ODLOMKI IZ KOROŠKE ZGODOVINE ANTON SVETINA Pričujoči podatki so povzeti deloma iz os- nutka razprave o koroški zgodovini, ki jo pripravljam, deloma iz razprav v koroški zgo- dovinski reviji Carinthii, ki jo izdaja zgodo>- vinsko društvo v Celovcu. Razprava, ki jo pripravljam, bo obdelala neposredno zgodo- vino koroških župnij, ki so bile od leta 1461 do leta 1787 inkorporirane ljubljanski škofi- ji, posredno pa socialno in gospodarsko zgo- dovino slovenskega prebivalstva na Koroš- kem v tem času; podatki, posneti iz Carinthi- je, pa naj izpričajo, kako je bilo še do konca 19. svoletja vse ozemlje južne Koroške od Osojskega jezera do Spodnjega Dravograda strnjeno naseljeno s prebivalstvom, ki je pri- znavalo slovenščino kot svoj materin jezik. Za uvod nekaj besed o političnem in go- spodarskem položaju prebivalstva južne Ko- roške v obdobju od 15. do 18. stoletja. Voj- vodina Koroška je spadala v sklop dednih notranjeavstrijskih dežel pod absolutistično vladavino Habsburžanov. Kakor po vsej Ev- ropi je prevladoval tudi v koroški deželi fev- dalni red, to se pravi, da je bila vsa zemlja razen nekaj izjem kmetov-svobodnjakov v rokah fevdalne gospode. Razen tega je bilo prebivalstvo razdeljeno na sloje. Avstrijski vladarji so izdajali več uredb' zaporedoma, v katerih so z izjemo najvišjega plemstva, naj- višjih cerkvenih dostojanstvenikov in pravih dvornih svetovalcev razdelili prebivalstvo na pet slojev in za vsak sloj predpisali, kako se sme oblačiti in koliko sme izdajati denar- ja pri porokah, krstih in drugih podobnih praznikih. Podeželsko prebivalstvo, ki so ga sestavljali povečini podložniki zemljiških go- sposk, so se ukvarjali razen s poljedelstvom in živinorejo tudi z domačo obrtjo, predvsem s tkalstvom in z varjenjem piva — kamenega ola, o čemer bo pozneje govor. Vidno vlogo na podeželju je igrala duhovščina. Posebno v času po rekatolizaciji, ko je postala Avstri- ja po izreku >>cuius regio, eius religio^< izra- zito katoliška država, so imeli duhovniki nad prebivalstvom ne le materialno, temveč tudi družbeno-poUtično in duhovno nadoblast. Ker je imela vsaka farna cerkev, vsaka po- družnična cerkev in vsaka župnija eno ali več podložnih kmetij kot dotacijo za svoje vzdr- ževanje, je spadala duhovščina med fevdalno gospodo. V teh časih je država priznavala zakon kot zakrament, zato je bilo vse za- konsko in rodbinsko pravo v rokah cerkve- nih oblasti. Razen tega je moralo vse prebi- valstvo, staro nad 12 let, ob veliki noči op- ravljati spoved in obhajilo. Med prebival- stvo so razdelili spovedne listke in kdor ga ni oddal, je lahko zapadel cerkveni kazni eks- komimikacije, ki je bila v tistih časih ena najhujših cerkvenih kazni in so izvršitev te kazni podpirale tudi posvetne gosposke. Cer- kev je imela v tem obdobju nadzorstvo tudi nad vsem solstwm. Na podeželju je bilo ma- lo šol, duhovniki pa so pri verouku poučeva- li tudi druge predmete, kakor pisanje in ra- čunanje, nadarjene dečke pa tudi v latinšči- ni in jih pripravljali za duhovniški poklic. Ljubljanska škofija je bil'a ustanovljena le- ta 1461 z listino cesarja Friderika III., izdano v Gradcu dne 6. decembra 1461, papež Pij 11. pa je ustanovo nove škofije potrdil z bulo, izdano v Pienci dne 4. septembra 1462.