Natisov 15.000, am nuno. kleuic s pa- nelja, ožilja aprej. najavili. radi. knjižil za- l„šnjerc" izhaja vaaki ttltk, datiran 2 dnevom naslednje nedelje. jlkncnina velja za Av-dro-Ogrsko: za celo telo 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; st Nemčijo stane za cele leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; it drugo inozemstvo se raSimi naročnino z oziram na visokost poštnini. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Hevilke se prodajajo po 6 vin. Ureinižtvo in uprav-listvo se nahajata t Plojn, gledališko poslopje Štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za l/4 strani K 16, za '/, strani K 8, za >/n strani K 4, za •/« strani K 2, za '/„ strani KI. — Pri večkratnem oznanita se cena primerno zniža. Štev. 18. V Ptuju v nedeljo dne 5. maja 1907. VIII. letnik. Iravnili ■■■ laj ravnike, novai 3. CeM upra? . 273 me pr kleparju. 278 a prod« o lep _ F eni- h, not ibci, tura ent. est-T^tao ubl-raz-irih, ko-:ku- . se :po-j za 277 Somišljeniki! Naš kandidat Ludovik Kresnik rži Bledeče volilne shode: v nedeljo 5. maja ob 8. uri dopoldne v st. Martina na Pohorju v gostilni .Terglav". dne 9. maja (praznik Nebohoda) v Ločah ob 8, ari dopoldne v gostilni g. AVallanda; dne 9. maja v Konjicah ob 11. uri dopold. stilni g. Sutterja; dne 9. maja v Oplotnici ob 3. uri popoldne gostilni g. Ennaj. v soboto, 11. maja ob 7. nri v Rad vini i g. Lauferju. v nedeljo, 12. maja ob 11. nri pri g. M. i v Slivnici nad Mariborom. \ nedeljo; 12. maja ob «1, nri pri g. Mo- i v Racah. v nedeljo, 12. maja ob 3. ari pri Tirolerju r Framn. * * * Shoda za okraj Ptnj-Ormuž se vršita v nedeljo, 5. maja ob 3. nri popoldne v gostilni Bias v sv. Barbari v Halozah (ia fare Barbara, Zavrč, Leskovec). v n e d e 1 j o, 5. maja ob 8. nri zjutraj t gostilni M a r i n i č v SV. Urbanu nad Ptujem [m fare Drban, sv. Bolfeng, sv. Lovrenc, Polenšak). Pridite vsi! Naš kandidat Andrej Drofenig govor, na sledečih shodih: t soboto, 4. maja ob 5. nri zvečer v gostilni Gajšek v Žusmn. v nedeljo, 5. maja ob 4. uri popoldne pri Brezinscheku v Rogatcu. t pondelek 6. maja ob 5. uri zvečer v goli Drofenik v Imenu. T četrtek, 9. maja (praznik Nebo-a ob 3. uri v Ptujski gori shod (za i Ptujska gora, Cirkotce, Majšperg, Stoperce). V četrtek, 9. maja (praznik Nebohoda) ob 9, ari dopoldne velik, shod ?Ptajn (v kazini) za vse občine pod farno ijo sv. Petra in Pavla in vse druge! )j proti pritisku z davki. Znani mariborski gospodar Fr. Girstmayer je objavil pod naslovom .Organisation gegen die Stenerschraube* zanimiv članek, kateremu posnemamo sledeče misli: Ear posameznik ne more doseči, to se po- sreči pridobiti združenju. Pač nobena organizacija ni tako potrebna kakor ona proti našemu davčarstvn. Kakor dosedaj, tako ne sme iti naprej: naše davčarske postave Be morajo pre-drugačiti. Prav čndni je način, kako poizveduje oblast glede vseh vrst davkov. Oblast dokazuje vedno da nima nobenega pojma s kakimi težavami mora računati kmet ali obrtnik. Le poglejmo način, kako se ravna s poizvedbami glede osebnih dohodninskih davkov. Nekdo je dobil od oblasti sledeči tozadevni dopis: „Čndno je, da niste naznanili čistega dohodka iz Vašega posestva; kajti vaše posestvo obsega 8 hektarov z večinoma njivami, travniki in vinogradniki; pri dobremu obdelovanju bi morali najmanje 450 K čistega dohodka imeti." Tako govori oblast! Prav čndne pojme imajo nekateri uradniki o poštenosti davkoplačevalcev. Ta praksa pa zamore imeti tudi hude gospodarske posledice in zamore znižati vrednost re-alitet. Ped takimi pogoji se "bode vsakdo premislil, naložiti svoj derir v vinogradih. Kajti precejšno premoženje se porabi pri ureditvi vinograda. Znani so mi posestniki, ki bo svoje pojerbane vinograde deloma na novo. nasadili. Koliko stane n. p. novo nasajenje vinograda na 10 oralih? Za oral se porabi le pri rigolanju 1.200 K. Ako so potrebne razstrelbe, zgradba zidov, kanalov in drenaž, stane vinograd že več tisoč kron, predno se prične trte staviti. V najboljšem slučaju stane torej 1 oral vinograda: Za rigo-lanje K 1.200; nadalje 5000 trt po 20 je K 1.000; 5.000 vinogradniških kolov po 80 je K 400, gnojilo in kompost recimo samo K 400, delavske plače K 200, skupaj torej K 3.200. Toliko košta 1 oral vinograda pri dobri zemlji! Vinograd z 10 orali stane že 32.000 K; ako računamo k temu še za 10 let pomanjkanje žetve (vsako leto 3 štartine na oral, to je 360 K za oral), potem pride še 3600 K, skupaj torej 35.600 K. Letos imamo glede vina slabo leto, ker je veliko nasadov zmrznilo; v takih vinogradih dobimo šele v 3 do 4 letih plodove. Moj račun ni pretiran in velja tam kjer se dela z lastnimi delavci. Ako se pa dela z jetniki ali tujimi delavci, stane lahko 10 oralov vinograda K 100.000. Davčna oblast ne vpošteva takih okoliščin in išče čistega dohodka tam, kjer ga ni. Skrajni čas je torej, da se postavimo v boj proti temu ravnanju davčne oblasti. Volilni boj. Okraja Ptuj in Ormuž ^0g~ Naškandidat je velezasln-ž e n i Josef Ornig veleposestnik in župan v Ptuju. Našega Omiga napada lažnivi .Narodni list" z vso prvaško ostudnostjo. Mi ne bedemo branili tega velezasluženega moža pred lajanjem celjskih - psičkov. S takimi ljudmi, ki so odvisni sužnji advokatov in prvaskih učiteljev, se nam ne zdi vredno prepirati se. Ornigovo delo ie tako veliko, tako plodonosno, da prizna to tudi že vsak pošteni nasprotnik Kaj bo delali prvaški zastopi? V celjskem prvaškem okrajnem zastopu je kradel prvaški tajnik Kosem 7 let in zapil ljudski denar z zloglasnimi ženskami v .Narodnem domu." Dokler je bil ptujski okrajni zastop v prvaskih rokah, toliko časa se ni ničesar storilo. Popravljalo se je stare lesene mostove, da je zamogel prodajati junaški Brenčič svoj slabi les za drag denar. Ali poglejte zdaj Ornigovo delo? Poglejte raz vi tek sejmov, povzdigo živinoreje! Od 1. 1904 do 1. 1906 (odkar je zastop v napredni roki) je izvršil zastop pod Ornigovim vodstvom sledeče delo: 3 km pešpota, 30 km voznih cest, 2000 m cementnih cevi, 12 betonskih mostov novo zidano, 10 večjih mostov popravljeno, most pri Onkensteina zboljšal in popravil; nadalje se je nakupilo 30 pinegavskih in 5 M. H. plemenskih bikov itd. Za ceste, mostove itd. se je izdalo K 141.000, za živinorejo pa 9000 K. Vkljnb tem velikim izdatkom, ki znašajo 172.000 K, je plačal odbor' iz tekočih računov (od prihranjenega denarja) 120.000 K !!! „Nar. list" laže torej, ako besedici o slabem gospodarstvu! Slabo je gospodaril prvaški Kosem! Za mesto Ptuj ni okraj ničesar plačal, za pešpota pri Ornigovi vili niti vinarja ne itd. Okrajne doklade bi se pa morale zvišati tudi, ko bi Orniga ne bilo, ker prejšni prvaški odbor ni drugega napravil, nego dolg! Le laži torej, .Nar. list", naši kmetje pa bodo vse eno volili Job. Orniga! Od Velike nedelje. Akoravno sem tvoj zvesti naročnik, dragi .Štajerc", pa ti še nikoli nisem nič poročal. Sprejmi torej zdaj ob časn državno-zborskih volitev to moje kratko poročilo. Kdo j e k r i v, da je naša Pepca odišla že na Štefanovo? Njena .bolezen", se glasi kratek odgovor nato. Kdo je kriv, da peša veia? Tega so krivi največ duhovniki. Kdo je kriv, da bo nastala konznmna društva? Tega so krivi farji! Kdo je kriv, da so propadla konzumna društva? To so krivi črnosukneži! Kdo je kriv, da se igrajo v šolah teatri? Tega so krivi mlečozobi kaplani. Kdo je kriv sovraštva med narodi? Politikujoči .Kristusovi namestniki". Zdaj pa zadene, ljubi .Štajerc" tebe nekaj! Kdo je kriv, da izhaja .Štajerc"? Tega so kriva konzumna društva in v teh društvah ponesrečeni kmeti I Kdo je kriv, da se ljudstvo organizira? Ti, .Štajerc" ! Kdo je kriv. da se naši otroci podučujejo nemščine? Ti, .Štajerc"! Kdo je kriv, da si< ljudstvo pomaga? Ti, .Štajerc"! Kdo seje mir med narodi? Ti, .Štajerc"! Kdo je kriv, da izhaja .Naš dom" ali „Fihpos"? Ti si kriv, „Šta-jerc"! Kdo je kriv, da izhaja .Mladoslovenec", .Novi slovenski Štajerc", „Narodni list"? Ti, „Štajerc"; ako ne bi bilo tebe na svetu, ne bi bilo omenjenih mladih časnikov. Kdo je kriv, da kandidira gosp. Ornig? Tega smo krivi mi kmetje! Kdo je kriv, da bo Ornig 14. maja izvoljen za poslanca? Tega bodo krivi kmeti in mi pri Veliki nedelji mu bodemo k temu pomagali! Kdo bo kriv, ako se bode kmetom boljše godilo? Tega bo kriv naš novoizvoljeni poslanec g. Josef Ornig, ne pa Ploj, kateri bo mogel be- žati od Velike nedelje, ako skliče shod. Vse do-sedaj omenjeno se sliši med tukajšnim ljudstvom. Torej nisem tega jaz izmislil. Ljubi Bog, tebe pa prosimo, da nam ohraniš zdravo pamet 14. maja, da glasujemo za g. Orniga, kateri je pripravljen, z vso močjo se za kmeta potegovati. Imamo že dovolj prepričanja o njem! Sv. Urban nad Ptujem. V nedeljo 28. t. m. popoldne je imela narodna stranka v gostilni pri Čolnarju stoj volilni shod. Tukajšni kaplan-hujskač, namesto da bi imel večernice, je pri-marširal s svojo gardo, da bi zborovanje preprečil ; a sedel je na limanco ter moral osramočen s svojimi oditi. Pa tudi somišljeniki „Stajerca" bo se udeležili tega shoda, da bi slišali, kaj pove kandidat Zadravec. Govoril je, da se hoče potegovati z vso silo za kmetske težnje, ker je sam kmet. A o potrebi nemškega jezika besedice ni spregovoril; zato nimamo somišljeniki ,, Štajerca" pravega zaupanja do tega kandidata ter smemo upati, da voli večina naših naprednih kmetov velezasluženega ptujskega župana in načelnika okraj, zastopa g. Jožefa Orniga za svojega državnega poslanca. Kajti ta ima za naš kraj velike zasluge Zgradil nam je namreč dve cesti in tretja, ki bo peljala po Ragozniški dolini do Sv. Ruperta, se pa kmalu začne delati. Okraji Šmarje-Rogatec-Kozje WKr Edini ne od dohtarjev ne od farjev odvisni kandidat kmetov, obrtnikov ter delavcev je Andrej Drofenig posestnik v Kačjemdolu. Shod v