatinski pejsaž. možnosti izražanja pridejo same prepotentno na dan kot sad dolgotrajnega in globokega notranjega dela. Tudi letošnja premiera gledališke skupine Tabora mladih in kulturnega društva Vesna bo sad podobnega dela. Skupina se je po lanskem uspehu lutkovne predstave Kresna noč po njej poimenovala v Mladinsko gledališče KRESNA NOČ in vadi od januarja pod vodstvom režiserja Sergeja Verča. Medtem so mladi obiskali tečaj pantomime in modernega mirna, ki ga je vodil priznani strokovnjak Andres Valdes, kar je nedvomno pripomoglo k razvoju gledališke kulture ter utrditvi in obo-gatenju igralske tehnike posameznikov. Poleg tega so še poglobili gledališko izraznost pod mentorstvom Sergeja Verča in slovensko fonetiko pod vodstvom Mire Sardoč in Lore-dane Gec. Novo gledališko delo bo, kot rečeno, govorilo o nespameti in absurdnosti našega širšega in ožjega sveta. Zgrajeno je kot lepljenka tekstov, zbranih iz časopisja, se pravi zamejskega in slovenskega tiska, šolskih knjnig in zvezkov in drugih publikacij. Vse se bo pa še prepletalo s pesnitvami Gregorja Strniše ter z ljudskimi poezijami iz zbirke Klinček lesnikov in ljudskimi pesmimi. Po lanski izvedbi Kresne noči so društvi in skupina hoteli predvsem globlje zakoličiti dosedanje delo in postaviti temelje in pogoje, ki bi skupini omogočili vsestransko kulturno in umetniško rast. Z novim režiserjem so se igralci domenili, da bodo skupno izbrali nov gledališki tekst. Kot pa se v takih primerih pogosto dogaja, ni bilo gledališkega teksta, ki bi v resnici odražal želje in hotenja mladih gledališčnikov. Zato so sami pobrskali po svojem spominu in zbrali na kup vse, kar jih največ bremeni in teži. Za samim gledališkim ustvarjanjem se torej skrivajo še tedni miselnega ustvarjanja, nekakšnega individualnega in skupnega intimnega razmišljanja, ki prihaja na dan s končnim prikazom tega, kar je po njihovem »odveč«. Kontrapozicija tej literaturi so Str-niševe poezije, ki nas povedejo v pesnikov notranji svet in lahko predstavljajo skriti potencial posameznika, da se vsemu temu upre in tudi v kaosu gre svojo pot. Verz iz Strniševe poezije je tudi sam naslov lepljenke: SAMO MALO JIH ZAIDE V TE KRAJE s podnaslovom: Gledališki show o nespameti. Podobno kot teskt, bodo tudi kostumi, scena in osnutki plakata in gledališkega lista sad skupinskega dela mladih umetnikov - članov likovne skupine Tabora mladih. Dogajanje, ki bo postavljeno v sami dvorani (odra se torej ne bodo posluževali), bodo zgradili s strogo in umerjeno sceno, sestavljeno iz odpadlih predmetov, se pravi odrablje-nih zabojev in plakatov. »Zvočni« del predstave so zaupali Anastaziji Purič, ki bo napisala glasbo za songe. Pričakujemo torej zelo razgibano dogajanje, ki bo tudi jezikovno večplastno. Izražali se bodo namreč v pesniškem, novinarskem, knjižnem jeziku in še - v knjižni in narečni italijanščini, v našem narečju, študentovskem slogu in angleščini. Z vložki plesa, giba, pantomime, mirna in petja (pri katerem bo med drugim sodelovala tudi manjša skupina deklet dekliškega zbora Vesna) ima nova gledališka premiera velike ambicije. Je pa predvsem izziv vsem tistim, ki govorijo o apatičnosti, ne-angažiranosti, nekomunikativnosti in neustvarjalnosti mladine. Istočasno pa je blizu mlademu človeku, ker mu skozi usta mladih govori v njegovem jeziku. ro (s tem se povprečni književniki večkrat pohvalijo): Prešeren je imel srečo, ker se je rodil v času, ko slovenske književnosti skorajda ni bilo. Če bi se sam rodil takrat, bi bil seveda sam tudi Prešeren. S tem smo nekako opredelili vsebinske kroge, ki so značilni za tržaško uprizoritev. Vodstvo^SSG jo je poverilo izkušenim rokam Žarka Petana (režija), Antona Petjeja (kontrabasist), Klavdija Palčiča (scena) in Marije Vidau (kostumi)— za lektorstvo je skrbel Jože Faganel, lekcije kontrabasa pa je igralcu dajal Ignacij Ota. Izbira se je po vsem videzu obrestovala, saj je nastala tekoča igra, brez stagnacij, s pravšnjo mero ravnotežja med vsemi elementi, ki tvorijo gledališko predstavo, in sicer režijskim, igralskim, likovnim in glasbenim. Petan se je sicer malce ponesrečeno odločil za nagovarjanje občinstva, najbrž ga je hotel »zvleči« v usodo kontrabasista, vendar povsem izgladil vse robove in pripravil Petjeju teren, da je lahko razpel svoj zavidljiv igralski register, ki je ponazarjal ironijo, humor, upornost, obup, dualistične razpetosti, nežnost, odločnost, vse s pravšnjo mero doziranosti, saj je obstajala tudi nevarnost, da bi igralec zašel v maniro in rutino. Petje se je nasprotno izražal s preciznim obvladovanjem prostora, ki ga je Palčič uokviril v pravo, tipično ozračje stanovanja glasbenika-samca. Skratka, gledali smo uprizoritev, ki je bila še kar dopadljiva (mogoče bi jo kazalo prenesti v intimnejši dogajalski prostor in ne v veliko dvorano Kulturnega doma) in verodostojna, natančna in estetsko prepričljiva, za kar gre v prvi vrsti zasluga protagonistu, ki je znal z odličnim doziranjem svojih interpretativnih moči razgibati dejanje do tistih mej, ki zarisujejo pravi gledališki izraz. Slovensko stalno gledališče je že za jutri pripravilo spet novo premiero. Tokrat v veselje otrok. Naši gledališčniki bodo namreč v režiji Marka Sosiča uprizorili tri Andersenove pravljice. Zaigrali jih bodo Bogdana Bratuž, Drago Gorup, Tanja Pečar in Alda Sosič, ki bodo posredovali tudi priložnostne pesmi Miroslava Košute in se oblekli ter se postavili s kostumi Giuliane Gerdol in lutkami Magde Tavčar. Za glasbeno podobo je skrbel Aleksander Vodopivec Tržaški trio v Rossettiju MIRKO SLOSAR Nastop Tržaškega tria v gledališču Rossetti v okviru obonmajskih koncertov tržaškega kulturnega društva je bil za poslušalce svečan glasbeni dogodek. Svečan zato, ker je nastopil priljubljeni tržaški ansambel »Ambas-ciatore di Trieste nel mondo ed insig-nito a guesto titolo del "San Giusto d’Oro«, kot piše v koncertnem listu. Tržaški trio je 5. decembra 1983 praznoval že 50. obletnico delovanja. Pianist Dario De Rosa, violinist Renato Zanettovich in čelist Amadeo Baldovino so na koncertu predstavili Haydnov Trio v E duru H 28, Beethovnov Trio opus 70 št. 1 v D duru in Trio opus 8 v H duru Johannesa Brahmsa. Vsa tri dela sodijo v klasični stil pisanja za instrumentalno sestavo, ki se po izrazu in vlogi instrumentov razlikuje od ostalih komornih ansamblov. Pri klavirskem triu ima dominantno vlogo klavir, čelo največkrat samo podvaja klavirski bas, le včasih je samostojen v igranju kratkih pasaž, violini pa so poleg podvajanja klavirske melodije zaupana tista mesta, ki jih sam klavir ne more efektno izvesti. Vloga klavirja je, da poveže glasbo in ji da izenačeno strukturo. Dominantna vloga klavirja pa je prišla na koncertu preveč do izraza, saj je zvok klavirja popolnoma prikril zvok godal, tako da smo večkrat bolj gledali igranje na violino in čelo, kot poslušali njun zvok. Lepoto zvoka godal in izpeljevanje glasbenih misli smo doživljali predvsem v tistih delih skladb, ki so bili namenjeni samo godalom. Tržaški trio je uigrana skupina, ki izvaja glasbena dela na svojstven način. V njihovem podajanju doživljamo bolj lahkotnost