^ Obe listini nas tu zanimata le toliko, da sta bili kot dotacija nove škofije med drugimi določe- ni tudi koroška župnija sv. Mihaela pri Pli- berku s pripadajočimi vikariati in koroška župnija sv. Nikolaja pri Beljaku s pripadajo- čimi vikariati, prva v dotacijo škofovi menzi, druga kot beneficij škofijskemu kapitlju. K nadžupniji Šmihel pri Pliberku sta spadala vikariata Pliberk in Črna ter župnija Vogrče, k nadžupniji Šmiklavž pri Beljaku pa vikariati Šent Rupert, Dvor, Skočidol in Lipa. Kmalu po ustanovitvi škofije je bil sedež nadžupnije Smihel pri Pliberku prenesen v Pliberk, ta- ko da je postal vikariat Pliberk vodeči vi- kariat za ta okoliš; v drugi polovici 18. sto- letja pa sta bila iz župnije Priberk izločena okoliša Mežice in Sent Danijela, kjer sta na- stali samostojni župniji. V Pliberku je imel leta 1239 svoj grofovski sedež vovbrški grof Viljem drugi. Ko je rod- bina vovbrških grofov izumrla, so gospostvo Pliberk podedovali grofje Pfannenberški, za njimi pa je prišlo mesto in gospostvo Pliberk v last grofov Auffenstein. Leta 1368 so bili Auffensteini zaradi veleizdaje olblegani v gra- du Pliberk in poraženi. Tedanja lastnika gro- fa Konrad in Friderik sta bila obsojena na dosmrtno ječo, mesto, grad in gospostvo Pli- berk pa je tega leta prišlo v last Habsbur- žanov. Mesto Pliberk je prejelo mestne pra- vice leta 1370, pravico do volitve mestnega sodnika iz vrst meščanov pa leta 1393. Habs- buržani so dajali grad in gospostvo Pliberk v zakup. Leta 1523 je prišlo to gospostvo v zastavno posest Andreja barona Ungnada, po njegovi smrti pa njegove vdove Ane Marije in sina Davida barona Ungnada, ki je bil za- kupnik do približno leta 1573. Leta 1601 pa je avstrijski nadvojvoda Ferdinand prodal grad in gospostvo Pliberk Ivanu Ambroziju grofu Thumu, lastniku grada in gospostva Radovljica, za visoko kupnino 80.000 goldi- narjev, medtem ko je mesto Pliberk ostalo še nadalje deželno-knežje.^ 97 Ti dve veji visoke koroške fevdalne družbe omenjam zato, ker se njeni člani niso sramo- vali slovenskega jezika. Člani rodbine baro- nov Ungnadov, ki so bili od leta 1444 dalje lastniki grada in gospostva Zonek (Sonneg) med Globasnico in Zitarjo vasjo v Pod j vrni, so postali v 16. stoletju protestanti in so, ka- kor je znano, podpirali izdajo in tiskanje slo- venskih protestantskih knjig, ki so jih raz- pečevali tudi med slovenskim prebivalstvom Koroške. Baron David Ungnad je bil dolga leta avstrijski diplomatski zastopnik na tur- škem dvoru v Carigradu in mu je znanje slo- venščine v njegovi službi mnogo koristilo. Janez Ambrož grof Thum, ki je leta 1601 ku- pil pliberško gospostvo, pa je bil v svoji mla- dosti, kakor je to razvidno iz njegovega živ- ljenjepisa,* posebno nadarjen za študij jezi- kov, tako da se je na dunajskem dvoru razen dveh jezikov, ki sta mu bila priroj ena, to je nemškega in slovenskega (podčr- tal pisec), učil latinščine, italijanščine in češ- čine. Ta visoki funkcionar na dunajskem ce- sarskem dvoru j e bil tudi naijvišj i dedni dvor- ni mojster za Kranjsko in Slovensko marko ter najvišji dedni maršal goriške grofije in se ni sramoval, da se po narodnosti ni čutil le Nemca, temveč tudi Slovenca. Starost je preživljal na pHberškem gradu, kjer je v vi- soki starosti 84 let dne 14. septembra 1621 umrl in je tam pokopan v grajski kapeli. Enajsti ljubljanski škof Oton Friderik grof Buchheim, ki je v začetku leta 1641 nastopil to službo, se je napotil dne 1. julija 1641 iz Gornjega grada, da opravi škofijsko vizitaci- jo svojih štajerskih in koroških župnij. Ker je njegovo potovanje