Rogaški Slatini. Preteklo nedeljo popoldne se je vršilo veliko volilno zborovanje v gostilni „pri pošti" v Rogaški Slatini. Veliki salon je bil do zadnjega kotička natlačen od kmetov, ki so prihajali kar trumoma iz sosednih občin. Ogromna večina je bila našib somišljenikov. Klerikalci se niso pokazali, pač pa je prišlo tudi nekaj Žurmanovih pristašev. V imenu sklicateljev je pozdravil urednik Linhart navzoče. V predsedstvo so bili ednoglasno voljeni: gospodar I. Weilguny iz Ceroveca, inžener g. Mi-glitsch, gospodar Jos. Ogrizek iz Takačove, gospodar M. Inkret iz Mestinja in gospodar F. Ogrizek iz Takačove. Kot prvi govornik je nastopil naš kandidat, posestnik Andrej Drofenik. V mirnih a jedrnatih besedah je povedal, kako so ga kmetje sami pozvali h kandidaturi in kakšen je njegov namen. Razvil je temeljito svoj kmetski program in obljubil v slučaju izvolitve delovati edino in izključno za dobro delavnega ljudstva. Živahno odobravanje je sledilo lepemu govoru. Potem je raz tolmačil urednik Linhart v daljšem govoru napake stare zbornice. Popacal se je zlasti s škandaloznimi davki, z razmerjem z Ogrsko in s 5 milijonskim zvišanjem duhovniških plač. Ko je označil klerikalno laži-kmetsko zvezo, so ljudje burno odobravali. Do Živahnih prizorov pa je prišlo, ko je povedal govornik, zakaj se naprednjaki ne moremo ogrevati za kandidata Žurmana. Vidilo se je takoj, da so Žurmanovi pristaši večinoma nalagani in napačno podučeni. Govornik jim je pokazal pismo, ki je dokaz, da je Žurman postavljen od dohtarjev. Nadalje jim je povedal, da je Žurman opetovano menjal svojo politično farbo in da je torej politično nezanesljiv. Tudi občuje Se danes po farovžih in je pričakovati, da odstopi v zadnjem hipu v prid Korošcu. Nemir je bil pri teh besedah velik, ali do Škandalov kakor na klerikalnih Bhodih ni prišlo. Zurmanevi pristaši so povedali, da se jih je nafarbalo, da je ta mož naš kandidat. V tej laži . Žurmanovih petolizcev tiči vsa nesramnost Bnarodne" politike. Končno se je ljudem tudi povedalo, da je Žurman odstopil od okrajnega zastopa in to na komando nadžnpnika. Ljudje so vpili, da potem ne morejo zanj delati in da je potem njih nasprotnik. Nekateri so hoteli dokazov. Nato je potrdil član okrajnega zastopa, slatinski direktor, da je Zurman res ostal za pečjo, mesto da bi v okrajnem zastopu za kmete delal. Velika nezadovoljnost je postala med Žur-manovimi pristaši; padale so tudi hude psovke čez Žurmana in vsi so obsojali njegovo odvisnost od farških politikov. Pri glasovanju je bila sprejeta ednoglasno kandidatura našega Andreja Drofeniga. Najhujši nasprotniki so stiskali _ 2 — Drofeniku roko in mu obljubili, da bodo z vsemi močmi zanj delali. Na delo, kmetje! Shod V Mestinju. Na istem prostoru, kjer je obdržala nova stranka pred par tedni svojo dohtarsko komedijo, vršil se je v soboto, 27. p. m. naš volilni shod. Prostori gostilne g. Smeha so bili napolnjeni. Iz vseh sosednih občin so prišli volilci. V predsedstvo so bili izvoljeni posestnik Jagodic iz Šmarja in Smeh iz Mestinja. Mirno in Btrokovnjaško, kot izobražen človek in celi kmet je razvil Drofenig svoj program. Navzoči so mirno poslušali govornika in so govoru viharno odobravali. Nato je razjasnil urednik Linhart iz Ptuja politični položaj. Tudi njegovemu govoru se je živahno odobravalo. Pri glasovanju je bila sprejeta kandidatura g. Andreja Drofeniga ednoglasno. Kmetje so se zlasti jezili nad nesramno komedijo narodne stranke. 14. maja bodo dokazali, da so časi minuli, v katerih so komandirali farji in dohtarji! Shod se je vršil brez nasprotstva in prepira. Shod V Podčetrteku. V naši občini se je vršil volilni shod edinega kmetskega kandidata Andreja Drofeniga v nedeljo, 28. aprila, dopoldne. V predsedništvo so bili izvoljeni posestniki Ko-stajnšek, Amon in Drofenik. Shod je bil dobro obiskan, vkljub temu da je snežilo. Navdušeno so pozdravljali volilci mirni, pametni govor kandidata in izvajanja urednika Linharta. Po govorih se je sprejela kandidatura g. Drofeniga ednoglasno. Zanimivo je, da se je udeležilo shoda tudi več klerikalcev. Eden je bil celo malo vinjen in je vpil: Živio Korošec! Ali govornik mu je kmalu resnico povedal in potem so tudi klerikalci za Drofeniga glasovali. Dani se tudi med kmeti! Žurmane ne! Zakaj nočemo Žurmana? Mi imamo celo vrsto vzrokov! Prvič nočemo Žurmana, ker je bil najprve liberalec, potem klerikalec, zdaj pa zopet liberalec, pred 14 dnevi za kaplana Korošca, danes zopet proti njemu, ker je torej Žurman politično nezanesljiva oseba. Drugič nočemo Žurmana, ker se danes pohaja po farovžih. Na .našem zadnjem shodu, v Mestinju je povedal prosti kmet, da je videl Žurmana korakati v farovž. Kaj ima Žurman v farovžih opraviti? Izgovarja se lahko, kakor hoče, ali nam se zdi, da bode Žurman v zadnjem hipu odstopil in pripustil polje kaplančetu Korošcu ! Tretjič nočemo Žurmana, ker so ga postavili celjski dohtarji, ne pa ljudstvo. Dokaz temu pismo „dr. K." Sicer je hotel tudi nadučitelj Stermšek baje kandidirati, ali potem so ga potisnili dohtarji v kot in so postavili raje občinskega pisarja Žurmana. Četrtič nočemo Žurmana, ker delaio njegovi „laufpurši" z lažmi. Petič nočemo Žurmana, ker je z a-pustil okrajni zastop na komando nadžupnikovo, namesto da bi v zastopu za svoje kmetske volilce delal. Žurman bi torej tudi kot poslanec za pečjo ostal. Žurman je vbogal fajmoštra in izdal svoje volilce. Doma je ostal, na mesto da bi za kmeta delal. In tacega .poslanca" ne potrebujemo. Bolje je že, da postavimo brezovo metljo, ki nas bode ravnotako .zastopala" kakor od farjev in dohtarjev odvisni Žurman! Žurmana ne — Korošca ne — naš kandidat je in ostane Andrej Drofenigj Okraji Maribor (desno)-Slovenska Bittrica-Konjice Kandidat vseh onih, kiho-čejo gospodarski napredek, je Ljudovik Kresnik posestnik v Crešnjevcu. Naš kandidat L. Kresnik nam piše: Opetovano odklonil sem od več strani mi ponujeno kandidaturo za državni zbor. Ali ni se odnehalo in strankarska dolžnost me veže, da vendar dovršim želje kmetabega ljudstva. ZahvaljivSi se za dano mi zaupanje, sprejmem torej, čeprav težavno, to kandidaturo. Dragi mi kmetje, delavci in obrtniki! Tlačeni sotrpini! Položimo roko na srce, drugo na čelo, — kaj reče srce, kaj pamet, — vsak premisli resno in potem sodite! Kakor pamet veli, naj vsakdo stori. Volitve so pred durmi in jaz sem kandidat za kmetake kraje. Ali sem sposoben za ta posel? Ne vsiljujem se nikomur, vsak sodi sam. .Kmetje, le vkup, le vkup", nam kličejo od gotove strani. Ali od iste strani se že od nekdaj kmet proti kmetu hujska, d u pri e m o: njegovi da se s hujskanjem združitev kmetov pre; Kajti združeni kmetje bi bili velikanska mi polom bi prišel za ljudske pijavke. Tudi jaz čem: kmetje vkup! Torej vkup, pa brez na politično ali drugo mnenje, [brez ozira, si Slovenec, Nemec, liberalec, Štajercijanec,T tla nar rikalec ali karkoli. To nima pomena! Ako« mnogo' združeni, nima nikdo čez nas komande. Ki gospod je podlaga vsega življenja. Edino Bog, t ca8a t kralj, niti papež, niti uradnik, niti duhovL cemenl niti bogataž, niti berač, ne more brez km- m ie , živeti. Zato smo mi merodajni činitelji! B tudi vi strahu tudi pred najvišjo gospodsko branil bodi tovalci neumorno kmetske pravice. Zabelježil bodem ji; a(j, najvišjim mestu, da izpolnujemo svoje dolžni«) nepriji da pa zahtevamo tudi svojih pravic. Dragi & 0j bil Toliko za danes. Moj program razložil bodi stroški po shodih. Kmetje, vkup! — S srčnim kmetski jatelj pozdravom vaš Ludovik Kresnik. svojih Shodi našega Kresnika. Shod v Maksavi Njegoš bil vkljub slabemu vremenu dobro obiskan. an0 d govoru našega kandidata ni nikdo nasproton gega c vsi so glasovali za kmeta Kresnika. — V S močen dencih so klerikalci obdelovali Koropeca, da nihče. odpovedal Kresniku lokal. Škandal! Velikani, ene H je bil shod v hotelu Banman v Poličanah. Prk postat je nad 300 volilcev, med njimi tudi precej ki D0(je rikalcev. Ali zadržali so se mirno. Pač še i tacijo dar niso slišali naprednega kmeta gevoriti. meuta mladi, malo zmešani organist je hotel zgs dočegi delati. Ko bi ga Kresnik ne branil, vrgli bi govori kmetje na prosto. Vsi navzoči so bili navduši jeziku od krepkih besed kmeta Kresnika in so i kolaš burno odobravali. Vse je za Kresnika. Našla didat dobiva od vseh strani pisma in pros za shode. Kmetje! Volite našega Kresnika, ki kri vaše krvi, — na delo! pomaj baje, Blanct finejši in če Karb: velik korE tovar: nima Serše v kra gospe tudi Aj, a krajš Brač! Na č V 8t< Fricc daro da b Okraji Maribor (levo)-Sv. Lenart-Ljutonu Zg. Radgona 9V Od vseh političnih nen noati neodvisni kmetski kand dat j e Franc Senekowitsch posestnik v Leitersbergu. Tovarnar Mursa — »gospod v Krapju" — Kandidat narodne stranke, čad športe ljubijo in imajo pač naši prvaki — S bobnajo za zedinjeno Slovenijo, zdaj zahteuj enak« slovensko univerzo, zdaj zopet zagrmi bojni ki pribl „proč od Gradca," — ko se jim zruši ki konzumno društvo, pridigajo še hujši nemškim trgovcem, Če nimajo posla z dvoja! nimi straniščnimi tablicami, napadajo surd mirne in poštene uradnike, — ustanavljajo umetno vzdržujejo razna nepotrebna in nerod društva, da imajo svoj ,hec* in če jim posti dolg čas ter bo z napadi na zunaj za trenili ponehali, zlasajo se vročekrvni pa negodni| telinčki tudi med seboj, ker spada baje oboI to k slavni prvaški disciplini. Podobni sodčku, ki je cementiran samo le nekako Repi čepa, približno do kojega sega neka ki. je p motna tekočina, dočim je napolnjen ol prostor z raznimi strupenimi smrdljivimi pl — Koštrumni voditelji sami pravzaprav nei pri čem da so in ker jim je pri priliki že | kleta sila, stuhtali so novo sredstvo, s ko I se hočejo rešiti, da jih ne vničita smrad in j I loba, ki sta nastala v lastnem taboru. — 11 proti kugi na gobcu in parkljih je malo a in s polomljenim vozičkom ne vozijo se otroci. — „Narodna" stranka — tako« .