in dopadljivost kot resnost in dramatičnost glasbenega sporočila. Oblikovanje fraz je romantično doživeto z napetostmi in sprostitvami ter obilno uporabo agogike, kar navduši povprečnega poslušalca. Zato v njihovem podajanju skladb, ki so nastale v različnih časovnih obdobjih, ni velikih interpretativnih razlik. Navdušijo pa tudi z zavzetostjo in osebno doživetostjo igranja ter z logično povezavo posameznih delov skladbe v celoto. Njihovo igranje ni na vrhunski umetniški ravni, je pa prijetno za poslušanje, ker pristopijo k delu bolj poljudno kot znanstveno. Konfekcije nova modna oblačila za FANY pomlad — poletje 87 STEFANIA MILLO Ul. Flavia di Stramare 107 zvestim strankam vošči (Žavlje) — Tel. 231118 veselo veliko noč PHILIPS PHILIPS laserski gramofoni Največja revolucija v svetu glasbe. Majhna srebrna plošča, ki se s časom ne obrabi, ti nudi uro brezhibne glasbe: laserski žarek namreč »čita« informacije brez trenja in obrabe. Laserski lahko: gramofon imamo v stanovanju, avtomobilu ali je prenosen lahko ga povežemo z hi-fi napravo lahko je že vgrajen v hi-fi napravo lahko je priključen na prenosni kasetofon na baterije ali električni tok. laserski gramofoni CD PHILIPS: od 399.000 lir dalje z dvema compact ploščama UNIVERSALTECNICA RADIOTELEVIZIJA, ELEKTRONIKA: Trg Goldoni 1 VIDEOREGISTRACIJA, HI-FI: Ul. Zudecche 1 GOSPODINJSKI STROJI: Korzo Saba 18 CAR STEREO: Ul. Machiavelli 3 TRST Briško vino vzbuja zanimanje pri turistih iz Koroške Spričo velikega zanimanja Možnost odprtja redne proge med Ljubljano in Moskvo Konec letošnjega marca je jugoslovanska letalska družba JAT z boein-gom 727 odpeljala prve potnike iz Ljubljane do Beograda in do Moskve. Lani se je nekaj tisoč potnikov iz Slovenije odpeljalo v Sovjetsko zvezo iz Beograda ali Zagreba. To so bili poslovni ljudje in turisti. Zaradi tega pri JAT mislijo na odprtje redne proge Ljubljana—Moskva, najbrž z vmesnim postankom v Minsku. To progo naj bi upravljali skupno s sovjetko družbo Aeroflot. Pri JAT so prepričani, da bi bila taka letalska proga donosna. Poslovnežem bi se brez dvoma pridružilo tudi veliko število turistov. Ne le iz Slovenije namenjenih v Sovjetsko zvezo, marveč tudi iz teh krajev, ki bi prihajali na Jadran. Prepričani pa so, da bi z redno progo iz Ljubljane v Moskvo povečali tudi število turistov iz Furlanije-Julijske krajine ter avstrijskih Koroške in Štajerske, ki si žele ogledati Moskvo^ Leningrad in druge sovjetke kraje. Že sedaj marsikatera skupina iz naših krajev poleti v Moskvo z ljubljanskega letališča Brnik, vendar so to v glavnem čarterska letala. Redna letalska proga, dvakrat na teden, pa bi olajšala izbiro datumov za takšne izlete. V Ljubljani menijo, da bodo novo progo uvedli v prihodnjem letu. Šest dni zastonj na Plitvicah Novoporočenci iz Italije, ki so si obljubili zvestobo v prvih letošnjih treh mesecih (on ne sme biti starejši od 28, ona pa od 25 let), lahko preživijo konec letošnjega maja teden dni zastonj na Plitvicah. S seboj morajo prinesti narodno nošo'iz svoje dežele. Poznati morajo najmanj en tuji jezik. Povabilo Turistične zveze Jugoslavije je v zvezi z različnimi turističnimi prireditvami v tej državi. Za Italijo zbira prijave revija Mondocucina (nasloviti na Mondocucina - Una coppia a Plitvice -Via Corsica 4, 00198 Roma). Prijave je treba poslati čimprej. Znano je, da se avstrijski turisti, ko pridejo k nam, zanimajo za sonce, plaže ob morju, stare spomenike... in dobro vino iz naših krajev. Za kak dan ali teden radi pozabijo na svoje pivo in raje srkajo naše vino, ki je boljše od tistega, ki so ga vajeni piti doma, vrh vsega pa še cenejše. Zaradi tega ni nič čudnega, da avstrijski turisti prihajajo poleti, takrat, ko letujejo v Gradežu, Lignanu ali kje drugje v bližini, na enodnevni ali poldnevni obisk v Gorico, Brda, Furlanske Zahodne griče in Čedad. To so kraji, kjer je moč dobiti odlično vino. Zaradi tega je marsikateri kmet svojo klet uredil tako, da privablja vanjo turiste in skupine in jim kar direktno prodaja ustekleničeno vino. Prav bi bilo, da bi naši kmetje v Brdih bolj skrbeli za takšno obliko prodaje svojega najbolj donosnega pridelka. Povezati bi se morali s kako turistično agencijo v.Gradežu ali kje drugje. Nekateri večji posestniki to že delajo. Obisk v briški vinski kleti je sestavni del avtobusnega izleta v Gorico in njeno okolico. Tukajšnjo vinsko produkcijo so sredi marca ponujali tudi na koroškem turističnem sejmu GAST, ki je bil v Celovcu sredi marca. Goriška trgovinska zbornica je tam uredila svoj paviljon. Razstavljalo je 19 vinogradnikov. Poleg teh so seveda razstavljali še nekateri obrtniki ter industrijci s slaščicami ter likerji. Predsednik Goriške trgovinske zbornice Bevilacgua se je pogovarjal s koroškimi partnerji o možnostih večjega sodelovanja čez mejo. Korošci naj bi letos prišli na goriški sejem Espo-mego z bolj kvalificiranim zastopstvom. Ko bodo koroški gostje prihajali na Goriško, pa bodo brez dvoma pomislili tudi na nabavo vsaj nekaj steklenic dobrega vina. t Potovalni urad A URO RA vabi na naslednje izlete in potovanja: od 19. do 28. aprila - SINGAPUR in MALEZIJA. Cena 1.590.000 lir: od 25. aprila do 1. maja - KRIŽARJENJE z m/l ISTRA. Cena od 580.000 lir dalje: od 15. do 17. maja - otok RAB. Cena 125.000 lir; od 15. do 17. maja - na MALI LOŠINJ. Cena 125.000 lir; od 16. do 17. maja - otok KRK. Cena 79.000 lir; od 22. do 24. maja - otok PAG in ZADAR. Cena 149.000 lir; od 23. do 24. maja - PLITVIČKA JEZERA (poroka pod slapom). Cena 137.000 lir; od 19. do 26. junija - DANSKA, ŠVEDSKA, NORVEŠKA. Cena 1.550.000 lir; od 19. do 27. junija - MOSKVA in LENINGRAD. Cena 935.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA Ul. Milano 20, tel. 60261. Vedno bolj razširjen turizem »en plein air« V kampih je na pomlad najlepše Čeprav je vreme še muhasto in občasno v vetru še poplesujejo snežinke, je v zraku čutiti pomlad. Narava se postopno prebuja in zlasti na podeželju, pa tudi v mestu, je mogoče zaznati drugačen vonj. Vonj po zemlji, ki se odtaja, vonj dreves, ki začenjajo brsteti, vonj cvetja, skratka vonj po pomladi. Vonj, ki zlasti ljubitelju narave dviga pritisk in utrip, ga sili z doma na odprto, spodbuja ga, da kuje načrte o krajših in daljših potovanjih. To je tem bolj res za tiste lastnike stanovanjskih prikolic in bivalnih avtomobilov, ki ne tolmačijo kampiranja kot bolj cenenih počitnic, ki ne odpeljejo prikolice spomladi k morju in jeseni domov (nekateri jo celo pustijo v kampu in se jim sploh ne da, da bi svoje premične strehe premikali), pač pa pojmujejo kampiranje kot potovanje, premikanje, ustvarjalnost, odkrivanje okolice, naravnih lepot, običajev, kulture in navad ljudi, ki z nami delijo usodo na tem planetu. Kajti kampiranje, ali turizem »en plein air«, če naj uporabimo francoski izraz, ki se uveljavlja v Italiji, predpostavlja povsem drugačen odnos do prostega časa: drugačen odnos do narave, do kulturne dediščine, drugačno ustvarjalnost in konec koncev, zakaj ne, drugačno radovednost, pripravljenost do spoznavanja in bogatitve ob stiku z novo ali že poznano stvarnostjo. Ob takem pojmovanju