zanimivo, ga bom tu prikazal: 1. julija je v Ljubnem, 2. julija v Solčavi in v Lučah; 3. julija v Rečici, 4. ju- lija v Braslovčah in na Vranskem, 5. julija v Preboldu in v Trbovljah; 8. julija je škof v Mozirju, 9. julija na Sladki gori, 10. julija v Podčetrtku in Sv. Petru pod Svetlimi gora- mi, 11. julija obišče Podsredo, Kozje in Pil- štanj, 12. julija Planino, 19. julija Šoštanj, Stari trg pri Slovenj Gradcu in Slovenj Gra- dec ter prispe 20. julija popoldne v Pliberk. Tu so ga slovesno sprejeli in so ga med dru- gimi pozdravili tudi mestni sodnik s člani me- stnega sveta, ki so škofa prosili, da bi smeli priti prihodnji dan k njemu v avdienco. Pri avdienci so škofu najprej čestitali za imeno- vanje, nato pa so ga med drugim prosili, če bi smelo biti ob nedeljah in praznikih bogo- služje v župni cerkvi tudi v nemškem jezi- ku. Skof jim je odgovoril', da to ni tako tež- ka zadeva, da bi se ji ne moglo ugoditi.^ Iz te prošnje sledi, da je bilo do leta 1641 v vsej pliberški župniji, tudi v mestni župni cerkvi, bogoslužje le v slovenskem jeziku. Ko je leta 1650 tedanji pliberški vikar zbo- lel in prosil za upokojitev, so prosili za žup- nijo Pliberk trije kompetenti, in sicer Jurij Stergar, kaplan v Slovenj Gradcu, Tomaž Banko, bivši kaplan v Pliberku in tedanji vi- kar v Črni, ter celjski kaplan Prešeren. Ta- kratni nadžupnik v Braslovčah Filip Terpin, poznejši dolgoletni generalni vikar ljubljan- ske škofije, je bil od škofijskega ordinariata pozvan, da da k tem prošnjam svoje mnenje. Terpin priporoča v svojem odgovoru na ško- fijski Ordinariat za župnijo Pliberk Jurija Stergarja in piše med drugim tole: »Eo quod Slavigraecii in germanica et slavonica lingua exercitatus est, quid etiam Pleyburgensis pa- rochia requirit..kar se pravi, da se je ka- plan Stergar v Slovenj Gradcu izuril v nem- škem in slovenskem jeziku, kar se zahteva tudi za pliberško župnijo." Vikar Stergar, ki je bil doma iz Kranja, je to mesto res dobil in je bil 40 let vikar župnije Pliberk. Leta 1680 je razsajala po vsej Koroški huda kuga, ki je prizadela tudi mesto Pliberk in okolico. Mesto samo je bilo pod karanteno, to se pravi, da prebivalci niso smeli zapustiti mesta, pa tudi v mesto niso smeli prihajati ljudje brez dovoljenja. 15. septembra 1680 je poslal koroški deželni glavar pliberškemu vi- karju Juriju Stergarju pismo, v katerem ga dolži, da dovoljuje obema mestnima kaplano- ma hoditi zunaj mesta podeljevat zakramen- te na kugi obolelim osebam v Mežico, Sent Danijel in Libuče. O tem je bil obveščen tudi škofijski Ordinariat v Ljubljani in je škof zaradi tega suspendiral Jurija Stergarja kot vikarja v Pliberku. V zvezi s to odstavitvijo pa je prevzel krivdo v zadevi odrejanja cer- kvenih opravil v okuženih krajih župnije Pliberk na sebe tedanji zastopnik ljubljanske škofije v Celovcu Wolfgang Jacobus Wölla- cher, razen tega pa sta sodnik in mestni svet mesta Pliberk v pismu z dne 11. julija 1681 prosila škofa, naj pusti vikarja Stergarja, ki že več kot 30 let uspešno upravlja župnijo, na svojem mesitu. Skof je tej prošnji ugodil; tako je ostal Jurij Stergar pliberški vikar do svoje smrti v začetku leta 1691.' 35 let pozneje, leta 1715, je zopet razsajala po Koroški kuga, ki je terjala takrat še več človeških žrtev. V letnem poročilu pliberške- ga župnega urada na škofijski Ordinariat o gi- banju prebivalstva navaja vikar za leto 1715 za vso župnijo 3.800 prebivalcev, umrlo pa je to leto 394 oseb, od tega 61 ljudi naravne smrti, za kugo pa 333 oseb, in sicer na deželi 97, v mestu samem pa 236. Ker je v mestu Pliberku živelo le 500 do 600 ljudi, je odsto- tek mortalitete zaradi kuge umrlih oseb zelo visok.