čisti' je najnovejša igračica, katera se je i mila pod prozorno lobanjo prvaških emnnl Kaki so očetje, taki bo navadno sinovi Za res, smejali smo se in ob jednem meli nad narodno nerodnostjo, ko smo šali in čitali, da je postavljeni za okraj Lj mer, Gornja Radgona, St. Lenart, Maribor kandidat gospod tovarnar Josip Mursa iz Ki pri Ljutomeru. No ta je pa lepa! človek i] ravno tako malo kmet kakor lutmerški kij abatinentje, določen nam je toraj, da bi pal naše kmečke koristi. Ti nesrečo? .°em cementirana pamet! Jožek, kai *" ll i6 prišlo na um? Kaj ljubko "*"■ S08P°d *l nar na bicikeljnu in torf-fm P™tojajo fitrnnfice.kRkn\ar.>~ £* ko,° P0* cem, v Pe ležil« niko čaju rodr na a govc Lini z ve 80 8 SV. vse nik v ir sta Nat Sen naši rgsfaiTu.^.- Krt bo; pr. Zd *metov »likansk ke. Tnc '. pa b; Jhree ,o: :ajercijan( aena! omande, iino B niti d ■e brez cmiteljil; o branil jezil bod 'voje do ic. Dr« razložil nim kmi lik v obiskan. nasproi » — fl opeca, JI Velikj canal li precej Pač gel gevoritjj hotel vrgli li navi in a. in p: snika, t-Ljut«| i n e ka Ch nigajo :e. C i — zahte bojni uši ii dvoj » en zijajo neroi P08 trenni Ddni osol »bni ako i ne 5e 1 sli-1 jjuto-J kot rapji ki je I Dlan; isto- [ itn* | idarl var-epe tno z »že le kot gospod ne pa kot kmetic. Radi ivoščimo to čndno veselje, toda nikakor mo razumeti, de manj pa odobravati nelepe sicer pa jako značilne navade, na naše kmečke prijazne pozdrave prav krat ne odzdravlja, kakor bi mi od tega !a pač pričakovati smeli. Morda že dalj tnhta kako bode razpačeval na Dnnajn itno robo z nemškimi in latinskimi napisi vsled tega zamišljen. To pa ta gospod vseskozi cementast. Osorno postopa s krneli in brez milosti izroči vsakega sodiščn Ivokatu, kdor bi mn le količkaj prišel v ijetno bližino. Dovolj slučajev imamo, ko gospod tovarnar labko zlepa in brez fcov vredil marsikatero zadevo, toda ta pri-kmetov ne pozna milosti — ne pozna i in nima srca za najbližje svoje ljudi. va milostiva nam je baje že šepnila na da bode njegova kandidatura brez najmanj-dvoma brezvspešna, da bode samo osra-n .Versuchskaninchen", ker ga ne mara . Toda Jože, kojega slava sega sedaj le od strani cementne cevi do druge, hoče ti poslanec in b tem pridobiti slavo, ki a vsaj nekoliko dalje. Velikansko agi-io je uprizoril, vse kar ima le količkaj četa v sebi ali na sebi mora ,,delati" za bo-iga cementnega poslanca. Rajh Joško, slavni k, postal je že ves hriprav in ima na že Žulje kakor podkove. Kot odličen so-komandiral je že celo vrsto bratov, da pri težavni agitaciji. Obljubil jim je da dobijo s posredovanjem novega po-ica gospoda tovarnarja brhke sabljice iz naj-Bjsega cementa ter impozantne paradne čake če bode v vsaki tudi sto kil cementa. Brat i učitelj in hišni posestnik v Ljutomeru, prijatelj g. kandidata, prepustiti hoče, ka-pripovedujejo ljudje, svojo prazno pivnico g. amarju kot skladišče brezplačno, ker itak a pijače Snops pa dobi če bi bilo treba, pri :šenu tudi na puf. Doseči pa želi, da bode kratkem avanzin.1, ker hoče postati še velik pod. Tako se potegujeta za g. kandidata i znana nadnčitelja Schneider in Cvetko. j aj! — Nekteri njegovi pristaši želijo v naj-dobi baje celo civilni zakon ter druge »ke malenkosti. Gospod kandidat pozna tudi ibližne bolečine. Kaj ne gospa učiteljica roj. — sedaj soproga bodočega poslanca. ? [a dan vajine poroke, ki se je vršila iz nam steno pri kmetih, ker si se mosta nasrkal. icovi podrepniki naj bi raje več za našo cerkev :o?ali; bode bolje. Fricu bodemo pa posvetili, bo groza, ako bode vtikal svoj nos v volitve. Farani. Shod V Pesnici. Zborovanje naših zaupnikov Pesnici se je vršilo v četrtek, 26. p. m. Ude-ilo se ga je precejšno število naših somišlje-koT in je predsedoval shodu vrli gospodar g. ipnik. Kandidat Senekov.itsch je omenil, da ga postavila občina Leitersberg in da se v slu-&jn izvolitve ne bode zavzemal za nobeno narodnostno hujskanje, temveč se bode držal strogo na agrarnem programu. Razvil je potem v daljšem go?orn ta agrarni program. Govoril je še urednik Linhart. Potem se je sprejela rezolucija, ki sprejme i veseljem kandidaturo Senekowitscha. Shod v Zg. Sv. Kungoti. 27. aprila dopoldne to se sestali zaupniki naših somišljenikov v Zgorni st. Kungoti v gostilni Mayr. Zastopane so bile Tse sosedne občine. Predsedoval je shodu posestnik King. Naš kandidat g. Senekowitsch je razvil v mirnih besedah svoj kmetski program. Govorila sta tudi urednik Linhart in posestnik Pešal. Nato se je sprejela z veseljem kandidatura g. Senekowitscha. Večina glasov v tem okrajn je našemu kandidatu gotova. St. Ilj. Tukaj se je vršilo zborovanje volilcev t petek, 27. aprila. Predsedoval je shodu posestnik Fischerer. Po govorih kandidata g. Seneko-mtscha in urednika Linharta ter po daljšem razgovoru glede kmetijskih zadev se je sprejela ista rezo'ncija kakor v Pesnici. Volilci so zelo navdušeni za kandidata Senikowitscha. Posrek pri Mariboru. Klerikalci, katerih grdo ravnanje je vsakemu znano, se zdaj svojega imena bojijo in sramujejo. Za tegadelj so se pustili prekrstiti in se zdaj imenujejo „kmečka zveza". Zdaj je sicer drugo ime, hudoben otrok je pa tal. Klerikalno dejstvo so zdaj z novim ime- — 3 — nom poStrihali. Ta zveza se je osnovala in botri so bili le fari, dohtarji profesorji in drugi debelaki z komaj nesečim trebuhom. Kod viničar sem se tudi po tihem v to zborovanje smuknil in sem lažnjive hinavske besede s studom poslušal. Te fari so žvergoleli „mi kmeti". Ta družba se je osnovala, fix ni treba misliti, da bi kmetu pomagala, ne, volitve so zdaj pred durmi, to je vzrok. Začudil sem se tudi, kako to pride, da zdaj se lice farjev tak prijazno kaže, če katerega reveža sreča? Zdaj je kaj drugega, volilci smo postali. Poprej če smo Jte časti vredne gospodje pozdravili, ne enkrat kimali so tudi stransko nito z svojo žeguano roko potikali. Zdaj pa drugače. Pozdrav je zelo fin in laskav, celo za klobuk primejo in se ne bojijo, da bi si glavo prehladili. Fihpos slučajno v roke dobim. Čuda, v te škodilki se pravi, da ne samo kmeti, ampak tudi delavci, in viničarji smejo kmetski družbi se pustiti vpisati. Vraga, kako se pa te ljudi ponižajo, mi lačenbergarji smo naenkrat povabljeni v to klerikalno družbo pristopiti! Ja ljubi viničar, ljubi delavec, ti si zdaj volilec, vboge glasovi hočejo pri volitvi. Kako bo volitva minula, nobeden prvak in far te ne bo več pogledal in se zahvalil za ponižni, pohlevni pozdrav. Hvala in še enkrat lepa zahvala, da ste vrlega in zelo poštenega posestnika Franca Senekowitscha za našega kandidata postavili. Poznam tega poštanjaka in če bi imel 100 in več glasov oddati, vse glasove bi mu dal. In mi viničarji in delavci ki nismo organizirani, hočemo skrbeti, da vrlega Franca Senekovitscha volimo. Živijo Senekowitsch. r. v—ar. Okraja Celje in Vransko Kandidat naših somišljeni- kov j e Jos. Vodopiutz oskrbnik graščine Schonegg. bešice pri Sv. Pavlu v Slov. dol. Kaplan Žgank iz sv. Jurja je zbobnal 18. aprila kmete tn skupaj. Fant je namreč tukaj doma. Govoril je seveda za financerja dr. Povaleja Kaplan naj bi raje a svojim dolgim vratom med lizal; bi mu bolj pristojalo. Njegov stric Lapnršk je tekel takoj po shodu v sv. Pavel in klical: kdor ne voli Povaleja, je proti veri. No, proti veri so pač le oni zbesneli farji, ki se ne brigajo za cerkev. Kmetje pa bodemo volili našega kandidata g. Jos. Vodopiutza iz Schonegga! Okraji Borovlje-Dobrlavas-Železna Kaplja in Pliperg (HK*~ Naš ka n d ida t j e neod visni, napredni Frid. Seifritz veleposestnik v Miklauzhofu. Bistrica v Rožni dolini. 22. aprila se je vršil pri naa volilni shod, katerega je obiskalo nad 150 volilcov. Shod so jo vršil lopo in dostojno, ne pa kakor klerikalna zborovanja. G. Marx iz Borovelj je otvoril zborovanje in je omenil, da je prevzel g. Seifritz kandidaturo šele na posebne prošnje. Kandidat Seifritz je pojasnil v lepem govoru zadnje dogodke v državnem zboru. Omenil je novo volilno pravico, postavo o vojaški taksi, obrtni red itd. Potem se je pečal obširneje s 5 milijonskem zvišanjem duhovniških plač. Dejal je: krivično je, ako se odira ljudstvo z zvišanjem duhovniških plač, medtem ko narašča cerkveno premoženje vsako leto. Govornik se je pečal potem z nalogami nove zbornice, zlasti z krivično avstro-ogrsko pogodbo. Izjavil se je odločno za popolno gospodarsko ločitev od Ogrske; mi si plačamo svoje troške sami, Ogri pa naj to tudi storijo. Govornik se je zavzemal nadalje za temeljito preosnovo zemljiških davkov, za zboljšanje razmer glede kmetskega kredita, za pov-zdigo kmetskega položaja sploh, za 2 letno vojaško službo, za pomoč glede pomanjkanja poslov itd. Končno je omenil vrli naš Seifritz, da je Nemec, da je pa živel vedno v najboljšem razmerju z Slovenci, da je torej na stališču pravičnosti. Govorniku se je burno odobravalo. Govoril je tudi g. Hanner. Župan Lutschounik je govoril v slovenskem jeziku in se mu je živahno odobravalo. G. Krassnig je tudi v slovenščini oznanil zakaj smo proti klerikalni kandidaturi Grafen-auerja. Govorili so še dr. pl. Metnitz in drugi. Potem je sklenil shod ednoglasno, delati z vsemi močmi za izvolitev g. Seifritža. Korošci! Kmetje in delavci! Ne pustite se zaslepiti in napišite vsi kot en mož dne 14. maja na svoje volilne listke: , F r i d e r i k Seifritz, veleposestnik v Miklauzhofu". Grafenauerjeve modrosti. Na shodu pri Krilcu v Shcwarceriberku je imel klerikalno-dohtarski kandidat Grajenauer 21. aprila shodek. Seveda je moral priti tudi neizogibni dr. Brej-ček. Ta možicelj, ki je iz Kranjskega v Celovec privandral, je omenil pri otvoritvi, da bode vsakega pustil zapreti kdor ne bi bil tih. Hudirja, ali