kampiranja, ki ne spreminja kampov le v nekoliko drugačne, zato pa nič manj odtujujoče megalopole obveznih počitniških obredov, prikolica ali bivalni avtomobil le redko mirujeta. Največji navdušenci ne zapustijo svoje potujoče hišice niti pozimi in vselej najdejo načih za ustvarjalno doživljanje prostega časa. Če pa vas je zima^s svojimi nevšečnostmi (mokrimi, predvsem pa zasneženimi in poledenelimi cestišči) vendarle prisilila, da ste tudi prikolici ali camperju privoščili oddih, sedaj je čas, da se s svojo streho na dveh ali štirih kolesih spravite spet na pot. Vestni in marljivi lastniki so že pred zimskim odmorom nedvomno primerno poskrbeli za svoj premični domek in prikolica je v bistvu pripravljena za na pot. Le nekaj opreme bo treba naložiti, priklopiti prikolico k avtomobilu in odpeljati. Vendar pa pred odhodom ne bo napak, če delovanje nekaterih naprav vendarle znova preverimo. Zimski čas je s snegom in ledom običajno eden največjih nasprotnikov prikolic in bivalnih avtomobilov. Zato ne bo odveč preveriti delovanje zavor, ki bi se bile z mrazom lahko prilepile, preveriti, ali so pnevmatike v redu, ali plinska napeljava in peč delujeta brezhibno (čeprav se je otoplilo, je vendarle zunanja temperatura taka, da je zvečer kar prijetno nekoliko pokuriti, da se prikolica otopli in da se zrak nekoliko posuši), ali morebitna voda v vodovodni napeljavi ni zmrznila, ali je električna napeljava brezhibna. Nekoliko pozornosti in dela pred odhodom običajno prepreči marsikatero nevšečnost, ki bi lahko pokvarila počitnice ali konec tedna. Napor ni velik. Tako preverjanje običajno ne jemlje dosti časa, treba je le nekoliko dobre volje in kanček pikolovstva. Če je vse v redu, je dovolj priklopiti prikolico avtomobilu ali prižgati motor avtodoma in odpotovati. Kam? Možnosti so najrazličnejše, odvisno pač od časa na razpolago. Res je sicer, da so kampi v tem času še zaprti ali da komaj priškrnejo »duri«, vendar - seveda, če to ni izrecno prepovedano - obstaja tudi možnost kampiranja na prostem. Države, tudi Italija, se postopno prilagajajo tej novi obliki turizma in uporabe prostega časa, polagoma prilagajajo strukture sodobnim turističnim romom, čeprav obstaja do »cigančkov« ponekod še odpor, ker gre za obliko turizma, ki se bije s klasično in ker se izogiba hotelskim storitvam, torej delu turističnega aparata ne daje dobička. Kam torej? V bistvu, kamor vas srce sili, kamor vas vodi vaša želja po spoznavanju, po doživljanju sveta in narave. Velika noč je za to primeren čas. Ni nujno, da načrtujete daljše potovanje. Tudi obisk bližnje okolice je lahko prav tako zanimiv, prav tako bogati kot pot v oddaljene in eksotične dežele. Ravno v tem času je veliko prireditev: tradicionalnih, folklornih, kulturnih... Pa tudi narava, ki se prebuja, ima svoj čar. Dovolj je nekoliko fantazije, nekoliko ustvarjalnosti in prostega časa. Če je v vaših žilah nekoliko ciganske krvi, kar na pot s prikolico ali bivalnim avtomobilom. Ne bo vam žal. Prikolica in bivalni avto se »obujata« od zimskega spanja. Ko v zraku zadiši po pomladi. VOJMIR TAVČAR Naselja za mlade v Dalmaciji Mladi si žele spoznati svet. Dandanašnji vidimo veliko mladih, kako potujejo z vlakom, natrpani v avtomobilih, kako stopirajo na cesti z upanjem, da jih kdo pobere in vozi dalje. Seveda je za mlade največji problem denar. Tega nimajo dosti na voljo. Njih želja po spoznanju sveta pa je velika. Še zlasti se otepajo hotelov in dragih prenočišč kot tudi dragih gostiln. V Evropi in tudi drugod po svetu delujejo številne organizacije, ki omp-gočajo mladim cenena potovanja. Še posebej so tu organizirani študentje. Nastale so posebne agencije, ki skrbijo za cenen letalski prevoz. Povsod so mladinski hoteli, v katerih lahko prenočiš za majhen denar. Takih organizacij je veliko. Na dalmatinski obali so v zadnjem času uredili nekaj središč za mlade. V tujini za to skrbi FIYTO (Federation international youth travel organisati-on). Turistična naselja se nahajajo v Tijesnu, Baški vodi, Makarski in Trpanju. Odprti bodo od 1. maja do 25. oktobra. V glavnem so to bungalovi z več posteljami. 180.000 lir je tedenski polni penzion. Informacije je moč dobiti v univerzitetnih turističnih centrih. Stran pripravil in uredil MARKO VVALTRITSCH Letos tudi v počastitev 130-letnice Južne železnice V Gradcu obilo muzejev, gostišč, zabave za vse okuse Kolikokrat smo v šolskih knjigah oziroma v spisih naših literatov ter znanstvenikov čuli o Gradcu, glavnem mestu Štajerske, kjer so se, na tamkajšnji univerzi, nekoč šolali številni slovenski mladeniči, tudi iz naših krajev? Univerza v Gradcu je pred kratkim praznovala 400-letnico obstoja. Pravzaprav imajo v tem kraju dandanes kar tri univerze s preko 30.000 študenti. To je torej mesto polnega mladostnega življenja. Zaradi toliko mladih morajo že po sili razmer nuditi veliko prostorov, kjer se ti lahko izživljajo. Odtod veliko sodobne zabave, veliko kulturnih prireditev, veliko gospodarske dejavnosti, veliko takega, kar privablja turiste. Glavno mesto Štajerske je v Avstriji drugo za Dunajem po številu prebival- stva in drugo tudi po pomenu. Ni važno samo v gospodarskem oziru, marveč tudi v kulturnem. Tu imamo vrsto koncertov, razstav, gledaliških in opernih nastopov, ki ne zaostajajo za svetovno bolj znanimi prireditvami na Dunaju in v Salzburgu. Zaradi tega v Gradec prihaja vsako leto veliko turistov iz vseh krajev sveta. Tudi iz naših primorskih krajev. Pot iz Trsta ali Gorice do Gradca ni niti dolga niti naporna. Najkrajša pot je čez Ljubljano in Maribor. Včasih, ob turističnih konicah, pa se zaplete na mejnem prehodu pri Šentilju, kjer je treba čakati tudi več ur, tolikšen je namreč naval motoriziranih turistov čez to mejo. Zaradi tega se marsikdaj izplača iz naših krajev v Gradec kar po novi avtocesti do Trbiža in Celovca. Od glavnega koroškega mesta v smeri Štajerske pa je še precej kilometrov navadne ceste z gostim prometom, preden spet vstopimo na avtocesto, ki nas bo, sredi štajerskih gričev, popeljala do glavnega mesta te dežele. Gospodarstveniki radi zahajajo v Gradec, kjer so na sporedu pomembni sejmi, na katere prihajajo ne le Avstrijci, marveč tudi Jugoslovani in Madžari. 