ä Iz leta 1754 je ohranjen seznam vseh fara- nov župnije Pliberk z navedbo bivališča, ime- na in priimka, spola, poklica in starosti po- sameznih oseb. V tem seznamu je najzanimi- vejša ugotovitev, da so imena oseb ženskega 98 Beljak leta 1738 spola, tudi imena žena pliberških meščanov, vpisana skoraj brez izjeme v slovenski izgo- vorjavi, kakor npr. Minka, Mojca, Meta, Alenka in Lenka, Spela i. p. Iz tega sklepa- mo, da so se meščani, tudi tisti, ki so bili po poreklu Nemci, ženili s Slovenkami in da je bila slovenščina poleg nemščine občevalni je- zik pliberškega prebivalstva.* Iz tega seznama je tudi razvidno, da je bilo prebivalstvo razdeljeno v tri starostne raz- rede, v prvem so bili otroci od 1. do 7. leta, v drugem mladina od 7. do 12. leta, ki je zmožna hoditi k verouku, v tretjem ostalo prebivalstvo. V mestu Pliberku, to je v mejah mestnega pomerija, je v letu 1754 stanovalo 711 oseb, in to 104 iz prvega razreda, 91 otrok iz drugega razreda in 516 odraslih oseb tretjega razreda. Od teh 516 prebivalcev je bilo okoli 90 meščanov, ki so imeli tele po- klice: 1 ranocelnik (padar), 1 belilec platna (Weissgärber). 1 medičar, 5 usniarskih moj- strov, 2 mizarska mojstra, 5 zidarskih moj- strov, 12 gostilničarjev, od katerih so nekate- ri označeni le za prodajalce piva in so verjet- no sami varili kameni ol, 9 krojaških moj- strov, 5 mesarskih moistrov, dva ključavni- čarska mojstra, 9 tkalskih mojstrov, trije mestni muzikantje. 2 lovca. 5 mestnih tesar- skih mojstrov, 9 čevljarskih mojstrov, 2 so- darja in tesarja, 1 sedlarski mojster, trije bar- varski mojstri, 1 varilec piva, 1 jermenarski mojster, 1 trgovec z belo posodo (Weissge- schirrhändler), 1 podkovski mojster, štirje pa- sarski mojstri, 2 klobučarska mojstra, 1 gla- žutar in 1 krznar. Zanimiva je po tem sezna- mu ugotovitev, da ni bilo v mestu nobene tr- govine z žSvili. Meščani so se poleg obrtne dejavnosti ukvarjali tudi s poljedelstvom in živinorejo in je potreba po taki trgovini od- padla. V pliberški župni cerkvi in pri podnižni- cah so poučevali slovensko mladino v sloven- skem jeziku. To izhaja iz poročil pliberškega vikarja Franca Leopolda pl. Schlangenberga, po rodu brez dvoma Nemca, o gibanju prelbi- valstva v letih 1761 in 1763 na škofijski Ordi- nariat v Ljubljani.*« V farni cerkvi je priha- jalo ob nedeljah in praznikih k nemškemu verouku do 70 otrok, k slovenskemu pa do 100; v Mežici in pri Sent Danijelli pa k slo- venskemu verouku do 100 otrok. Prvič po- roča vikar takole: »... et etiam traditur doct- rina chrisitiana ad ecclesiam parochialem, in qua divina peraguntur Schlavonico idiomate, pariter certis diebus dominicis et festivis per annum, ad quam parvuli Schlavonici com- parent ad summum centum..to se pravd, da se poučuje v župni cerkvi, v kateri se sltižba božja opravlja v slovenskem jeziku, ob vsakoletno enako določenih nedeljah in praznikih, verouk, h kateremu prihaja do največ sto otrok. Drugič pa poroča vikar ta- kole: ». .. uti etiam traditur doctrina christi- ana ad ecclesiam parochialem, in qua divina peraguntur Schlavonico idiomate, pariter omnis diebus festivis et dominicis maxime feria tertia paschalis et in festo S. Michaelis, ad quam magni et parvi comparent ad sum- mum 600; examinantur et remunerantur in Schlavonico idiomate...