potrebujejo koroški kmeti kranjskega doh-tarčka, ki jih hoče v ječo spraviti ? No, Brejček se je pač zbal brc in zato se je skliceval na ječe! Grafenauer je potem zatrdil, da se bodo Slovenci 14. maja do krvi borili. Hm, hm, mislimo, da bode malo tako neumnih Slovencev, ki bi le eno kapljico krvi preliti za enega Gra-fenauerja. S'cer pa vemo, da bi ti hujskači radi, da prelije krvi. Ali ljudstvo jih že pozna. Grafenaner je potem lagal po klerikalni navadi čez gg. Lemisch in Dobernig in čez dež. zbor. Pravil je tudi, da je vera v nevarnosti. Seveda, poleg njpga je sedel dohtarčck Brojc, ki se niti pred Najsvetejšem ne odkrije! Vera je v nevarnosti. Končno se je Grafenauer še socialistom prilizoval. Ti si bode pač mislili, da s takimi gospodi noče nikdo opravka imeti. Grafenauer — geh' in*s Klosterl Za poslanca si se prepozno rodil... Okraji Velikovec-Staridvor-Svinec J/tt" Naš kandidat je vrli gospodar Jos. Nagele posestnik v Velikovcu. Dopisi. Polenšak je podružnica ali pa vendar smo mi farani skoraj zadovoljni z našim mežnarjem Glavnikom ker on nam opravlja pridno namesto župnika Valenka službo božjo in še precej urno. Bilo bi nam všeč, ako bi knez in škof našega Valenka. kam za kanonika vzeli, ker z mežnarjem bi nam ta reč vendar veliko ceneje prišla. Zadnjo nedeljo je imel g. Caf pri sv. Tomažu neko žegnanje; takrat njegov ljubljenec Valenko nikdar ne sme izostati ali nam faranom to ni zelo všeč to posojilo semtertja, ker je zmiraj slabo vreme, kadar ima g. Caf kako žegnanje in tudi kadar pride k nam na Polenšak za posodo, smo prepričani, da imamo vsikdar grom in blisk. Tedaj opozorimo, da naj ti pastirčki raje ostanejo doma, vsak pri svojih ov-čicah, ker drugod jih tako ne marajo. Kakor smo že zgoraj prej omenili, da prejšnje nedelje je imel g. Valenko v jutru zgodaj božjo službo, katero je hitro opravil in se potem peljal k Cafu. Četrt nre od farovža je že čakala Valenka v gozdu pri rudokopu g. F. Tuša nekdajna prav izurjena šivilja „Mica" (Hm, hm!) katera je danes v farovžu zelo priljubljena poštnarica v nedeljo. Tudi v tednu večkrat sedi celi poldan g. Valenko z Mico šiviljo v kuhinji pri kuharici Gerčki in si skupaj kaj boljšega privoščijo. Ali Gerčka, mi te vprašamo: Ali Ti tega ne previdiš da se Tebi škoda godi? Mogoče je tudi, da Ti ne znaš, da je šivilja Mica župnika v gozdu čakala, ko se je v nedeljo peljal k sv. Tomažu. Nam ni znano ali sta se že prej v kuhinji to dogovorila, ker je priletela iz gozda za njimi z enim korbčkom, v katerem je bilo neznano kaj in se je potem peljala v kočiji na desni strani z njim k sv. Tomažu. Nato vprašamo tudi moža šivilje Mice iz Polanec, ali on to Mici radovoljno dopusti, da tam za gospodom leze s korbčkom, ker je on doma z otročici tudi kaj boljšega iz potreben ... Za danes dovolj! Več faranov. Dramlje. Nismo se varali, ko smo se ustrašili in se hranili razglašenega župnika g. Ogci-zeka. Malo časa je minulo, da je svoj jezik zadrževal ter se rednega duhovnika kazal, in že mn je to mirno življenje presedalo, začel je na prižnici nastopat, kakor že menda ves čas svojega mašnikovanja. Predzadnjo nedeljo 14. aprila se ni mogel več premagovati, začel je čudne novice razlagat, ki so se v njegovi hudobni, ako ne zmedeni glavi iscimile in rodile. Takih do-mišlij in lažij se razsoden poslušalec pač težko privadi. Tudi brati bi se ne smelo drugih časo- _ 4 — pisoT nego tistih, koje on narekuje in to je ..Slovenski Gospodar", posebno pa Se prisiljeni »Naš Dom". Kdor bo tistega bral, pridobil si bo na Ogrizekov nk blagor, modrost, srečo in žegen in večno življenje, po svetniških časnikih pa pride v pognbo, menda že v pekel, ker o tem ve on veliko povedati... Ogrizek, nehaj, drugače bo joj! Farani. Dobrna. Dragi Stajerc! Poročamo ti neki slnčaj, kateri se našim klerikalcem pravcati čudež zdi. V predzadni številki poročali smo, da ni dal kaplan Schreiner blagoslova dvema moškima in zdaj se pa klerikalcem zdi, da so moški se v ženske spremenili, kar pa seveda se ne more zgoditi. Naj že bo kakorkoli, res pa je, trikrat res, da kaplan ni dal blagoslova tudi dvema ženskoma, ki so klečali pred Strasserjevo prodajalno. In res je tndi, da ne da kaplan, blagoslova niti moškim niti ženskam, ki so naprednega mišlenja. Tako je tudi na Veliko soboto bilo, ko je šel kaplan na Gorico na spoved in dokler ni videlo to suho kaplanče, da smo tudi tukaj na tem lepem kraju na Gorici naprednjaki in dokler smo trobili v njegov pr-vaško-farški rog, da do tedaj nam je dal vsem blagoslov; naj smo bili blizu ali daleč, videl nas je. Ali kako je bilo pa zdaj. On zna, da tudi tebe, dragi Stajerc radi beremo, zato pa ne pogleda nikogar ako kje kdo kleči. Tako je bilo tudi zdaj. Samec je peljal kaplana na svoj dom, in je šel ž njim pod nekim gričkom; na gričku kakih 50 korakov višje klečalo nas je deset ljudi pet moških in pet žensk, pogledal nas je, ali kakor bi ga veter zasuknil, obrnil se je in šel dalje, ne da bi nas bil blagoslovil. Zadnjič je enkrat g. župnik v pridigi omenil, da to ni mogoče da bi človek kar okoli zijal in gledal, kje kdo kleči, pa bi se spotaknil in padel. Mi pa svetujemo gospodoma, naj le drugje bolj pod noge gledata da se kje kam drugam ne zagledata in padeta, to je pač bolj nevarno. Tedaj pa kadar grejo na spoved in nesejo Najsvetejše, pač lahko bolj gledajo okoli, kajti zdaj ni snega, še manj pa ledu da bi bilo nevarno in torej ni tisti vzrok da bi nas ne bil videl. Ali je Kristus samo za klerikalce trpel im umrl, ali tudi za nas??? To pa lahko pred sodnijo dokažemo, da kaplan ne da blagoslova »Slajerčevim" pristašem. Le tožite nas, mi vam bodemo že dokazali, ako nas niste videli. Toliko za danes. Eden naročnik, Rošpoh pri Kamnici-Maribor. Naš župnik Wolf je kakor po navadi tudi velikonočna jedila žegnal. Mi vbogi viničarji, ki druzega nimamo kakor celo leto delo, glad in post, smo se tudi udeležili. Potem seveda treba plačati! Poprej smo plačali 3—4 krajcarje za eno korbo, zdaj pa je fajmošter za svoje težko delo sam zahteval od vsake korbe 20 vin. čudno! Od nas revnih viničarjev in tudi posestnikov, ki nimamo nič in nič, se zahteva toliko! V Veliki noči smo se predrznih, enkrat kaj boljšega vžiti, enkrat na leto meso za našo deco, kakor ga ima far vsak dan. Pač res: vsmiljenje se nam pridiguje, ali farji ga najmanje imajo. Za druge stvari se brigajo, za cerkvene pa ne. In ni čuda, da so i naše cerkve vedno bolj prazne. V mojih mladih letih je bilo to vse drugače! Tedaj Brno imeli duhovnike, ki niso le lepo pridigo-vali, temveč tudi krščansko živeli. Pri cerkvi so iz molitvenikov molili, zdaj pa čitajo raje klerikalne cajtunge. Zdaj jim je politika prva etvar! Ali ne delajo grozno z nami? Farji imajo mastne dohodke, zdaj se jim je še plača za več milijonov zvišala, od nas pa zahtevajo še vedno več. 10 kr. od vsacega posameznika za .delo" zahtevati, ki traja par minui, to je preveč. Mi viničarji moramo od ranega jutra do poznega večera delati za 16 kr!!! Vi pa za te krajcarje niti »dominus vobiscum" ne izrečite! Kdaj bode boljše? Viničar. Iz Kapele pri Brežicah. Sprejeli smo sledeče: V smislu § 19. tisk. zak. zahteva podpisani župni urad, da sprejmete sledeči popravek z ozirom na Vaš dopis »Iz Kapele pri Brežicah" v štev. 15 t dne 14./4. 1907: 1. Ni res, da bi bil župnik Prestar ljudem žalostne velikonočne praznike preskrbel, res je, da je storil vse kar zahteva cerkvena slovesnost. 2. Ni reB, da je župnik ljudi za pisanke opsoval, res pa je, da ni nikogar opsoval, temveč oznanje-val božjo besedo. 3. Ni res da bi bil koga imel za brezverca, ker čita slabe časnike n. pr. Štajerca, res pa je, da ni „Štajerca" nikdar imenoval na prižnici. 4. Ni res da bi bil župnik rohnel, da človeku, ki bere Štajerca" spo> ved in sv. maša nič ne pomagata, res pa je, da nikdar ni rohmel in tudi ni ničesar takega pravil. 5. Ni res, da je župniku Preskarju le tisti dober kristijan, ki se navdušnje za dr. Benkoviča, res pa je, da je njemu le tisti dober kristjan, ki spolnjuje božje in cerkvene zapovedi. Župni urad v Kapelih, dne 22. aprila 1907. — Karol Presker župnik. St. Vid nad Valdekom. Preteklo nedeljo smo imeli shod v St. Ilju pod Turjakom. Prišel je farški kandidat profesor Robič. Udeležili smo se shoda tudi mi iz St. Vida. Nekateri podrepniki kakor Turbakum se že bahajo, da mora farška stranka zmagati. No, črnuhi, le počakajte! Eden cerkvenih klučarjev ima svojo hčerko v službi pri Fricu Repolusku in vidiš tega strašnega klerikalca vedno v farovžu; tam dobiva pač kak »trunk". No, ako misli Repolusk, da bode dobil ljudstvo na svoje limanice, potem se bode pač opekel kakor pri občinskih volitvah. V naši občini ne dobijo klerikalci čez 10 glasov. Prignal bode Fric par podrepnikov, ali gledali bodo pod noge, ker jih je sram. Pijani kljukec naj torej le vpije da bodo zmagali črnuhi; saj ima i on le eno dušo in le en glas. Zdaj ne bode šlo, da bi za Frica glasove fehtarili, kakor takrat, ko si trkal vsem prav dobro znanih vzrokov pozno v noč, skovikale so okrog svetišča sove, frfotali so netopirje in dremalo se je že gostom. Sicer pa ne smatra kandidature tovarnarja Murae nihče za resno in bodemo glasovali na dan odločitve kakor skala vsi za našega z nami čutečega, spoštovanega in povsod čislanega gospoda Franceta Senekowitscha v Leitersbergu. Od Velike nedelje. Ker sem že star možak, sem prestal marsikatero skušnjo. Blagovoli dragi »Stajerc" sprejeti sledeče vrstice. Pred par leti sem bil grozno zaljubljen v časnik »Slov. Gospodar". Mislil sem da je sveto vse, kar duhoven priporača. Sprevidel sem, hvala Bogu, da je smrdljivo in v nesrečo kmetu taki časnik katerega vsiljuje kak črnosuknež. Dragi „Štajerc", črez tebe sem si res brusil jezik, ter te hotel uničiti in to po načelu duhovščine, ker sem