350.000 obiskovalcev letno je že lepa številka. Spomladanski sejem bo konec aprila do začetka maja, jesenski pa konec septembra: V Gradcu imajo novo koncertno halo s 1.400 sedeži, poleg te pa še več drugih dvoran. Razstav je obilo. V le- tošnjem programu jih je kar veliko. Predvsem umetniških. Tu pa tam prirejajo tudi drugačne razstave. Letos bodo svečano počastili 130-letnico Južne železnice (Stidbahn), ki je povezala takratno prestolnico velike avstrijske države Dunaj z Gradcem, Mariborom, Ljubljano, Trstom in tudi Gorico. V Avstriji nasploh bodo to obletnico svečano počastili. V Gradcu bodo 2. junija odprli več razstav. O kulturni dejavnosti v krajih, kjer je bila speljana železnica. O železniški opremi nasploh. O starih slikah krajev, koder je bila speljana že- leznica. Razstavo risb avstrijskih, jugoslovanskih in italijanskih učencev. O Semmeringu. O avstrijski vojni mornarici. Končno tudi o Trstu, pristanišču velikega cesarstva. Razstave bodo odprte tja do konca avgusta. Izdali bodo tudi kataloge in knjige. Za ljubitelje potovanj s starimi železniškimi lokomotivami in vagoni bodo priredili posebna potovanja po štajerskih železnicah. Proslavljanje 130 let Južne železnice bo zares stvar vseh nas, saj je ta železnica bila pomemben dejavnik gospodarskega razvoja v naših krajih. V Gradcu imajo seveda tudi veliko zelenja in veliko muzejev. Mestni očetje vedo povedati, da parki pokrivajo kar petino mestne površine. Na griču nad mestom si je seveda treba ogledati karakteristični stolp. Brez tega se nam bi zdelo kot da sploh nismo bili v Gradcu. Muzejev v Gradcu in neposredni okolici je kar precej, od deželnega pa do foklornega. Najbolj obiskan je najbrž muzej vojaške opreme, v katerem imajo nad 30.000 predmetov. To so oklepi, sablje, pištole, puške, sulice. Vse iz starih časov, od srednjega veka do tridesetletne vojne. Brez dvoma bomo tu našli tudi opremo vojščakov habsburškega nadvojvode, ki so se v šestnajstem in sedemnajstem stoletju na Goriškem borili proti Benečanom. Ogleda pa je vreden tudi grad Eggenberg, ki je eden najlepših in najbolje ohranjenih gradov v baročnem stilu. V poletnih mesecih se prireditve vrstijo ena za drugo na prostem, na ulicah, trgih, na dvoriščih velikih palač. Če smo namenjeni v Gradec, pa bomo seveda obiskali tudi okolico. Tisto, ki je oddaljena od velikih prometnic. Tu bomo našli mir, krasno pokrajino, gostoljubje. Tega zares ne manjka, saj tako v Gradcu kot na štajerskem podeželju je cela vrsta prijaznih gostišč za vsak žep in za vsako potrebo. »Pojdem na Štajersko...« pravi znana slovenska ljudska pesem. (mw) (TV2 ob 17.45) V N Brazilije v formuli ena Košarka: po sinočnjem porazu Jadrana v Castelfrancu Nevarnost nazadovanja CASTELFRANCO - JADRAN 59:58 (27:27) CASTELFRANCO: Coldebella, Pozzebon 14 (0:3), Tobia 10 (2:2), Pelloia, Cimador 7 (1:2), Frattini^ Pellizzari 6 (1:2), Dušo 4 (0:1),, Marini 14 (2:2), Zilio 4. JADRAN: Žerjal 2, Čuk 11 (1:2), Lokar 2. Sosič 2, Stoka, Terčon, Rauber 6 (2:6), Ban 26 (11:13), Daneu 9 (1:2). SODNIKA: Viola in Costanzo iz Catanie; ON: Castelfranco 22, Jadran 16; PM: Castelfranco 6:12, Jadran 15:23; PON: Zilio (32), Pozzebon (39); 3 TOČKE: Pellizzari 1, Marini 2, Ban 1; GLEDALCEV: 400. Williamsi RIO DE JANEIRO — Prva »pole-po-sition« nove sezone v formuli ena pripada lanskemu velikemu poražencu, Britancu Nigelu Mansellu. Skupaj s svojim klubskim tovarišem Piguetom je na williamsu za dobri dve sekundi pustil za sabo tretjeuvrščenega Senno. Razvoj japonskih motorjev honda, s katerimi so opremljeni williamsi, je res presenetljiv. Kljub letošnji omejitvi moči motorjev turbo, ki jo zagotavljajo že zloglasni ventili (baje ne delujejo tako, kot bi morali), sta namreč oba bolida skoraj izenačila rekord proge, ki ga je lani dosegel Senna. Vse kaže torej, da bo drevišnja dirka (17.45 po italijanski TV 2) monolog Mansella in Pigueta. Zaostanek ostalih na poskusnih vožnjah je tak, da lahko le nesreča ali okvara izločita britaij-sko-brazilski par iz boja za osvojitev VN Brazilije. Zelo razočarani so v Ferrarijvem taboru, saj Alboreto in Berger imata kar 4" zaostanka. Avstrijski pilot Ferrarija se morda že kesa sklepa, da prestopi k nezadržni italijanski hiši, saj je njegov lanski klubski tovariš Fabi na benettonu dosegel mnogo boljši čas, startal bo namreč v drugi vrsti. STARTNI SEZNAM 1. vrsta: Mansell (VB - williams honda) r26"128; Piguet (Br. - williams honda) 1'26"567. 2. vrsta: Senna (Br. -lotus honda) T28"408; Fabi (It. - benet-ton) T28"417. 3. vrsta: Prost (Fr. -mclaren) r29"175; Boutsen (Bel. - be-netton) T29"450. 4. vrsta: Berger (Av. -ferrari) T30"357; Warwick (VB - ar-rows) r30"467. 5. vrsta: Alboreto (It. -ferrari) T30"468; Johansson (Šve. -mclaren) 1'30"476. 6. vrsta: Patrese (It. - brabham) 1"3TT79; Nakajima (Jap. -lotus) 1'32"276. 7. vrsta: De Cesaris (It. - brabham); Cheeevr (ZDA - arrows); 8. vrsta: Nannini (It. - minardi); Campos (Šp. - minardi). 9. vrsta: Danner (ZRN - zakspeed); Palmer (VB - tyrrell). 10. vrsta: Brundle (VB - zakspeed); Streiff (Fr. - tyrrell). 11. vrsta: Caffi (It. - osel-la); Fabre (Fr. - ags). 12. vrsta: Cappel-li (It. - march). CASTELFRANCO - Spremljanje ekipe te včasih prisili, da moraš mučno presedeti poldrugo uro in spremljati dogajanja na terenu. Tako je bilo sinoči v Castelfrancu, kjer je jadranov-ce spet zajel »gostovanjski sindrom«. Bila je ta ena izmed tistih redkih tekem, ko Jadranu ni uspelo zbrati niti 60 točk, kar se je naši združeni ekipi primerilo menda le trikrat. Nam je sinoči med drugim postalo jasno, zakaj Castelfranco na domačih tekmah dosega tako skromne izkupičke. To je povsem povprečno moštvo. In vendar so »plavi« izgubili, čeprav so se z njim v Trstu poigravali. Kronika srečanja bo po sili razmer skopa, saj ni bilo nobene faze, ki bi si zaslužila posebno pozornost. Navedi- mo le, da je Marko Lokar dobil hujši udarec v koleno, ki mu je nekoliko prizadel stransko notranjo kolensko vez. O tekmi sami pa najprej tole: tako predstavo si želimo čimprej izbrisati iz spomina, saj so bili delni izidi vredni minibasketa: v 5' 4:4, v 10' 13:5 za Castelfranco, v 15' 21:18, itd. Jadranovci so bili pod nivojem svojih najslabših dni (rešil se je le Ban, a tudi on ni blestel). Zalegle niso niti menjave, niti spremembe ritma in obrambe. Naši so si tako zapravili tudi vse redke ugodne priložnosti, ki so jih imeli. Domačini so vseskozi igrali na robu osebne napake, predvajali so nekaj časa zelo uspešen conski pressing na svoji polovici in naši so naivno iz- še ni mimo gubili nekaj žog. Trideset sekund pred koncem (58:58) so »plavi« zapravili zadnji napad, Sandi Rauber pa je za nameček zagrešil osebno napako nad Cimadorijem, ki je zadel prvega od dveh prostih metov in svojim zagotovil dragoceno zmago. Dve koli pred koncem tako še ni povsem jasno, kako bo Jadran sklenil letošnje prvenstvo. Sedaj čaka jadra-novce spet gostovanje, in sicer pri za-dnjeuvrščeni Caveji, in upati je, da v Forliju res ne bo prišlo do neljubih presenečenj, sicer bi bila nato zadnja tekma s Stefanelom res dramatična. (Cancia) POKRAJINSKE LIGE KOŠARKA: KADETI: Santos - Kon-tovel El. Shop 72:86 (35:40); MINIBAS-KET: Breg - Libertas 60:59. ODBOJKA: 1. ŽENSKA DIVIZIJA: Agorest -Libertas 0:3 (5:15, 10:15, 8:15); tJNDER 14 ŽENSKE: Dom Agorest - Lucinico 3:0 (15:5, 15:5, 15:8); Sloga B - Breg B 3:0. NOGOMET: UNDER 18: Kras - Fi-umicello 0:0 Košarka: italijanski play off Tudi Tracer v polfinalu MILAN — Evropski prvaki. Tracerja so četrti polfinalist končnice italijanskega košarkarskega prvenstva. V tretji tekmi so z 98:85 (50:38) premagali Scavolini, čeprav so nastopili brez Meneghina. Junaka srečanja sta bila McAdoo (33 točk) in Premier (29). Polfinalna para sta torej DiVarese - Tracer in Arexons -Mobilgirgi. Prvi tekmi bosta že v torek. Košarka: jugoslovanski play off Prvi poraz zagrebške Gibone V sinočnji polfinalni tekmi končnice jugoslovanskega košarkarskega prvenstva je beograjska Crveza zvezda zadala Ciboni sploh prvi v letošnjem prvenstvu (94:92, polčas 64:44), tako da bo za določitev