«, to se pravi, da se razen ob določenih nedeljah in praznikih, ko se opravlja služba božja v slovenskem jeziku, poučuje verouk tudi na tretji velikonočni praznik in na praznik sv. Mihaela, ko priha- ja k župni cerkvi do 600 odraslih in otrok; izprašujejo in nagrajujejo se v slovenskem jeziku. Tudi petje je bilo tako pri župni cerkvi kakor pri podružnicah v slovenskem jeziku, kar dokazuje poročilo istega pliberškega vi- karja na Ordinariat: »... Domenica resurec- tionis qua pomeridiano tempore ducitur pro- cessio ad filialem S. Andreae in Loybach ubi Schlavonico sermone cantantur vesperae«, kar pomeni, da je bila na velikonočno nede- ljo v popoldanskem času procesija k podruž- nici sv. Andreja v Libučah, kjer so peli ve- čemice v slovenskem jeziku.'* Nadžupnija in cerkev sv. Nikolaja pri Be- ljaku sta bili v predmestju Beljaka na levem bregu Drave. Mesto Beljak je bilo od leta 1239 do leta 1759 v lasiti bamberških škofov. Zaradi tega je predmestje Beljaka na levem bregu Drave spadalo od leta 1431 javno-prav- no pod oblast bamberškega škofa, cerkveno- pravno pa pod oblast ljubljanskega škofa; ljubljanski škof pa je opravljal to oblast le do leta 1787, ko so bile meje vseh avstrijskih škofij po uredbi cesarja Jožefa 11. na novo postavljene in so bile vse koroške župnije iz- ločene iz jurisdikcije ljubljanskega škofa. Cerkev sv. Nikolaja sama pa je kratko pred tem, to je na dan 15. maja 1786 do tal po- gorela, ko je nastal v beljaškem predmestju požar, in je niso nikoli več obnovili. Leta 1632 je bamberški škof Janez Jurij potoval skozi Koroško in je službeno obiskal vsa bamberški škofiji podložna mesta in go- spostva na Koroškem. 6. septembra je prišel v mesto Beljak, kjer so ga slovesno sprejeli in mu je vse prebivalstvo s prisego potrdilo svojo zvestobo. Slovenci so škofu prisegali v svojem jeziku, moški s privzdignjenimi tre- mi prsti, ženske s polaganjem desne roke na prsi, knapi pa po običajih rudarjev z vzdig- njeno desno pestjo.*^ To dokazuje, da je v rudniku svinca Plajiberku blizu Beljaka de- lal'o v tistih časih še mnogo rudarjev sloven- ske narodnosti. Pri cerkvi sv. Nikolaja se je od ustanovitve te župnije dalje opravljalo bogoslužje tudi v slovenskem jeziku. To izhaja iz navodil, ki jih je izdal leta 1494 takratni vikar župnije sv. Nikolaja vikarju župnije Lipa nad Vrb- 100 skim jezerom. V teh navodilih je bilo vikarju iz Lipe med drugim naročeno, da »... debe- bit venire ad missam in dedicatione eccle- siae et in die S. Nicolai praedicare in Schla- vonico, si Vicarius requerivit..to se pra- vi, da je bil vikar iz Lipe dolžan prihajati k cerkvi sv. Nikolaja v Beljaku na dan proš- čenja cerkve in na dan sv. Nikolaja in tam pridigati v slovenskem jeziku, če šentklavžki vikar to zahteva. Proščenje pri cerkvi sv. Ni- kolaja se je obhajalo na belo nedeljo, to je prvo nedeljo po veliki noči, praznik sv. Ni- kolaja pa se obhaja 6. decembra.*' V beljaškem predmestju so imeli svojo cer- kev in samostan tudi patri kapucini. 15. de- cembra 1645 prosi tedanji vikar župnije sv. Nikolaja Janez Vidmar v pismu ljubljanske- ga škofa med drugim za dovoljenje, da bi smel dajati pri spovedi odvezo tistim osebam slovenske narodnosti, ki jih pošiljajo patri kapucini k njemu na spoved, da naj jih iz- pove v našem jeziku; tisti patri namreč, ki imajo pravico do izpovedovanja, so Nemd. Skof je izdal to dovoljenje pod pogojem, da med patri res ni nobenega Slovenca in da so tiste osebe slovenske narodnosti, ki jih je treba izpovedati, farani župnij akvilejske in solnograške škofije.