bil njih zvesti kompagnist. Sprevidel sem pa poznej, da ljubiš v resnici kmeta in sovražiž vse hudo ter sem postal tvoj prijatelj in ostanem, dokler naj ljubi Bog živi. Tukaj pri Vel. nedelji v občini Trgovišče imamo tudi takega ptička, kateri te dragi »Stajerc" krščuje za „giftno kroto", ter zija na široko. Kakor bi ga krmil Mariborski »Fihpos" z loparom, ker „Fihpos" kaj rad prebira, ter pravi ljudem kako lepo „podučuje". Ljubi Franci Kandrič. kaj takega pravi kaplanu Ozvatiču, ker vidva sta eneko staro, enako pre mlada, enako trobentata, enaka -tovariša, ne agitatoria za Hofrata Ploja katerega nam Slov. Gospodar" vsiljuje za državnega poslaneca. O Bog, usmili se nas, ubogih kmetov. Kaj bi rekli iiaši potomci, ako bi mi volili hofrata Ploja kaj bi smislih mi, kako bi nas zastopal v državnem zboru zanaprej, ker nam ni dosedaj kot poslanec nič pomagal. Takega, ki se loči od svoje žene, ki ima maslo na glavi bi naj mi za državnega poslanca volili?! Ne, in trikrat ne, na večne čase ne, ne bomo ga nikdar volili! Kaj misliš »Slov. Gospodar" in ti duhovščina ki vsiljuješ Ploja, da Brno mi kmeti kake opice. Vsak svetnik ima ksebi obrnjene roke, vsak fajmošter jih rivlje v žep nekteri bi še celo Kristusa iz Križa v žep potisnil ako bi imel le količkaj pozlačene nohte. Vsak stan ima k sebi obrnjene, le ubogi kmet naj bi držal svoje žuljeve roke od sebe tako, kakor krt v zemlji. PIoj, kot in kako je z vami, akoravno smo velikokrat bili ponesrečeni in potrebni državne podpore, ko slepi pogleda. Ako pa je potreboval kaki fajmošter za svojo kuharco kteri deBetak, mu je šel Ploj takoj na roko svojim pajdašom Korešcem. Ostani hofrat Ploj pri svojem poslovanju in Dr. Korošec ravno tako, mi pa mo si izvolili dne 14. maja moža iz svoje sredine, našega domačina, našega pravega prijatelja, katerega nam priporoča naš kmetški list »Stajerc" in ta je g. Josef Ornig kateremu slobodno zaupamo bolj ko kakemu hofratu, doktarju, ah pa Farju. Star možak. Sv. Jakob v Rožni dolini. Ljubi »Štajeij povedati ti moramo zopet, kaj počenja in I hujska naš župnik Ražun. 7. p. m. se je I pri nas prvi napredni shod. Lažnjivi »Mir' sicer pisal, da so bili navzoči le nedorasli deniči; res pa so bili tam edino dorasli voli Shod je imel velikanski uspeh in ta nspek] vznemiril Ražuna. Ni dosti, da je fajmošter | tično nedeljo raz prižnice proti shodu hnjalt] češ, kdor je proti Kristusu, zahaja po shodih. Ali naslednjo nedeljo je Ražnn hnjskal proti shodn in lagal, da se je gOTO^B na shodu o »prosti šoli" in razrušenju zakoSd To je laž na prižnici! Ko so šli ljudje i je dejal neki kmet: »Celi teden moram delati, v nedeljo pa se me opsuje raz pr ker sem šel na shod". Drugi kmet pa je mei „V cerkvi naj bi bili dve prižnici, ena za besedo, drugo pa za politiko; seveda bi da niki prvo malo obiskovali". In župnik je nedeljo po shoda zopet politiko na prižnici u| njal. Psoval je ..Štajerca" in dejal: „Kdor| „Stajerca", ta, ima smrtni greh!" To je pač bBb novejši ,,smrtni greh". Nadalje je ta politiknjj na duhoven vpil, da „Stajerc" vse farovže pomej B Mora pač precej smeti v farovžih biti. Vpilj Bi tndi, da je Kristusov naslednik. Taki hnjskal ■ črni knti se hoče postaviti na eno stopinjo Ua Kristusom! To je pač bogokletst\o!! Po tej p l digi so hotele nekatere ženske „Stajerca" op H stiti, da bi imele že enkrat mir pred tem žir ne nikom. Pridiga je nosila tudi tukaj plodove, ki B takoj po božji službi so se sprli nekateri kmet) 11 ki so bih doslej v najboljšem razmerju m I seboj. Tako se hujska kmeta proti kmetu! NK> kateri kmetje pa so obljubili, da ne obiš&jB več Ražunovih pridig, dokler se bode raz prftc nice politika uganjala. Seveda, o nesramnih mnt padih „Mirovih" ušivcev noče Ražun ničeaBS povedati! celo radi telesnih napak napadaBE farška cunja poštene ljudi. Fejl O „Mirovemo strupu noče župnik ničesar vedeti, ako ranflir čitajo to barbasko cunjo tudi otreci. Sevedife saj je Ražun sodelavec pri tej harbaski cnnjiKj' Otroci čitajo tudi sramotilne spise čez učitelj« To je infamnoBt! Vi, župnik, ali res niste dikt nekaterim kmetom blagoslova pri gotovi prilikiltr Zakaj niste lani in tudi preje ne čitali mase aBei pokojno cesarico? „Pozabili" ste to! SevabB ako mora človek laži po ,,Miru" trositi, potaSj pozabi marsikaj. Kmalu potem so se vršileBj Rožu volitve. Seveda je prišel tudi patent-žapaiBs Ražun s svojimi pevci tja, vkljub temu da mm imel tam nič iskati. Tega ni pozabil. Hotel Ba praznovati zmago prvakov, ali ta zmaga sejBJ spremenila v poraz. Na take stvari ne pozatSt naš župnik, na cesarico pa rad! Tudi je sklioB Ražun shod dunajskega dohtarčka PnpovaaBJ „narodni dom>; dne 28. p. m. Kako neki mR. more zavzemati naš župnik za tega tujega doMei tarja? Saj je Ražun vendar besni sovrag vsrH nemškega. Papovac pa je hotel svoj čas vendifc od katoliške vere odstopiti. Seveda, tem cniiiw ljudem je dunajski advokat ljubše, nego koroška kmet Kirchmaier. Dohtar Pupo zna pač lepB" govoriti iu ima lep „frisek". Ali vi kmetje BB bodete pač raje kmeta izvolili! Bodite ediniiH dokažite 14. maja, da ste neodvisni kmetjtftft Živio naprednjaki! loš ---------------------------------------------------------------_Bm Novice. ■J Volilci! Zaupniki! Zapomnite si sledeče i B volitve važne točke: 1. Voli naj vsakdil kajti od vsakega posameznega glasu je izid to HM litev odvisen. Kdor ostane na dan volitve dom O. ta se sam sodi! — 2. Na dan volitve pridii B| naprednjaki takoj zjutraj na volišče in zahti H vajte od volilnega komiserja (ali župana), i E imenuje od naše stranke vsaj enega član H volilne komisije. 3. Povejte volilcem, da je » H litev tajna, da nima torej nikdo pravice, 4 B kati svoj nos v vaše volilne listke. — 4. Vsakdj B kateremu se grozi ali dobiček obljublja nini B volitev, naj to takoj orožniku naznani. —1 B Vse zaupnike vseh občin prosimo, naj nam tan B po škrutiniju (po razglasu izida volitve) nazal B ni jo potom brzojava (telegrama), kakšno je rat ki merje glasov. — V zadnjem času kličemo k enkrat: Vsi na delo za naše kandidate!! Klerikalcem se tresejo tla pod nogami. _ 5 — c', l&kri&aje: kmetje vknp, — ne izda ničesar. »ko fcrtje prihajajo sicer vknp, kar trumoma pri-ršil | jijo Tkcp, ali — povsod se izjavijo kmetje je HtilO proti klerikalnim kandidatom. Veli-ila- Inki vihar gre skozi kmetske vrste, — de-^H na nokopičena nejevolja vzbruha, — kmet je d& le kneta voliti. Dokaz temu je nesrečna do- pa financerja Povaleja, ki je moral bežati že :al, i vseh gtezdov in krajev Savinjske doline. Saših kj&nje !0 mu pokazali odločno, kje je pustil pet lit luknjo. Tudi profesorju Robiču se ne ilo ji dobro in bežati je tudi moral. Kaplanu na. jroSca m jezijo lasje, kajti kmetje stopajo od-:m, ho za tvojim kandidatom Drofenigom. Hofrat ko bj pa se skriva po klerikalnih vaseh in se se, i opa v večje kraje. .. Poka, grozno poka erikaloi tron. 14. maj pa mu bode dal sunek, i ee ras.eti... V to pomagaj Bog! ; Cilji »narodne' stranke. Novopečena „Na-kt" etranka je izdala za volitve knjižico, v iteri ee zavzema za klerikalnega liberalca Žarita. V tej knjižici »zahteva* ta dohtarska raoka tudi „z e d i n j e n o S 1 o v e n i j o". To navadno deželno izdajstvo! Ti dohtarji hočejo kos Štajerske, kos Koroške, Kranjsko, kos , hočejo vreči vse to v en pisker in lati z Bolgarsko, Hrvatsko, Srbijo Ta naj bi bila potem »zedinjena Slovenija", celjski dohtarji naj le grejo med hrvatske Ipce ali srbske kraljomorilce, — mi pa osta-tmo Avstrijanci in Štajerci ter Korošci. Kdor količkaj srca za svojo domovino Štajersko ta mora biti odločni nasprotnik §b .narodnih" dohtarjev, ki hočejo razkositi domovino! Švindel »narodne stranke". Slabo, hudo se mora goditi stranki, katera se ne upa ^efJ Dres navadnega švindelna. Takšna stranka, nota ,narodna" ali „čista" stjranka, ka-■tososi nstanovili nekateri celski dohtarčki v jjozaba70. Z navadnim švindlom je pričela ta »tka nastopati. Dokazovza to trditev je dovolj. iipomiojamo se mestinjskega shoda, na katerem a pred očmi nalaganega ljudstva ii komedija. Kajti ta shod je bil izdelan v takih glavicah in se je ljudstvo naravnost ktbalo, kar dokazuje že pismo „dr. K.", imamo v roki iu smo ga v zadnji šteli objavili. Glavni švindel nove »čiste" doh-uike stranke pa tiči v tem, da hoče žeti, kjer »mi sejali! Njeni pajdaši lažejo nesramno, so kandidatje Zadravec, Marsa, Žnrman itd. Henem naši kandidati. To je švindel! Opo-irjamo odločno svoje napredne somišljenike, ne vsedejo na te »narodne" limanice. njaki nimamo s celjskimi dohtarji n i-r o p r a v i t i in ne moremo podpirati ki so jih postavili advokati ter učili. Somišljeniki, branite se teh novih zape- je zatajil program? Nova ,narodna" Htnnka dela le še s političnim švindelnnm. Zato pričel todi njen „Narodni list" lagati, da se r kadi. V zadnji številki piše .ta „dohtarski smo mi zatajili kmetski naš program. ikaj neki? Ker sta med našimi kandidati župan Iraig in baron Moscon. Poglejmo si stvar na- inko. Kakšni so »narodni kandidati" ? Sultan osje ,aarodni" kandidat. Mož je gostilničar, imnolomec, pek, župan itd., le kmet pa ni. tovarnar Muraa je pač tudi malo kmet. ,vec je v prvi vrsti mlinar in potem šele Stoik. Žarman je občinski pisar v raznih iah in potem šele kmet. Kdo je torej za- ijiUvoj program? Ali je Roš »kmet"? To je z, da je »narodna" stranka politi č n o švindlerska! Mi pa imamo kmete za kandidate. Senekovitschje bil as sicer vodja zemljiške knjige in ms je ta pridnost podelil tudi zlati zaslužni Ali danes je vrli posestnik. Barona Mo- a podpiramo, ker je posestnik, pa čeprav naslov ,baron". Ta naslov je nekaj pode- in nima Dičesar z njpgovo zmožnostjo »poslanstvo opraviti. Naš Ornig je edin, ki je me veliki posestnik, ki pa ima poleg tega fat dtnge službe. Ali da razume Ornig kme- je