finalista potrebna tretja tekma. Bosna in Partizan se bosta pomerila danes. Nova zmaga Iskre Delte Ježice V prvi polfinalni tekmi ženskega košarkarskega play offa je Iskra Delta Ježica s 73:60 premagala Jedinstvo Aida iz Tuzle. V drugem srečanju je Crvena zvezda s 77:69 odpravila Elemes iz Šibenika. Ženski maraton: svetovni pokal v Seulu Premoč sovjetskih tekačic SEUL — Ženska izvedba 2. svetovnega pokala v maratonu se je končala s popolnim slavjem Sovjetske zveze, ki je bila pred dvema letoma v Hirošimi veliki poraženec tekmovanja. V Seulu je tokrat zmagala 35-letna Zoja Ivanova, ki je klasično razdaljo 42 km pretekla v 2 urah 30'39". Druga je bila Francozinja Maria Lelut s slabo minuto zaostanka, za same 3" pa je prehitela Vzhodno Nemko Katrin Ddrrevo. S 4. mestom Gridneve, 5. Kramenkove in 7. Bogatčeaje, je Sovjetska zveza dosegla tudi ekipno zmago, ki je v Hirošimi presenetljivo pripadala Italijankam. Te so tokrat razočarale. Ob odsotnosti zastavonoše Foglijeve, je z 12. mestom najboljšo uvrstitev dosegla Rita Marchisio s časom 2.36'39". Danes zjutraj bodo na vrsti moški. Odbojka: Panini in Santa! Panini iz Modene in Santal iz Parme sta zmagovalca prvih polfinalnih tekem play-off. Panini je s 3:0 (15:5, 15:4, 15:10) nadigral Kutibo iz Falconare, Santal pa je šele po petih nizih (14:16, 15:6, 15:5, 6:15, 15:9) odpravil bolonjski Tartarini. V finale se bo uvrstila šesterka, ki bo izbojevala tri zmage. Polfinalna izida med ženskami: Teodora - Nelsen 3:0 (15:13, 15:9, 15:3); Civ & Civ - Yoghi 3:1 (15:11, 12:15, 15:10, 15:4). Nogomet: v italijanski B ligi Tržačani spet okrnjeni Danes bo Triestina igrala v gosteh pri Pescari, ki jo je doma gladko premagala s 3:1. Tokrat pa bodo Tržačani spet precej nastopili okrnjeni, saj bodo manjkali Costantini, Cinello in Menic-hini. Spored: Bologna - Cremonese; Cag-liari - Bari; Catania - Vicenza; Genoa -Messina; Lazio - Cesena; Parma -Arezzo; Pescara - Triestina; Piša -Campobasso; Sambenedettese - Lecce; Taranto - Modena. V prvi italijanski ligi Derbi kola v Turinu Derbi kola italijanske A lige bo v Turinu, kjer se bo Juventus pomeril z Romo. Videmčani bodo doma proti Comu zasledovali prestižno zmago. Spored: Ascoli - Sampdoria; Avelli-no - Inter; Brescia - Atalanta; Fiorenti-na - Empoli; Juventus - Roma; Milan -Torino; Udinese - Como; Verona - Napeli. V 1. jugoslovanski ligi Danes Vardar - Hajduk Petindvajseto kolo 1. jugoslovanske zvezne nogometne lige prinaša vrsto zanimivih tekem, derbi kola pa bo v Skopju, kjer bo gostoval Hajduk. Spored: Radnički - Spartak; Vardar - Hajduk; Sutjeska - Velež; Crvena zvezda - Sarajevo; Priština - Dinamo V.; Osijek - Partizan; Željezničar - Bu-dučnost; Dinamo Z. - Sloboda; Rijeka -Čelik. Ženski deželni odbojkarski pokal Naše šesterke spremenljivo McEnroe in Mecir finalista v Dallasu DALLAS — Teniško prvenstvo WCT, ki je veljavno tudi za Grand prix, oznanja preporod ameriškega zvezdnika Johna McEnroeja. V polfinalu je s 7:6 (TB 7:4), 6:7 (5:7), 7:6 (7:3), 6:4 po treh urah in 22 minutah ogorčenega boja premagal Šveda Stefana Edberga. McEnroejev nasprotnik v finalu bo Čehoslovak Miloslav Mecir. S 7:7 (6:8), 7:6 (13:11), 6:4, 6:2 je izločil Ekvadroca Andresa Gomeza. Damiani zmagal po točkah BOLOGNA V sinočnjem boksarskem srečanju (težka kategorija) je Italijan Francesco Damiani po točkah v desetih krogih premagal Američana Jamesa Broada, ki je na svetovnih lestvicah IBF na 4. mestu. Damiani je bil skoraj 14 kilogramov lažji, zmagal pa je predvsem zaradi večje hitrosti. Nasprotnik je celo enkrat spravil na tla, in sicer v zadnjem krogu. Kitajci pregazili Filipince PEKING — V kvalifikacijski tekmi azijske skupine za nastop na olimpijskih igrah je Kitajska kar z 9:0 (4:0) premagala Filipine. Maxigloba za Juanita Španski nogometaš Juanito je drago plačal izključitev v pokalni tekmi med Realom in Bayernom. Vodstvo madridskega kluba mu je namreč naložilo kar milijon pesetasov globe (10 milijonov lir). Kot znano, je Juanito v 39. minuti prvega polčasa namerno brcnil v obraz Matthausa in sodnik ga je seveda pri priči izključil. Kot znano, je Real srečanje zgubil s 4:1. Italija - Jugoslavija mladi; 22. 4. v Padovi PADOVA — V Padovi bo v sredo, 22. aprila, s pričetkom ob 15.30, prijateljska nogometna tekma med reprezentancama under 21 Italije in Jugoslavije. Sodil bo Švicar Gaechter. S sinočnjim prvim kolom so se začeli boji v četrtfinalnih skupinah odbojkarskega deželnega pokala, v katerih je zaposlenih tudi pet naših ženskih šesterk. Igralke Agoresta, zmagovalke D lige, so v tekmi A skupine s C-2 ligašem Pierisom nepričakovano gladko zgubile, a zanje velja opravičilo, da so zjutraj na DOSP odigrale s šolsko ekipo kar 12 nizov. V drugem srečanju je Vivil s 3:0 premagal Pieris in se že skoraj govoto uvrstil v polfinale. V skupini B je Sloga Koimpex z dobro in sproščeno igro, lepimi in hitrimi akcijami gladko obračunala s šibkim četrtoligašem Corridonijem, Kon-tovelke pa so zanesljivo premagale Breg Agrar. Med slogašicami in Konto velkami gre verjetno iskati enega od polfinalistov. Dobro se je v Tržiču (skupina C) odrezal Sokol Indules, ki je favoriziranemu Villacherju iztržil niz. Gostiteljice so nato s 3:0 premagale še Killjoy. SINOČNJI IZIDI PIERIS - AGOREST 3:0 (15:6, 15:11, 15:11) AGOREST: Cotič, Vižintin, Primožič, Zavadlal, Klemše, Mulič, Plet, Orel, Roner. SLOGA KOIMPEX - CORRIDONI 3:0 (15:7, 15:3, 15:4) ŠLOGA KOIMPEK: Adam, Drnov-šček, Kokoravec, Križmančič, Lupine, Milkovič, Mijot, Morpurgo, Pro, Sosič, Vidali. KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - BREG AGRAR 3:0 (17:15, 15:8, 15:9) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Hrovatin, Černjava, Danieli, Prašelj, Maver, Legiša, Conestabo, Sardo. BREG AGRAR: Slavec, F. in E. Žer-jal, Maranzina, Komar, Mauri, Taučer, Šturman, Kocjančič. VILLACHER BIER - SOKOL INDULES 2:1 (15:6, 12:15, 15:9) Tenis: na »Istrski rivieri« Nepričakovan finale PORTOROŽ — V finale mednarodnega teniškega turnirja »Istrske riviere« sta se nepričakovano uvrstila Češ-koslovak Čihak ter Romun Vanta. Či-hak je premagal Igorja Šariča, edinega Jugoslovana v polfinalu, v treh nizih. V drugem polfinalu je Romun Vanta, ki se je na turnir prebil skozi kvalifikacije, presenetil še Vasudevana, Davis Čup igralca Indije. Finale bo danes ob 14.00. Rezultata polfinala: Čihak (Češkoslovaška) -. Šarič 4:6, 6:4, 6:2; Vanta (Romunija) - Vasodevan (Indija) 6:7, 6:4, 6:2. (Kreft) Pokal Casino; le ena regata PORTOROŽ — Včeraj so na mednarodni jadralni regati za pokal Casino zaradi slabega vetra izpeljali le eno regato. Tretjo zmago je dosegla piranska posadka Puh - Muhadjeri (v razredu Leteči Holandec). V razredu 470 sta zmagala Madžara, brata Nyari. Danes bo na programu še zadnja regata. (Kreft) Košarka: v zadnjem derbiju promocijskega prvenstva Brežani bolj zagrizeni od poletovcev Breg Adriatherm - Polet 82:80 (49:42) BREG ADRIATHERM: Čok 8, V. Bandi, I. Corbatti 19 (3:4), Meneghetti 6 (2:3), R. Pertot 2, Barut 30 (5:6), S. Corbatti, G. Bandi 3, Di Donato 14 (2:2), M. Žerjal POLET: Perčič 9 (1:2), Kerpan, Tavčar, Persi 18 (4:7), Malalan, Vremec 35 (11:13), Fabčič 2 (0:2), Granier, Pisani 7 (2:4), Grgič 9 (3:4) SODNIK: Ruaro; 3 TOČKE: I. Corbatti 4, Čok 2, Barut in Pisani 1; PON: Čok (29), Di Donato (32), Persi (40) Rezultat ni obremenjeval ne enih ne drugih, vseeno pa so bolj sproščeno igrali Brežani, ki so bili tudi stalno v vodstvu. Srečanje je bilo vsekakor do kraja izenačeno, a v ključnih trenutkih so gostitelji pokazali večjo zagrizenost. Tekma se je odločila tri sekunde pred koncem. V tistem trenutku je bil izid 80:80. Tedaj so poletovci naredili prekršek nad Barutom, ki je uspešno izvedel oba prosta meta in tudi zapečatil končni izid. Po srečanju je Poletov* trener Sergij Tavčar menil: »Srečali smo se z ekipo, kateri je res šlo vse od rok, in to nam je delalo precej preglavic. Poleg tega nismo znali izkoristiti ugodnega trenutka, ko sta za Breg ključna igralca Čok in Di Donato zaradi pete osebne napake morala na klop. Breg pa je vsekakor zasluženo zmagal.