** Ko je leta 1690 bil'a škofijska vizitacija župnij beljaškega okrožja, so se farani žup- nije Skočidol iz okolice grada Vernberg pri- tožili, da njih vikar ne zna dobro slovensko. Škofijski Ordinariat je vikarju naročil, naj v roku treh mesecev predloži dokaze, da se je naučil slovenskega jezika, v nasprotnem primeru bo razrešen službe v tej župniji.** V župniji sv. Nikolaja pri Beljaku pa je vi- zitator ugotovil, da tamkajšnji kaplan ne ob- vlada dobro slovenskegla jezika. V župniji namreč živi večje število slovenskih faranov, ki morda razumejo nemški, ne znajo pa v tem jeziku govoriti, -«... ideo videt necessa- rium, ut curatus huius loci intelligat Schla- vonice..to se pravi, da vizitator sodi za potrebno, da kaplan tega kraja razume slo- vensko." Se v 18. stoletju so farani vseh petih župnij beljaškega okrožja ljubljanske škofije ob imenovanju in namestitvi novih vikarjev za- htevali, da vikarji obvladajo »linguam loci«, to je jezik kraja. Ko je spomladi leta 1722 imirl vikar župnije sv. Nikolaja pri Beljaku, je bil na njegovo mesto imenovan Janez Adam Pistl, dotedanji vikar župnije Sent Ru- pert. Pistl piše dne 23. maja v zadevi ime- novanja naslednika za župnijo Sent Rupert škofijskemu kapitlju v Ljubljano, da mora biti njegov naslednik vešč slovenskega jezi- ka, »... quod curato quodam subvicario ad S. Rupertum moderno tempore peritica Schla- vonicae linguae ob Clavicorum copiam sum- me necessaria sit...«, to se pravi, da mora vsak vikar šentruperske župnije po listini, ki jo hranijo cerkveni ključarji, biti podko- van v slovenskem jeziku.*' V župniji Sent Rupert je bila v kraju Je- zernici (Seebach) blizu Osojskega jezera to- varna žebljev, ki jo je dal nekaj let poprej, ker je bila porušena, na novo postaviti belja- ški meščan in član mestnega sveta Jurij Sig- mimd Seitner, ki je tja naselil 140 slovenskih družin. Tudi Seitner je pisal maja leta 1722 škofijskemu kapitlju v Ljubljano v zadevi imenovanja novega vikarja za faro Sent Ru- pert, da mora biti nameščen duhovnik, ki obvlada slovenski jezik. Med drugim piše: »... und weillen in gesagter Pfarr sehr viele Nagl'schmide und Hamerarbeiter wie auch andere mehr der teutschen sprach ganz ohn- kündige sich befinden, ... es ist auch zu be- dauern, dass niemand derselben Jugend, wel- che gleich ihrer Eltern ganz windisch, mit den höchstnötigsten Glaubenssachen unter- weist, sondern wie das unvernünftige vieh aufwächst...«, to se pravi, da je v tej žup- niji mnogo žebljarskih mojstrov in fužinar- jev kakor tudi drugih oseb, ki so popolnoma nevešči nemškega jezika; obžalovati je tudi, da njihovo mladmo, ki je kakor njih starši čisto slovenska, nihče ne poučuje v potrebnih cerkvenih zadevah, da dorašča kakor brez- umna živina. Za vikarja v Sent Rupertu je bil nato imenovan Nikolaj Weis, ki je dal pis- meno izjavo in obljubo, da bo, ker je vešč slovenskega jezika, osebe, ki ne znajo nem- ško, vedno izpovedoval v slovenskem jeziku.