in potrebe, to nam je dokazal kot jni načelnik in kot poslanec. Proti hofratu morali postaviti moža, ki velja nekaj! M i (nismo torej nikdar izneverili io j e m n programu! In zato je nesramno, kar piše »dobtarski list". Ali kakor klerikalci, tako ee kopljejo tudi novo pečeni „narodovci" svoj lastni grob z — lažmi. Pej čez tako ravnanje ! Iz Spodnje-Štajerskega. * Adolf Sellinschegg f. Tnžno vest naznanjamo svojim čitateljem. Umrl je eden najboljših ptujskih meščanov, eden najplemenitejših mož naše domovine. Posestnika in trgovca Sellin-schegga ni več! Brezusmiljena smrt nam ga je vzela v 53. letu njegove starosti. Pokojnik je bil pošteni značaj, mož na svojem mestu. Kmetje ptujske okolice so ga poznali dobro in ga spoštovali. Velike zasluge si je pridobil kot član okrajnega zastopa, občinskega sveta v Ptuju in sv. Trojici v Halozah, trgovske kamore itd. Mi naprednjaki pa žalujemo ob gomili zlasti zato, ker je bil pokojnik eden tistih mož, ki so z velikimi žrtvami in težkim delom ustanovili našo stanko in naš list. .. Bodi mu žemljica lahka, dragemu pokojniku! Naši spomini in naša ljubezen ga spremljajo in nepozabljen nam ostane. Počivaj mirno! Iz Ragoznice se nam piše: Prvakom iz Ra-goznice so se njih očij odprle glede Kekeca. Ali nam je ta kaj okradel? Ako je ,.grešnik", smo to vsi in tisti prvak, ki je brez greha, naj vrže prvi kamen nanj; potem ga bodemo kameno-vali. Coda je, da je bil ravno od prvakov v 1. razredu voljen v občinski odbor?! Se pač ne bodemo Čudili, ako se zavzemajo prvaki tudi za nedolžnosti polnega hofrata Ploja.. . Kar se pa tiče župana Bramena, še veliko ljudi ne ve njegov značaj. Mož je grozni »narodnjak". Ali ljudje ne vejo, kako je prosjačil pri našemu Ornigu, kakor sv. Peter pred deklo, ko so Kristusa vjeli. ter je Brumen obljuboval, da je prvi za nemško šolo in da bode vse storil tudi v svoji občini, da se nemščina v šoli uvede. Kar se pa tiče občine Rogoznice komisijona, so prvaški »oče Brenčič" odklonili. Pač pa njih otroci in drugi tem ednaki 14. maja hočejo sedeti v komisijonu, da bodo potem lahko brez vsega nadzorstva — .pošteni*. Razumite? Lepi „božji namestniki". Pretekli teden so prileteli na Pragerskem v železniško restavracijo II. razred štirje kaplani. Bili so potni in spe-hani, da so komaj sape dobivali. Škoruji in kute so bile od blata poškropljeni in lačni so bili črni fantje, da so hoteli vse zemlje snesti. Fantje so prišli od agitacije, menda za financerja Povaleja. Zdaj delajo pač z vsemi kriplji, — vera jim je deveta briga, volitve pa vse! Ormužki prvaki, — Čujte! V pisarni prvaka dr. Omuleca služi pisar M Rhter, ki je imel doslej zastopstvo zavarovalnice »Riunione Adri-atica di Sicurta". Zdaj je zavarovalnica pisarju to zastopstvo odvzela. Zakaj neki? Hm, hm, Omulec, povej 1 Zadnjič slučaj s tistim gospodom, ki se je šel nekam »sprehajati" in je baje v glavi »bolan* in zdaj to, Hm. hm ... Žemljica izgubimo! Bog se usmili, našega prvaškega poštnega uradnika Žemljica v Ptuju izgubimo. Mož je prestavljen v L'pnico. Bogve, če bode tndi tam prvaške burke Tjganjal?! Cirkovnlški župnik je pričel ljudi pretepa-vati. Da je mož lažnik, to smo že povedali. Zdaj pa je vložena tožba proti njemu, ker je neko žensko močno v hrbet sunil. Lep duhovnik! Lepe besede. Klerikalni kandidat Pišek je dejal na shodu v Koprivnikn, da so socialni demokratje psi. Delavci,ali zdaj veste, kakšno mnenje imajo klerikaci o vas. Občinska volitev v Plitviškem vrhu. Dne 18. aprila 1907 se je vršila tukaj občinska volitev. Hudi boj! Slovenci so se združili s klerikalnimi Nemci, da bi naprednjake potlačili. Zuani Re-tregg, dosedaj naprednjak, je dobil veselje do županstva. Vse sile je napel; noč in dan je okrog letel, da bi za sebe dovolj glasov zbral. Ni mu bilo nič odveč, celo brezimna pisma je pisaril in dosedanji občinski odbor je grdil, kar še bode sodnija razločevala. Ko je prišel dan volitve, je ljubi Retzeg zvedel, da zbog starih pogreškov nima volilne pravice. O kako klaverno f}0 je okoli ogla popihal in je svoje privržence nemili usodi prepustil. Zmaga naša je bila sijajna. Voljeni so bili sami naprednjaki in sicer: Simon Wastaj, Janez Irgotič, Ignac Potočnik, Jakob Irgolič, Anton Pinterič, Alojz Dretiebner, Janez Potočnik, Franz Pinterič. Tudi je gotovo, da bodo pod vodstvom gospoda Wakoja vsi z Plitviškega vrha pri prihodnji državnozborski volitvi glasove na naprednjaka združili. Kako dr. Benkovič, kateri sanja o bodočem državnem poslancu, slovenskega kmeta podpira, dokazano je s sledečim: Neki kmet dobil je od dr. Benkoviča opomin, da plača dolžnih 4 K, beri: štiri krone, za neko tirjatev enega njegovih klijentov. Na stroških tega opomina ni imel manje kakor 3 K 90 vin. za plačati. Prašamo torej gospoda dr. Benkoviča, ali je v tej zadevi tudi po stanovski dolžnosti v smislu odvetniškega reda in na podlagi obstoječih zakonov ravnal? Mogoče da je za gosp. dr. Benkoviča novi odvetniški red izdan, po katerem sme za eden dopis za 4 krone 3 K 90 vin. stroškov zaračunati. Nam ta red še ni poznat. Glej tedaj ljubi kmet, že zdaj ti tvoj bodočni poslanec pokaže, kako ti pomagati želi in kako ti tudi za naprej pomagal bode. Kmetje bodite tedaj složni pri volitvah in volite moža, kateri vam v resnici pomagati hoče ne pa da bi iz vas dobiček iskal. Obesil se je v Celju kapelnik Kees. Baje so družinske razmere vzrok samomora. Izpred porote v Celju. 15. p. m. se je vršila pred celjskimi porotniki razprava proti 47 letnemu Jos. Osetu iz sv. Jurja na juž. železnici. Več let je ta človek na Tirolskem, Štajerskem, Koroškem in v Salcburgu povzročil več tatvin-ških vlomov. Mož je pričel že s 16. letom to svoje delo. Sedel je doslej že 21 let v ječi. Ko je prišel zopet v prostost, napravil je 12 vlomov v graščine, cerkve in kloštre in je napadel končno kot ropar 83letnega Wildonskega de-hanta. Kar je ta zverina počela, presega res že vse meje. Zagovarjal ga je dr. Karlovšek. Obsojen pa je bil ta zločinec na 9 let težke ječe. — 24. t. m. je bil obsojen posestnik Franc Fi-janš zaradi uboja na 5 let težke ječe. — 27 letna dekla Marija Zičkar je porodila decembra otroka. Sla je k potoka, držala otroka 5 min at v vodi in mrtvega v gozdu zakopala. Sedela bode zato 3 in pol let v težki ječi. — 21 letna Josefa Veznik je bila obdolžena, da je vrgla svojega novorojenega otroka v stranišče. Ali dokazov ni bilo in zato so jo porotniki oprostili. — Zaradi požiga je bil obsojen F. Krumpak iz Sciove na 5 let ječe. Iz Koroškega. Na naslov „Hlira". Iz Velikovca nam piš© napredni kandidat g. Jos. Nagele: — „Mir" postaja čimdalje bolj nesramen in mi hoče v svoji brezvestnosti infamno škodovati na moji časti. Celo vrsto nesramnih vprašanj stavi na-me. Temu nasproti povem temu časnikarskemu odpadku, ki je pobegail med volitvijo v Ljubljano, da tam nekaznovano čast krade, to: Zagovarjati se proti »Miru", tema najnesramnejšemu revolver3kemn lista obrekovalcev, to ne pristoja dostojnemu človeku. „Mir" zastopa sicer javnost, ki je ali ravno tako ničvredna kakor list sam, ali pa ki je brezmejno neumna. Kratkomalo rečeno: resnica je biser, katerega se ne meče pred svinje! Pri nesramnosti „Mirovih" očitanj je sodnija edino meato, izvedeti resnico. Da dobim te obre-kovalce pred sodnijo, podelim s tem brezčastnim lažnikom „Mira" pred vso koroško javnostjo klofuto, — in imenujem ne samo dopisnika „Mira", temveč tudi odgovornega urednika te cunje nesramnega šafta in lopova; stopi na dan, falotski obrekovalec, da te za-morem pri ušesih pred sodnijo privleči! Prosim pred vso javnostjo, da me ta nesramni lump in lažnik toži! Ako me ti lopovi ne tožijo, potem so zreli za pasji bič! Jos. Nagele v Velikovca. Izjava. Jaz podpisani Simon Kamnik, lesni mojster, izjavljam javno, da sem 6. 4. 1907 z g. August Paar, delovodja tvrdke I. Strauss moje skončano delo obračunal in se je vršilo vse v najlepšem redu. Delal sem pri goraj omenjeni tvrdki že 3 leta in lahko vedno pod prisego pričam, da me ni g. Paar nikdar niti za vinar oškodoval. Napadi nezanesljivega „Mira" proti g. Paaru so popolnoma neopravičeni in grdo zlagani. — Globasnice, 28. 4. 1907. — Simon Kamnik mp. F. Hrast, I. Harrich, I. Mihen, priče. — 6 — Požarna bramba in župnik v Djekšah. Hraba nam je poslal še sledeči neumestni popravek: Glede na članek, ki ga je Vaš list .,Stajerc'; v svoji 14; itev. z dne 7. aprila 1907 med „no-vicami" pod razglavjem »Požarna bramba in žnpnik iz Djekš" prinesel, zahtevam sklicujoč se na § 19. tisk. zak., da sprejmete t zakonitem roka na istem mestu in z istimi črkami nastopni popravek: „Ni res, da sem podpisani žnpnik Hraba požarni brambi nasprotoval, in tudi ni res, da bi bil jaz, ko se mi je reklo, da bode brizgalne blagoslovil sosedni bistriški žnpnik, zakričal: ,,Dokler sem jaz žnpnik v Djekšn, ne sme, bistriški žnpnik v moji fari niti pr. ,.." Bes je namreč, da teh besedij jaz nisem govoril." Djekše, dne 18. aprila 1907. Dragotin Hraba, žnpnik. Opomba. Nam se zdi vse to že prenenmno in zato svetujemo Hrabi le to, naj se briga za Kristusov nauk in naj ne vtika avoj lažnivi noa v druge stvari! ..Nemec nima duše." Pred kratkim je umrla t Selah nad Borovljami nečakinja gospoda učitelja Luleka. Pogreb je bil 19. marca popoldan. Ea dar je bil kak pogreb je fajmošter to navadno b prižnici oznanil. Tedaj pa ni bilo ne sluha, ne duha. Gotovo je Nemec taka stvar, ki v očeh Vsemogočnega nima toliko veljave, kakor Slovenec. Tako si vsaj misli selški fajmošterček. O priliki tega pogreba, je rekel neki Seljan: „Zakaj neki zvonijo, saj Nemec tak nima duše." In ko neka žena tega kristjana vpraša: Koga da pokopljejo", ji odgovori: 8„Lutra". — Takrat je računil fajmošter 2 K 20 h. Vprašamo te, zakaj da nisi več raj tal, recimo 20, 40, 60 K. Poglej fajmoštrom se tako slabo