« Pri poletovcih sta se izkazala Persi in Vremec, pri Bregu pa je k zmagi poleg srečnega dneva v napadu in omenjenih prostih metov Baruta pripomogel Igor Corbatti, predvsem z meti za tri točke. (L. Koren) Kontovel Electronic Shop - Libertas 125:116 (53:56) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 13 (0:2), Grilanc 10 (2:3), Lisjak, I. Starc 26 (6:8), Kojanec 23 (3:6), Emili, Čuk 38 (1:7), Gruden 15 (5:9). Sklepno prvenstveno srečanje z Li-bertasom je bilo neposredni dvoboj za osvojitev končnega petega mesta. Z zmago so Kontovelci sinočnjega nasprotnika dohiteli in»ga zaradi dvojne zmage v obeh neposrednih dvobojih tudi prehiteli, s končno uvrstitvjo pa so pri društvu tudi zadovoljni. Sinočnje srečanje na Proseku je bilo atraktivno in razmeroma kvalitetno, saj sta napada obeh ekip delovala s polno paro. V drugem polčasu, kot je razvidno že iz samega rezultata, sta ekipi povsem zanemarili obrambo, odstotki realizacije pa so bili odlični. Tekma se je odločila v 31. minuti, ko so Kontovelci prevzeli vodstvo (88:89) in s preudarno igro v napadu ter z boljšim učinkom pri prostih metih dosegli pt^ membno zmago. Ivo Starcje v drugem delu dosegel kar 24 točk, Čuk pa je bil od začetka do konca v napadu pravi stroj. (D. Starc) Bor Radenska - Santos 114:77 (51:38) BOR RADENSKA: Kovačič 4 (2:3), Korošec 32 (8:10), Salvi 6 (2:2), Barini 10 (5:6), Štefan Semen 9 (1:1), Pregare 24 (4:4), Pieri 14 (2:2), Kneipp 15 (1:2), Aleksander Semen 3 (3:4), Smotlak 7 (1:1). 3 TOČKE: Korošec 2, Barini 1. Tisti, ki so si ogledali sinočnjo tekmo, predvsem prvih pet in zadnjih deset minut, najverjetneje ne morejo razumeti, kako so lahko borovci izgubili prejšnjo sredo proti Ferroviariu. S tem uspehom so si borovci priigrali končno tretje mesto, ki jih torej pelje v play-off za» napredovanje v D ligo. (Vato) Corridoni - Dom 96:108 (39:42) DOM: Corsi 18, Orzan 18, Nanut 35, Ugo Dornik 9, Romano 4, Puiatti 24. PON: Romano (37); ON: Dom 19, Corridoni 31; 3 TOČKE: Nanut 4, Corsi 2. Domovci so tudi na težkem gostovanju v Redipuglii zmagali z obilno stolico. Ekipi sta si bili popolnoma enakovredni vse do prvih minut drugega polčasa, nakar so belordeči z delnim izidom 16:4 prešli v vodstvo in ga tudi kljub vsem naporom gostiteljev obdržali do konca. Pri domovcih je dobro zaigral zanesljivi Puiatti, Corsi se je tokrat odlikoval v organiziranju igre, medtem ko je Ugo Dornik polovil lepo število odbitih žog. (M. Čubej) 1 MILIJON IMILIJON MILIJON velja SSMm MM M MjFH MkM lul t L M11 Ml združljiva M MM M Mm M mM mdr M W ponudbami m w m m mtm m m w DO 20. APRILA TVOJ RABLJENI AVTOMOBIL VELJA NAJMANJ 1 MILIJON LIR PRI NAKUPU ŠJMMMl WLJ NOVEGA AVTOMOBILA iJULjU ZASTOPSTVA: ANTONIO GRANDI S.p.a. Ul. Flavia 120 PLAHUTA GILBERTO & C. S.n.c. Drev. Miramar 19 - Ul. Flavia 104 SUCCURSALE Dl VENDITA FIAT - Ul. Čampo Marzio 18 TRIESTE AUTOMOBILI S.r.l. - Ul. dei Giacinti 2 - Ul. di Roiano 6 Odmevi po Meblovi sezoni v ženski B ligi M. Šušteršič: »S sezono zadovoljni bodočnost pa je v rokah društev« Ob koncu sezone Meblove še-sterke v ženski odbojkarski B ligi smo se pogovorili tudi s predsednikom odbora Mebla Mariom Šušteršičem, ki je že drugo leto zapored vodil našo združeno ekipo. Najprej smo ga vprašali za ritualno oceno o komaj minulem prvenstvu. »Moram povedati, da si že v začetku sezone nismo napredovanja zastavili kot cilj, ki ga je treba nujno doseči, zato končno peto mesto ne vpliva na oceno o sezoni. Ta je bila precej uspešna, saj so se nove igralke dobro vključile. Ozračje v ekipi ni bilo še nikoli tako dobro, odnosi so bili res tovariški, igralke so sestavljale trdno celoto in tudi to je pripomoglo k uspešenemu obračunu. Seveda, prvenstvo je jasno pokazalo, da bi lahko bili dosegli več in to z lastnimi močmi, brez pomoči tuje igralke, ki je letos nismo mogli najeti, ker nam pravila tega niso omogočala. Zdi se mi, da se je formula, po kateri je vodstvo Mebla poverjeno le eni osebi, ki si sama izbere svoje sodelavce, nadvse posrečena. Zame osebno je bila ta sezona bolj plodna od lanske, saj je odbor opravljal pravo timsko delo, složno, brez trenj in kakršnihkoli težav.« Je po mnenju odbora cilj napredovanja še vedno realen za Meblo? »S športnopolitičnega' vidika mora biti cilj Mebla A liga, saj predstavlja ekipa vrh ženske zamejske odbojke in si ne more postavljati skromnih ciljev. Ekipa je zdaj tudi vodilna sila v Trstu, zato se lahko uveljavi v širšem italijanskem prostoru. S tehničnega vidika je težko pričakovati, da bi lahko ekipa s sedanjim izborom igralk uresničila tak cilj. Letos smo najbrž zgubili odlično priložnost, ki se ne bo kar tako ponovila, zato je verjetno treba zastaviti širši program, a je za to nujna podpora vseh društev, ki so glede tega razdvojena.« Vtis imamo, da kljub zadovoljivemu obisku gledalcev ekipa še ni prodrla v zavest naše javnosti. Še zlasti smo na stopniščih ob priliki domačih tekem večkrat pogrešali prisotnost mladih. Kaj je odbor storil, da bi jih pritegnil na tekme? »S tem, da smo se iz športnopoli-tičnih vzrokov opredelili za nastopanje v Nabrežini, ki je nekoliko oddaljena za večino naših gledalcev, smo se verjetno odpovedali dobršnemu delu potencialnih obiskovalcev naših tekem, zlasti mladih, za katere se postavlja vprašanje prevoza. Vendar leti očitek tudi na društva, ki so premalo angažirala svoje mlade igralke in igralce, ko le-ti niso bili zasedeni zaradi svojih prvenstvenih obveznosti. Kar se tiče propagande, je bila vloga slovenskih medijev neprecenljive vrednosti, čeprav se čutimo malo v podrjenem položaju v primerjavi s košarko, sorazmerno veliko pozornost pa je naši ekipi posvečal tudi italijanski tisk. Prepričan sem, da bi Meblu sledilo tudi veliko italijanskih gledalcev, če bi ekipa na-stopala^v Trstu.« Kakšni pa so obeti za prihodnost? »Da bi se izognili dolgotrajnemu dogovarjanju med društvi, smo sklenili, da je treba načrtovati bodočnost čimprej. Zato smo že februarja sklicali skupščino društev, na kateri smo predstavili program dela, ki je vseboval nekatere temeljne točke, med katerimi so predlogi, da bi se ponovno ustanovilo združeno mladinsko ekipo, da se da odboru proste roke pri vodenju ekipe, da društva dajo na razpolago igralke, ki bi morebiti prišle v poštev za ekipo. Večina društev tega programa ni sprejela, zato smo odstopili, kar pa ne pomeni, da nismo pripravljeni več delati, niti, da je bodočnost Mebla v nevarnosti, saj je Meblo izraz društev in torej sloni na društvih samih, da odločijo, kakšen naj bo program ekipe in sestava odbora.