*^ Leta 1752 je bil po smrti dotedanjega vi- karja imenovan za župnijo Lipa Primož Re- auz. Farani župnije Lipa so se zoper imeno- vanje Reauza najprej pritožili s temile bese- dami: »Le ta gospod ni za nas, dokler ne zna nascho spracho«, kmalu nato pa poroča te- danji vikar pri sv. Nikolaju škof. ordinariatu v Ljubljano, da so farani župnije Lipa nehali rovariti proti vikarju Reauzu in ga začeli hvaliti, da ga dobro razumejo.*' V naslednjem bom prikazal dva primera iz koroške slovenske folklore 17. stoletja. Pr- vi primer bo obravnaval kresovanje. Pri- muž Peer, po rodu iz Kranja, ki je v začetku leta 1659 nastopil službo vikarja župnije Smi- hel pri Pliberku, piše 9. avgusta 1659 škofij- skemu ordinariatu v Ljubljano, da je prišlo na dan kresovanja v vasi do strašnega hrupa in nemira. Na ta dan zvečer so namreč sinovi faranov in fantje iz šmihelske soseščine za- žgali po starem običaju velikanski kres na polju blizu pokopališča ob kraljevi cesti, kjer je cesta najožja. K temu kresovanju je prišlo mnogo ljudstva in so tam ob piskanju na pa- stirske piščali in ob igranju na citre plesali in peU. Najprej sem jih iz župnišča ven kot njihov dušni pastir trikrat, štirikrat pozval, naj prenehajo z veseljačenjem, ko pa to ni 101 Pliberk po delu Matth. Me- riana Topographia provin- ciarum Austriacarum, 1649 pomagalo, sem šel osebno med nje in jih opo- minjal, naj zaradi bližine najsvetejšega, za- radi posvečenega pokopališča in da bi imeli umrli svoj mir, prenehajo z rajanjem. Ko sem jih tako miril, je eden izmed fantov, sin kmeta Stržarja iz Smihela, začel kričati »ubij- mo farja«, in to ne enkrat, temveč večkrat. Nato je začela mladina metati name kamenje iz treh strani, zadel pa me ni noben kamen, ker so me starejši farani zaščitili. Ko sem se vrnil v župnišče, je mladina metala čez stre- ho na dolge palice navezane »arbiculos Cri- stalinos« (kristalne obročke) v malo izbo (ver- jetno je v tej sobi spala ženska služinčad žup- nišča). Ob koncu prosi vikar v pismu škofa za nasvet, kaj naj stori, ker so vsi farani ka- zensko odgovorni škofu. Ta primer nam do- kazuje, da je bilo kresovanje na Koroškem star slovenski ljudski običaj. Pa tudi kristal- ni obročki so spadali med koroško folkloro.^ Drugi primer zadeva incident, ki se je pri- petil 25. oktobra leta 1882 v župnišču pri Sent Štefanu (Steben) v Züjski dolini. Ta župnija je spadala pod oglejski patriarhat, župnikoval pa je tisti čas Andrej Tollomainer (naš Tolminec), ki je bil po rodu iz Kranja. Imel je naslov cesarskega župnika, to pa za- to, ker so si župniki tistih župnij, za katere je imel deželni knez prezentacijsko pravico, nadevali naslov parochus caesareus. Tisti dan sta bila pri župniku na obisku župnikov brat Jakob Tollomainer, meščan in trgovec iz Kra- nja, ter prijatelj tega brata Markus Kompar, duhovnik iz Kranja. Za tisti popoldan je žup- nik povabil kot goste še oba cerkvena klju- čarja ter tri ženske osebe in je ta družba v župnišču veseljačila. Okoli 7. ure zvečer se je vrnil v župnišče domači kaplan JuHj Patribusch (njegov priimek je enkrat napisan Patrowoisch, enkrat Petteerbuiesch, verjetno se je pisal Petrovič), ki je prišel močno vi- njen domov. Kmalu po njegovem prihodu je prišlo med kaplanom Patribušom in bratom župnika Jakobom Tollomainerjem v župni kuhinji do hudega prepira, v katerem sta se spopadla z besedami in tudi dejansko. Kapla- na so našli drugi dan nezavestnega v postelji in je zvečer umrl. Preobširno bi bilo, da bi ta incident podrobneje opisal. Zaradi smrti kaplana se je moral kranjski meščan in trgo- vec Jakob Tollomainer zagovarjati pred ško- fijskim