godi. Ves svet preganja to ponižne in pohlevne stvarce in še posebno tebe, cvet dušnega pastirstva. Bi se bil vsaj tnkaj tudi malo odškodoval! Vprašanje je samo, zakaj da nisi računil, kakor pri dragih Se nam smiliš, ubogi Janezek. Iz celega srca ti kličemo „Heil!" Župnik Ivan Nagel v Selah nad Borovljami nam je poslal meter dolgi popravek po § 19. Nesramni vzori drugih hujskačev v farški suknji vlečejo. Ali dokler bode žnpnik N. tako neizobražen, da niti postave ne pozna, toliko časa bodo romali vsi njegovi „popravki" brez usmiljenja v koš. Poboljšajte se raje, fajmošter] Šele nad Borovljami. Sem jo bolj trdo privezal. Pred davnimi dnevi, tedni in meseci je prišlo nekemu Seljanu nad Borovljami na misel, da bi si izbral boljšo polovico. To se je zgodilo in srečni parček se je napotil k tistemu glavnemu možu, ki ne veže pisker ali skled, ampak duše. Začel je ta slavni mož svoje delo in ni trajalo dolgo Časa, ste bili dve duši tako močno zvezani, da jih nobena sila ne more več razve-zati. Dobro delo zahteva seveda dobro plačilo io to je tudi vedel naš fajmošter. Zahteval je 18 rajniŠ, ne krajcarja več ali manj. Tistemu možu se je zdelo to malo obiluo. Vpraša enkrat fajmoštra, zakaj da mu je toliko rajtal? Fajmošter se malo sladko pa grenko nasmeji, zacepeta, vzdihuje malo in reče z majhno ondohtjoj: ,,Sem jo pač malo bolj trdo privezal". Gvišno si je mislil: „Ta kristjan je grozno frderban, Mene, Selškega fajmoštra, dnšnega pastirja kaj takega barat". Se nekaj smo pozabili: Tisti dan, ko je ženin šel plačat fajmoštra je tudi drug mož, ki se je bil oženil v tistem času kakor prvi, šel plačat fajmoštra. Tistemu je računil 13 rajniš, temu pa 18. Začudeno ga ta vpraša zakaj da njemu več rajta Dašni pastir zakrohota: ,,Tvoja je malo lepša, kakor una". Vlom v VelikoVCU. V „Narodnem domu' je vlomil nekdo v prvaško blagajno in ukradel 5000 K. Ravno pred volitvami, — to je smola! Obesila se je 18 letna K. St. v Labudu valed nesrečne ljubezni. V verski blaznosti si je hotela vrat prerezati vžitkarica Margareta Broot v občini Pogers-dorf. Oddali so jo v norišnico. Veliki požar je uničil v Pribelsdorfu 16 hiš. Revščina je velikanska, kajti med pogorelci so taki, katerim je ogenj uničil celo obleko. — 25. se je vnel v Bistrici pri Pliberku ogenj, ki je uničil vsled vetra 20 poslopij osmih posestnikov. Le pridnemu delu požarnih bramb iz Globaznice, Lajbaha in Penka se je zahvaliti, da ni nničenih še več hiš. Po svetu. Za nemško ŠOlO. Kakor pri nas prvaški duhovni, tako hujnkajo na Nemškem poljski farji proti nemščine v šoli. Ali kakor pri nas, tako se tudi na Nemškem ljudstvo ne briga za to hujskanje Zdaj je vložilo 147.000 Poljakov, ki živijo na Nemcem, prošnjo na papeža, naj se podnčuje verouk v nemfčini. Sveti oče bode pač spoznal, kam vedi hujskanje slabih duhovnikov ! Vroči SVinjec je vlila žena Marija Hofman v Kvalavu svojemu možu v ušesa, da bi ga umorila. Mož je bil grozni pijanec. Porotniki so ženo oprostili. PetrolejSki Vlak na progi Jaey-Poskany z 42 vagoni je pričel goreti; končno se je petrolej razstrelil in ubil 5 železničarjev. Naša pošta bode izdala s 1. junijom t. 1 novo znamko (marko) po 12 vin. Iz črnega tabora. 300 čeških dnhovnikov(!) je vložilo pri papežu prošnjo, naj se odstavi ljubljanski škof Jeglič, ker je opsoval v svojem listu „ Slovenec" češko duhovščino, čudna so pota božje previdnosti. . . Volczanimiv« delo. V razloibi akcijske dražbo šivalnih strojev Singer & Cop. v Ptuju. Hauptplatz št. 1, se vidi zdaj pod-učljivi, gotovo za vse dame velezanimivi tablo, ki kaže lepo Število raznih tehnik vezena lepo grupirano. To so: gobelni, grainir, Španska, arabska aplikacija, predor (Durchbruch) Richelien, Elfen-bein, Stopf, Filet Gnipure, aplikacija in „durchzug" s tilom, Punto-tirato, tehnike z votlim orodjem (Hohlbein), nadalje perzijski a jour, beli: monogram-, visoki plošči in nizki Stih, in žametne, Madeira, zlate ter bicatinske Stikarije z žnorami. — Vsa dela so narejena tako eksaktno in okusno da izgleda, kakor da bi bila napravljena le v dolgem času in z velikim trudom; vendar pa se hitro in lahko napravijo na Original- Singerjevih Šivalnih strojih. Onim damam, ki bi ghde teh delov hotele pojasnil, dobijo ta v prodajalni imenovane tvrdke in to radovoljno ter brezplačno. Tudi pokaže tam učiteljica radovoljno izvršitev teh delov na mašini. Priporočamo toplo ogled teh lepih delov! Loterijske številke. Gradec, dne 20. aprila: 69, 74, 2, 3, 57 Trst, dne 27. aprila: 10. 19. 75. 21. 72. Listnica uredništva in uprav-ništva. Žitaraves: Ni mogoče v tej številki, ker nam vzamejo volitve ves prostor. — Hardek pri Ormnžn: Motite se, mi nismo dobili vašega dopisa, torej ga tudi objaviti nismo mogli. Drugače smo vam gotovo radi na razpolago! — Bosna: Po volitvah objavimo radi zanimivi dopis. — Globasnice: Prihodnjič! — Brežice: Istotako! Ješence: Dajte edino za našega Kresnika. Drugi nas tudi podpirajo. Pozdrav! — Obriž: Stvar pride pred sodnijo. Pozdrav! — Čudež v Bndini: Pesem bi nam nakopala tožbo. — lmorajo biti pristojni na Štajerskem in najn stari. Svoje nekolekovane, na staj, deželni od: ljene prošnje katerim naj priložijo krstni in list, zdravstveno spričevalo in spričevalo o slav] nravnostno spričevalo in odpustnico iz ubožni list, naj vložijo najkasneje do 15 j ti osebno pri ravnateljstvu deželne'sadjer] vinogradniške šole v Mariboru. Kdor dobi taki prosti prostor, ima se pravomočnim reverzom, da bode izvrševal po i ranju šole in eventuelne vojaške službe skozi }J Štajerskem poljedelsko službo, ali pa da bode vsako med tem časom zunaj preživeto leto K za deželni sklad na ravnateljstvo te šole. Pri podelitvi štipendij se bode v prvi vrstil sinove kmetskih posestnikov oziralo,! po absolviranju šole za pomožno delo na očetlT darstvo stalno vrnili. V prošnji je to posebno j Gradec, aprila 1907. 292 Staj. dež (Št. 16i:-2 Oznanilo. Za poletni tečaj, ki prične s 1. julijom deželni podkovarski šoli v Gradcu, se podeli in revnim kovačem 10 deželnih štipendij po prostim stanovanjem po razmerju prostora v srni dalje od raznih okrajnih zastopov dovoljene ravno tako po 100 K. Pogoji za podelitev so : Starost najmanje 18 let, zdravje, močno] domovinska pravica na Štajerskem, dobra ljud: izobrazba in najmanje 2 letna poraba Poleg tega se ima vsak prosilec s pn verzom zavezati, da ostane po absolviranju podkovni kovač najmanje 3 leta na Štajerski okraju, od katerega je dobil štipendij, kot pa pomočnik. Prošnje, ki se imajo nasloviti na deželnih reverzom, krstnim in domovinskim listom, učnimi spričevali o šoli in zdravju, delavski knjižici sij o nravnosti in premoženju, se imajo vložiti do $ 1907 pri ravnateljstvu deželne šole za podknl Gradcu. Taki kovači, ki ne zahtevajo Štipendija, pj dar hoteli obiskati tečaj, naj se naznanijo v dneh tečaja pri vodji zavoda in naj najmanje 18 let stari, da so najmanje 2 let pomočniki delali, da so ljudsko šolo dobro o! naj pokažejo tudi učno pismo ter delavsko Gradec, 20. aprila 1907. Deželni i XXXXXXXXXXXXXXXJ Lepo posestvo m se proda setvijo vred v Dro-ženih, občina Breg pri Ptuju. VpraSa se pri Anton Gr&bner, brivec, Ptuj, Minoritenplatz 6. j tya. mmtimfimiimjud Postiljon zanesljiv kučijaž, izsluženi vojak ako mogoče hornist, se takoj sprejme. VpraSa se pri Frane Schosteritsch St. Vid Ipri Ptuju. 297 Majerja z odrašenimi otroki s 5 ljudmi za poletno delo išče graščinsko oskrbniStvo Langental, poŠta Pesnice. Dobi 30 gold. mesečne plače, 1 polje, 1 kravo za porabo. 296 Vi.iičarski ljudje se sprejmejo za vinograd na Sp. Štajerskem. Potrebno 3-5 delavcev. VpraSa se pri posestniku L. Jageritsch, hišni posestnik, Gradec, Triester-299 strasse 54. Čevljarski učenec M takoj sprejme pri g. Jurij^ Žunko čevljarski mojster v Gorni Radgoni pri Mariboru 2f8 KOLO v dobrem stanju, 2 Slavha, 2 manteljna, vse potrebnoorodje, se proda pri Tomaž Šerugo, posestnik na mestnem vrhu pri Ptuju. 295 . •. Safer ali majer. ■. oženjen, 27 let star, absolviral vinogradske sole z večletnimi spričevali v vseh kmetijskih strokah izvežban, išče stalno službo. Več pove upravništvo tipa Ista. 285 Kolarski se s polno pn sprejme pri K v Millslat Zg. Kolarski pomoST sPre kolarski učer rano' z dobrim spričeval«! ftrjU. sprejmeta pri g Josrf steioer, kolarski q Ve'ib",A cevi, Kelneri , Poši poštena, zanesljiva s l^^fj se sprejme takoj? ***** na deželi (Koroško). 1 zna nemško in je ^ I ostati. Naslov pove« ■** Zaslužek sni| Bt^-^■1 Učen« pwen iz dobre hiše i g. Anton Tscha&tsefl ski mojster v (j Harmonika n tAi] Praktična L Krasna jwlh||QQQ Oznanilo. Na Štajerski deželni sadjerejski in vinogradniški šoli v Mariboru pridejo z početkom Šolskega leta 1907-08, t. j. s 15. septembrom t. . nekateri deželni prostori na podelitev. Prosilci 2 učenca iz boljše hiSe z dobrim Šolskim spričevalom se tako/ sprejmeta v trgovini « mešanim blagom pri g F- Schosteritsch t Sv. Vi''" pri Ptuju. 287 XXXXXXXXXXXXXXXJ Ta instrument sej hišah, štangah. i šah itd. pritrdi in«] sovi in nfcor.ii f^ manjšem vetru rt umetni vžitek*. (Windspiel) so 2 in stane komadi samo K 3*-j Raz posili pov-'Ju Vusikwaren • V« HannsKonradv) Nr. 676 na ( Zahtevajte vellkj cenik i nad brezplačno ii — 7 — iOOO goldinarjev plačila = za osebe brez brade in za plešce = Lase in brado se dobi zanesljivo t 8 dneh po rabi pravega „M08 Balsama". Stari in mladi, gospodje in dame rabijo samo „Mos Balsam, za pridobitev las, obrv in brade, kajti dokazano je, daje ta „Mos Balsam" edino sredstvo moderne znanosti, ki vpliva med 8-14 dnevi na lasne papile tako, da prično lasi takoj rasti. Garantiramo neškodljivost. \$" JU lllf Ako to ni istina plačamo h 5000 goldinarjev v gotovini m vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez brade, = plešast ali z redkih las. ===== Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako jamstvo. Zdravniški popisi in priporočila. Noj no svarimo pred pona-redbami! Oziraje se na moje poskuse z vašim »Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem z njim popolnoma zala Že po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar krepki. Po bih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj Šele se je pokazal imenitni vpliv vašega balzama. Hva-losujem I. C. Dr. Tverg, Kopenhagen. [IWpisana lahko vsakomur pravi »Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočam. Tr- i dalje časa na tem, da so mi izpadali lasi In so se pojavili cisto goli prostori v lasoh. Ko sem pa rabila •Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. (Sde. M. C. Anderesen, Ny Vester- tb, Kopenhagen. 