« (ak) Včeraj v Trstu na pobudo deželne delegacije CONI Prvi kongres športnih društev Včeraj je bil na pomorski postaji v Trstu prvi deželni kongres športnih društev, ki je predstavljal zadnjo fazo soočanja, razprave in izmenjave mnenj pred državnim kongresom, ki bo v Rimu od 21. do 23. maja letos. Osrednje posege so imeli predstavniki vseh štirih pokrajin Furlanije - Julijske krajine, za Tržaško pa je spregovoril Emi-lio Felluga, ki je svoje poročilo razčlenil glede na kritična področja, ki tarejo našo športno stvarnost. Veliko je ŠPORTNA NEDELJA NA RADIU OPČINE Današnji spored »Športne nedelje na Radiu Opčine« se bo pričel ob 15. uri z intervjuji s predstavniki Primotor kluba. Od 15.30 dalje bodo na vrsti krajši neposredni prenosi z nogometne tekme Olim-pia - Zarja. Ob 17. uri bodo v studiu zastopniki SK Devin, ob 17.45 bo »glasbeni intervju« s skupino Spandau Ballett, ob 18.30 pa intervjuji z zastopniki ŠD Mladina in ŠD Polet ter komentar o sinočnji Jadranovi tekmi. govoril o predlogih, manj pa o tem, kar je bilo narejeno. Deželnemu kongresu so prinesli svoj pozdrav župan Staffieri (ki je takoj nato odšel, kar je izzvalo upravičeno negodovanje prisotnih delegatov), deželni odbornik za šport Mario Bran-cati, pokrajinski odbornik za šport Bruno Cavicchioli in še mnogi drugi. Razprava je bila zelo obširna in raznolika, mirijo problemov, ki so obravnavali posamezne športe (predvsem so se oglašali kolesarji), pa so prisotni skristalizirali nekaj bistvenih spornih vozlišč, ki so: zaostrena birokracija, ki zelo ovira delo predvsem pri manjših društvih, kronično pomanjkanje objektov (predvsem v tržaški in goriški občini) ter pomanjkanje športnega programiranja na terenu in v šolah. Po trditvah prisotnih delegatov CONI pa se stanje hitro' boljša, saj so prav pred kratkim prvič v parlamentu sprejeli zakon o državnem financiranju športnih objektov. To je važno, predvsem v perspektivi povečanja pomena mladinskih in študentskih iger, ki angažirajo vse več učencev in dijakov italijanskih šol. Danes v priredbi SK Devin »Memorial M. Škabar« SK Devin priredi danes 1. vsakoletni pohod za »memorial Mirko Škabar«, in sicer od Praprota do Velikega Repna, kjer bo poskrbljeno za prigrizek in družabnost. Odhodi bodo od 8.30 do 10.30, in sicer ob vsakem vremenu. Ob odhodu bodo udeleženci prejeli izkaznico, ki jo bodo na cilju žigosali. Udeleženec 2 pohodov bo dobil bronasto, 4 srebrno in 6 zlato odličje, 9 pa posebno priznanje. MINIBASKET - TROFEJA JADRAN BREG - KONTOVEL 22:40 (12:22) BREG: Pintarelli, Kocjančič, Gobbo, Koren, Canziani 2, Cah 2, Ivanič, Min-got, Zeriali 8 (0:4), Corva 2, Klabjan 2 (0:2), Ota, Bembič (0:2), Vodopivec, Samec 6. KONTOVEL: Cingerla, Emili 1 (1:2), Gruden 2, Rupel, A. Spadoni, B. Starc, Danieli 2, M. Spadoni 1 (1:2), Škrk 2, Černe 10 (2:2), Križman, Budin 16 (2:2), Gruden 6 (0:2), Spacal, M. Starc. SODNIK: Corbatti. Odložena 3. tekma 1. kola »Trofeje Jadran« v minibasketu je bila vseskozi lepa, pa tudi izenačena, če izvzamemo Kontovelca Budina, kije bil za razred boljši. Pohvalili bi še Černeta ter Žerjala in Samca. (L. Koren) Borove miniekipe so se lepo izkazale Ves prejšnji teden se je na igriščih šentjakobskega rekreatorija Pitteri odvijal množični turnir v miniodbojki in superminiodbojki, ki so se ga udeležile številne ekipe večine tržaških rek-reatorijev: Vabilu so se odzvale tudi ekipe Odbojkarskega društva Bor, ki je letos na področju miniodbojke še posebej aktivno. Turnirja so se udeležile štiri Borove ekipe miniodbojke in ena ekipa superminiodbojke. V konkurenci preko dvajsetih trojic (ekipe sestavljajo le po tri igralke na vsaki strani mreže) se je A ekipa v miniodbojki prebila do finalnega kroga, kjer je zasedla končno tretje mesto. Borova ekipa je pokazala tehnično najbolj dovršeno igro, a to pri miniodbojki ni vedno velika prednost, je pa vsekakor jamstvo za uspešen bodoči razvoj igralk in lepo zadoščenje za trenerja Borovih ekip Elizabeto Nacinovijevo, še posebej, če pomislimo, da so bile bo- rovke za leto mlajše od svojih nasprotnic. Danes zjutraj bo OD Bor na »1. maju«, s pričetkom ob 9. uri, priredilo že drugi notranji turnir miniodbojka-ric. Na sliki: članice Borove A ekipe so zasedle končno tretje mesto domači šport DANES NEDELJA, 12. APRILA 1987 KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Konto-vel MLADINCI 9.00 v Trstu, Ul. della Valle: Basket TS - Jadran Farco KADETI 9.00 v Trstu, šola Morpurgo: Stella Az-zurra - Bor Adriaimpex; 9.00 v Trstu, Ul. Forlanini 32: Ricreatori - Sokol DEČKI POKRAJINSKI FINALE 16.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Servolana Leasest ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - NPT; 10.00 v Trstu, licej Petrarcar Montasio - Sloga Koimpex UNDER14 ŽENSKE 9.00 v Gorici: Azzurra - Sovodnje Ago-rest: 11.00 v Repnu: Sloga A - DLFAC NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia -Zarja 3. AMATERSKA LIGA 15.30 v Podgori: Juventina - Sovodnje NAJMLAJŠI 9.45 NA Proseku: Primorje - Don Bos-co; 10.30 v Dolini: Breg - Opicina ZAČETNIKI 10.30 v Doberdobu: Mladost - Vermeg-liano NAMIZNI TENIS ŽENSKA B LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade A -Azzurra MOŠKA C LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade - Leo-niana JUTRI PONEDELJEK, 13. APRILA 1987 KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Alba Gioia ODBOJKA UNDER 14 ŽENSKE 20.30 v Trstu, šola Suvich: OMA Armes - Bor Friulexport Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello danes oh 15.00 21. APRIL CTS Certificati di Credito del Tesoro a sconto • CTS so državne obveznice, katerih donos je sestavljen iz: fiksne vrednosti — escompta (4,80%) na nominalno vrednost in iz spremenljive vrednosti, ki jo sestavlja ovrednoteni kupon, vezan na 12-mesečni doprinos obveznic BOT. • Privatni varčevalci jih lahko rezervirajo pri bančnih okencih do 16. aprila do 13.30. Vplačila pa bodo 21. aprila po ceni, ki jo določi dražba, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • CTS bodo razdeljene na tržišče po sistemu dražbe; prošnje za v podpis bodo lahko predložene po 72% ceni ali po ceni, ki je višja za 10 stotink ali mnogokratnik 10. Dokončna cena, ki bo oblikovana na dražbi, bo objavljena v časopisju. • Letni kuponi, razen prvega, imajo 50% doprinosa obveznic BOT na 12 mesecev bruto z odtrgljajem 6,25%. Izklicna cena V podpis občinstvu v bančnih zavodih DO 16. APRILA Rok Prvi bruto kupon 7 let 4,86% Srednji bruto donos CTS Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din.' Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik 12. aprila 1987 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska LJ ZTT Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Za glavno nagrado se poteguje dvanajst režiserjev Vrsta zanimivih predstav na 10. Salso film in TV festivalu SALSOMAGGIORE TERME — Deseti Salso film e TV festival je v polnem teku. Kot je bralcem znano, je filmsko srečanje usmerjeno prvenstveno v odkrivanje še nepriznanih režiserjev, videastov, igralcev. Odzivnost menifestacije prav gotovo bogati že itak znane toplice v Emiliji. Zato pa se organizatorji pritožujejo nad mlačnostjo krajevnih uprav, ki raje skrbijo za manifestacijo Miss Italia kot pa za zvišanje podpore festivalu, ki bi pomenila samoumevno reklamno investicijo. Sedaj se festival preživlja z malo manj kot 400 milijoni lir. Tudi letošnji Salso film e TV festival ponuja široko paleto priložnosti. Dvanajst režiserjev se poteguje s svojimi filmi za nagrado borih 10 milijonov lir, med temi je tudi Jugoslovan Rajko Grlič s svojim Za šreču je potrebno troje. Mnogo je filmskih del izven konkurence, letošnji hommage pa je posvečen Buddu Boetticherju, režiserju krepkih vesternov z Randolphom Scottom, zgrajenih po večini na temo osamljenega maščevalca. Precejšen je izbor televizijskih filmov, ki nočejo biti samo rutinska različica filma za kinodvorano, ampak uveljavljajo tudi samostojno estetsko podobo. Široko prisotnost videa na festivalu potrjuje posvet o njegovi proizvodnji in distribuciji. V torek pa bo govor tudi o kratkometražnem filmu, ki so ga celovečerni skorajda povsem izbrisali iz zavesti navadnega gledalca. Nekaj kratkometražnih filmov se tudi vrti na festivalu pred celovečernimi. Festivalsko vzdušje dopolnjuje še retrospektiva Hollywood Babilonia, ki jo je pripravil Kenneth Anger. Prisotna so dela Lubitscha, Sternberga, Stroheima. Do sedaj je bilo v konkurenci predstavljenih nekaj zanimivih filmov. Sandcg Locke ni v svojem Rat Boy (Deček miš, ZDA 1986) izkoristila vseh razsežnosti zasnove in je prek lahke kritike ameriškemu pridobitništvu vodila zgodbo v sentimentalizem. Corps et biens (Telesa in premoženja, Francija 1986) Benoita Jacguota in Betrogen (Prevaran, ZRN 1985) Haruma Farotskega verjetno nista bili najboljši aktualizaciji črnega filma. Zanimivejši je bil morda Preko ljubezenske strasti, Španija 1986, Jesusa Garaya, ki druži v napeto zmes Hitchcocka in sadomasohistične komponente španskega katolištva ter v hermetični pripovedi iznaša motiv videasta, ki se mu predmet zanimanja - dekle nenehno izmika. Skorajda bolestno iskanje fiksiranja trenutnega telesnega detajla na trak (film in video sta si nasproti kot v ogledalu) prikuje gledalčevo pozornost na platno in vsekakor prestopi značilno čustvenost filma španskega sveta. Danilo Treles (Grčija 1986) Stavrosa Tornesa se predstavlja kot pravi film uganka dadaističnega kova, ki druži človekove prvinske sestavine (starogrški mit) s sodobnimi. Kaj predstavlja, kdo je slavni Danilo Treles, ki ga vsi v filmi iščejo, kdo je človek lisica? Veliko pričakovanje je veljalo izven konkurence predstavljenemu novemu filmu Brica Rohmerja 4 aventures e Reinette et Mirabel. O tem in še drugih filmih, ki so bili predstavljeni v konkurenci, prihodnjič. ALEŠ DOKTORIČ Slika je videti dokaj dolgočasna, vendar pa je tudi zanimiv dokument, saj gre za tri poslance, ki glasujejo proti zakonu, ki ga je predložila vlada. V kitajskem parlamentu je to redkost (Telefoto AP) Vrsta usodna za roparja LONDON — Ko je Douglas Bath z naperjeno pištolo stekel proti pultu banke v britanskem Romfordu, je napravil usodno napako, ni namreč spoštoval vrste. »Hočem ves denar,« je odločno zabrusil blagajničarju, ki je od groze onemel. Je pa zato pričel tuliti prvi v vrsti, a ne iz strahu, temveč iz besa, da ni neotesanec spoštoval vrste. »Bil sem pred vami, morali bi se sramovati, mladi mož!« je v besu napadel upokojenec John Fallows in odločno odrinil vsiljivega roparja ter ponovno zasedel svoje mesto pred bančnim okencem. Presenečeni ropar si je pištolo zataknil za pas in se je nekaj ur kasneje sam javil na policiji. Preiskovalni sodnik pa ga je takoj poslal k psihiatru. Skrivnost odvečnih udov med žabami in močeradi LOS ANGELES — Narava se je pošteno pošalila z dvoživkami v močvirju Santa Cruz, kjer kar kakih 70 odstotkov žab in močeradov krasijo odvečni udi. Znanstveniki si že dalj časa belijo glave, kako je mogoče, da imajo v tem močvirju orjaške žabe kar osem udov, močeradi pa šest. Po vsem sodeč so sedaj našli krivca za to anomalijo v mikroskopskih ličinkah iz družine sesačev, zajedalcev, ki prehajajo iz telesa kač v žabja in močeradova jajčeca. Znanstveniki pa še vedno niso odkrili mehanizma, ki povzroča spremembe v genetičnih kodih. Paglavci so za las podobni pravim, pri preobrazbi v odraslo žival pa se pojavijo odvečni udi. Po vsem sodeč je genetski kod zaslepljen od prodora parazitskih ličink. Znanstvenikom je že uspelo ta pojav ponoviti v laboratoriju, kot rečeno, pa je mehanizem povsem neznan. Biologe seveda zanima ta pojav nič manj od lasnosti nekaterih plazilcev in dvoživk ter rakov, da si obnavljajo amputirane repe in ude. Če bi ta proces uspeli sprožiti v višjih živalskih vrstah, bi imeli v rokah orodje neizmernih možnosti. Še nepojasnjen umor karabinjerja v Kalabriji REGGIO CALABRIA — V preiskavi o predsinočnjem umoru karabinjerskega podčastnika Rosaria lozzia, ki je poveljeval posebnemu oddelku za iskanje kriminalcev na begu v Cittanovi, ni nobenih novosti. Do umora je prišlo na neki cesti, ki iz Cinguefrondi pelje proti Petrari, kjer je imel podčastnik zaročenko. Karabinjerji iz Reggio Calabrie ob podpori legije iz Ca-tanzara dobesedno prečesavajo območje v iskanju storilca ali storilcev. Do sedaj so zaslišali na desetine in desetine ljudi, a brez uspeha. Preiskave so osredotočili predvsem na območju Gioie Taura, Palmija, Cittanove in Cinguefrondija. Trenutno je še najbolj verjetna domneva, da je lozzia med potjo srečal nekoga, ki ga iščejo, stopil je iz avta, a mu ni uspelo onesposobiti kriminalca. Manj verjetna je domneva o namerni zasedi, podčastnik ni namreč imel take vloge, da bi ga nekdo načrtno likvidiral, še manj verjetna pa je možnost, da bi podčastnik srečal kakega prenapeteža, ki je iz nepojasnjenih razlogov segel po orožju. Nič čudnega torej, da so preiskovalci osredotočili svoje napore v krajevnem podzemlju. Upajo namreč, da je umor zagrešil nepomemben kriminalec, ki ga je zločin tako pretresel, da se bo prej ali slej izdal. Seveda so to le upanja, saj ostajajo navadno taki umori nepojasnjeni, »omerta« (molčečnost) je na tem območju še vedno trden zakon, da si ga ne upa nihče prelomiti, ker se boji maščevavanja. NABREŽINA CENTER 144 - TEL.: 200020 TRŽIČ — UL. TIMAVO 15 — TEL.: 0481/72574 PONUDBA TEDNA: MLADA PEGATKA 4.300 lir ZAJCI 5.300 lir DOMAČE KOKOŠI 2.800 lir TELEČJA PEČENKA 8.900 lir DELIKATESNI MESNI IZDELKI: čevapčiči, klobase lastne izdelave, klobase, na sicilijanski način, »hamburgerji« na razne načine: s sirom, papriko, čebulo, ali oljkami. VSI MESNI IZDELKI SO ODLIČNE KAKOVOSTI TRŽIČ: ZORZIN IVANA — trgovina z mesom na debelo in na drobno (ZomSlieAo oblačila — obutve SESLJAN 41/D Obveščamo cenjene stranke, da v mesecu aprilu nudimo promocijsko prodajo ob nakupu obutve in intimnega perila Obenem voščimo vesele velikonočne praznikel Jože Trobec