1 moj -Mos gold. 5. Dobi -se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo specialno tr- tao sveta: -Magasinet, Copenhagen 370 DanemarL Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. Šivalni stroji Ura na perpendikelj z bilom (Scb.lagwerk)K10.60 v lepo poliranem kostnu .z orehovega lesa, 30 ur idoča, z belo cifernico, 61 cm visoka K 10.50. Ista, 14 dnij idoča, z bilom (Seblagtverk) na uro in na pol ure .... K 14-20 Bilo ulično zvonenju v stolpu zviša ceno pri prvi uri za K 1.—, pri drugi za K 1-50. Te ure so vsled svoje vrednosti in krasote elegantni predmet v pohištva. Za vsako uro 3 teta pismene yarcm~ cije. Razpošilja po povzetju HANNS KONRAD rrri tovarna ur v Mostu (Brfix) St 876 (Češko). r«t! ilistrovani ceniki z nad 3000 podobami se pošljejo po zahtevi vsakomer zastonj i« franko.______ft*9 Dva učenca m za tupjarijo na 3V» leta; ista imata stanovanje, obleko in perilo pri gospo-hn. Islotak se sprejmeta dya učenca pekarstvo pod istimi pogoji. Ponudbe naj se na g. Anton Nasko, Frohnleiten. )OOOOOOOOOOOQOOOO Meščanska parna žaga. mvem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. »mn se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 68 »ooooooooooooooo Okrajni zastop ptujski naznanja s tem primerno, da je umrl dne 27. aprila t. 1. njegov velezasluženi tlan, gospod Adolf Sellinschegg trgovec, hišni in realitetni posestnik, član trgovske zbornice, občinskega sveta, ravnateljstva hranilnice dež. kn. kamornega mesta Ptuj, načelnik trgovskega gremija in vinogradniške zadruge Ptuj, okrajni odbornik itd. itd. "Ui, 28. dne aprila 1907. m Okrajni zastop v Ptuju. (NahmascMnen) se kopujejo zanesljivo dobro in zelo po nizki ceni v trgovini bratov Slawitsch v Ptuji* Ker nimam agentov je cena zaradi tega tako nizka. Vsak se naj pripriča in zahteva pismeno ali nstmeno cenik (Preisknrant). Proda se zanesljivim kupcem na mesečne rate. 27 _;____________ jI,."'-- 280 Za prodati posestvo za hmel okoli 3 oralov. Natančneje pod „6000". Celje, poste restante. Oblastveno varovano! Vsake ponarejanje kaznivo! Edino pristen je Thierryjev balsam z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvojnaiih steklenic ali velika spccijalna steklenica a patentnim zaklopom K 6*—. Thierryjevo centifolijsko mazilo za vse Se za tako stare rane, vnetja, pofikodbeitd. 2 lončka K 3*60- Pošilja se samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravili ste kot naj-boljši splošnoznaiii in starodavni. Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry v Pregradi Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisočiizvrnih zahvalnih pisem zastonj in poStnine prosto. K>OOOOO©B0, budilniea 290 kuhinjska ura K 3 — „SchwarwSlder"-ura K 280. Za vtako uro 3 letno pismeno Jamstvo. Nobene rizike I Zamenjava ali pa 8e denar vrne. Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mestu (Briix) št. 876 (Ceiko). 518 P O z o R P O Z O R 265 | rislne snovi za napravo domače pijače dobite v popolnoma pravi in zdravju popolnoma neškodljivi sestavi le tedaj, če ima vsaj le jeden del mojih snovij zgoraj stoječo, postavno zavarovano varstveno znamko. Moje snovi so bile že večkrat, zadnjič dne 23. februar 1907 preizkuSane od c. kr. preizkušuval-nice hranil v Gradcu glede njih neSkodjivosti; vsled spričeval, katera imam v rokah od omenjene preizkusovalnice, nimajo v sebi nikakih zdravja škodljivih tvarin, vsled česar so v moji seBtavi najbolj pripravne za napravo v resnici zdrave in najbolj okusne domače pijače. Vsled tega prosim vsakega, da pazi v svojo lastno korist posebno na zgoraj stoječe, registro-vano znamko, da se tako varuje pred manj vrednimi ponapravljcnimi izdelki, Kmetovalci pozor! Staroznana krščanska tvrdka. Opozarjamo vse kmetovalce in gospodarje na svoje, po vsem Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Hrvatskem, Ogrskem, Dol. in Gor. Avstrijskem znane snovi za napravo domače pijače z vinskim hru-škovlm in jabolčnim okusom ter vseh vrst žganja in ruma, 80°/o ocetnega cveta itd. Snovi so naravni pridelek'in vsled tega popolnoma neškodljiva, Z njimi lahko mešate vino in sadni mošt ter delate pijačo na tropino in droži ali tudi na samo vodo. Ker je moja trgovina tako razširjena, sem v prijetnem položaju, da dajem za nizko ceno najboljše blago 1 Vsak ki je enkrat poizkusil, postal je moj stalni naročnik! (Dajem tudi zastonj pojasnila za zboljšanje skaljenega ali drugače pokvarjenega vina in vinske posode.) Prosim, pazite natanko na mojo tvrdko, ki obstoja že več ko 15 let in vsled tega le samo ona more oddajati vse po dolgo izkušenih recept h! Na zahtevo pošljem cenike zastonj. Z odlifnim spoštovanjem udani Andrej Pollak, *B^,eK££ta |E „Pri črnem psu" Gradec, Annenstrasse 8tv. 46 XXXXXXXXXXXXXXXXXXX Prava britev iz Solinga za vsako mojo britev prevzamem polnogaran-cijo, ker je vsaka iz najboljšega angleškega jekla izdelana. Štev. 8700 Dtbra britev, s fino polirano votlo brušeno klino, povsem ostra, črno poliran les in etui K 1.50 Štev. 8700. Posebno dobra britev, najfinejše po-Hrana 'I, votlo brušena, povsem ostra, črno pol. les in etui..............K 2.— Štev. 8703. Ista britev kot 8702. ali •/. votlo brušena K 250 Štev. 8706. Najfinejša britev iz posebno dobrega dela »/« votlo brušena, črno poliran les, povsem ostra in etui.............t • K 2 tO Štev. 8710. Izredno fina britev v izborni izpeljavi '/. votlo brušena, črno pol. les, povsem ostra z etui..................K 3.50 Štev. 8715 mesto lesa prava slonova kost, '/i votlo brušena povsem ostra, izvestno delo, tudi etui K 4.80 Varstveni aparat za briti, jako ugoden in brez nevarnosti .................K 3.50 Jermena za britve K 1.20, K 1.50 in K 2 —. RaPS«po Hanns Konrad rTffi«ka štev. 876 (Češko.) Bogato ilustrovan cenik z nad 3000 slikami zastonj in franko. 542 Hans Wouk veletrgovina z mešanim blagom, 671 vinom in žganjem b«- v Poličanih "aw priporoča p. t. občinstvo svojo bogato zalogo izbornega špecerijskega blaga, kakor fine parne moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tudi zalogo manufaktnrnega blaga, štori, drnki, platno itd. Nakupuje žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup in prodaja dobra pristna natarna vina en gros in dobro pravo žganje en gros in en detail. Jos. Kasimir, Fti trgovina s špecerijo, materijalom, ba = blagom. ===== Priporočam. Za živino klajnoapno, kornaj-burški redilni prašek, rdečo sol, grenka sol, žvepleno cvetje i. t. d. Za setev:] za travo, repo ill ga scracnn. 3-Tlf detelja brez karbolinej, laki, čepici (pil ■CT Peljem le dobro blago po najnižjih četah in vedno reclno dobro postrežbo; Omenim še, da se nahaja i govina le v lastni hiši, kjer je bila preje glavna tih "kal ram Red Star Line, Antwer v Amerik« Prve vrste parobrodi. — Naravni prekladanja v New-York in v fijo. — Dobra brana — Izbora« o^ na ladji. — Nizke vozne cene Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Giirtei na D. ali Franc Dolenc, konc. agent V Lgubljani, Kolodvorske ulice štev 41. Zahtevajte zastonj, da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 1000 al Garancija več let Vsako ne breznaDačno bi pri polni svoti nazaj. Nr. 365 Srebrna d* rementvar gold, i'% Nr. 322 Srebrna rementvar za goapide gold. 350 Nr. 337 Srebrna anker 15 1 gold.5. dvojni mantel; Nr. 341 Srebrna anker dvtj 15 kamtnjev, nosi gold. 7-950. Anton Kiffmž a zaloga nr srebrnega iii aga. Ekjport v vse M" Marburg P I, Staj« Pozor! Ce želite trgovino, obrt ali realijo hotel, vilo, gostilno, graščino, opekarno, višče prodati, ali ako iščete na posodo delovanja pri kakem podjetju, se obrnit« apno do veleznane firme „Intern. courier"; Centrale Graz, Elisabethstr. 6. je prvo v tej stroki. Glavni zastopnik te dni sem. Ce se hočete z njim brez; posvetovati, prosimo da nas takoj obve OOOOOOOOOOOOOO« Umetni mlin in .....črna peki na Sp. Štajerskem se radi druzega podjetji ceni in pod ngodnimi pogoji proda; je primerno za druge industrijske namen ima vodne sile in je okolica bogata na] Vpraša se pri upravi tega lista. Nedoseženo! Svetovni čudež! Ned 600 komadov samo gold. 1.95 1 krasno pozi. prec. ank. ura z verigo, natanko idoča, 31 rancijo, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 kom. fir 1 krasni prstan za gospode z im, biserom, 1 lopa eleg. g okraska za dame, obstoječa iz 1 krasnim koiijejom al biserov mod. okrasek za dame s pat. zaključkom, 2 atajt f niči za dame, 1 par oSesnik s pat. kavlji, i krasno zrpno tj zrcalo, 1 usnjato denarnico, 1 par manSetnih yamb, 3* I zlato, patent zaključek, 1 eleg. album za razj-^dpice, najM gledi sveta, 3 Šaljivi prelmeti, velika vewAw- pti mladih d 1 praktičen navod za ljubavna piana gospodov in dam,! resp. predmetov, in Se 300 pre = -"Mov, potrebnih v hiii. Tj paj z uro, ki je sama toKk» vredna, samo gold. 1.95. Pjl po povzetju ali ako se joflje denar naprej po dunajski j Siljevalni trgovini r~. Lust, Krakova 41. — NB. Denar f stvari, ki ne dopadejo. OGOOOOOOOOOOOOOOf Izdajatelj ia odgovorni urednik: Karl^Linhart Tisk: W. Blankev Plnji