sodiščem v Ljubljani. Duhovnik Mar- ko Kompar je v tem procesu kot priča podal izjavo, v kateri med drugim piše: »Eramus laeti cum aliqua musica Carinthicia«, to se pravi, da so se razveseljevali z razno koroško glasbo, v nekem poročilu na škofijski Ordi- nariat pa je med drugim napisano, da je tista družba v župnišču prepevala »melodias Ca^ rinthias«, to se pravi, koroške melodije. Ker je bilo v tistih časih še vse ozemlje ziljske doline tja do Smohorja strnjeno naseljeno s slovenskim prebivalstvom, smemo sklepati, da so prepevali slovenske koroške narodne pesmi in da so bile koroške pesmi že takrat znaine kot posebnost.^' V nadaljevanju bom prikazal še dva pri- mera iz gospodarske zgodovine koroških Slo- vencev. V urbarjih koroških gospostev, cer- kev in župnij in v raznih listinah sem našel za merico žita slovenski izraz »piskrič«. Po tej meri so oddajali podložniki zemjlSkim go- spostvom davek v žitu in desetino. Leta 1581 je bila izdana za deželo Koroško nova ured- ba o merah.22 po ^ej uredbi je znašala merica žita 3,411, pol merice pa 1,751. Zanimivo bi 102 bilo ugotoviti pri današnjem kmečkem pre- bivalstvu na Koroškem, ali pozaiajo posode pod imenom piskrič in koliko taka posoda meri. Druga posebnost slovenskega dela Koroške je bila varjenje piva, tako imenovanega ka- menega ola, nemško Steinbier, po Wolfovem slovarju kamni ol ali kamba, izdelek sam pa koritnjak. Vsi nemški pisci na Koroškem, ki opisujejo izdelovanje tega piva, so enotnega mnenja, da so izdelovali in pili to pivo iz- ključno v tistih krajih, kjer so prebivali Slo- venci in da je to bila nekaka koroška doma- ča obrt.^' Preobširno bi bilo, da bi na tem mestu opisal način pridelovanja tega piva, pojasniti hočem le, zakaj so to pivo imenovali kameni ol. V velika lesena vedra, v katerih je bila zmes surovin, obstoječih iz vnaprej določene količine ječmena, ovsa, hmelja in kvasa, so namreč vrgli posebno vrsto kame- nja, ki se je dalo segreti do take stopnje, da je potem pripravljena zmes v vedrih nekaj ur vrela. Se v zadnjih desetletjih 19. stoletja je bilo v nekaterih slovenskih krajih v bližini Celovca ugotovljeno, da so varili to pivo, po letu 1900 pa je ta domača slovenska obrt po- polnoma prenehala, ker so jo izpodrinile ved- no številnejše tovarne piva. Za konec pa naj navedem še dva primera opisov slovenskega dela Koroške v zgodovin- ski reviji Carinthia. V letniku 1962 je ob- javljen spominski spis avstrijskega nadvoj- vode Ivana iz leta 1807 o nižjeavstrijskih de- želah.2* O Koroški piše nadvojvoda tole: Dva med seboj povsem različna naroda prebivata v tej deželi, Nemci in Slovenci; prvi severno od zgornje Žile in Drave, drugi južno od Dra- ve. Med Slovenci se en del posebno odlikuje; to je tisti del, ki ga sestavlja med nemškim prebivalstvom Ziljske doline sedem občin. Kot na Štajerskem se Nemci in Slovenci raz- likujejo po jeziku, obleki, značaju in običa- jih. Ljudski značaj Korošca je značaju Šta- jerca zelo sličen. Nemški Korošec in nemški Štajerec sta si enaka, le da prvi ni tako ži- vahen in poučen kot drugi, zato pa bolj pri- den. Koroški Slovenec popolnoma enači šta- jerskemu Slovencu in njegovemu sosedu Kranjcu; med njimi se izkazuje slovenski Zi- Ijan po čvrstem telesu in po tem, da rad ve- sel'jaci; odUkujejo se tudi prebivalci hribo- vitih krajev Železne Kaple in Jezerskega, ki visijo na starih običajih in predpravicah in kjer je pribežališče vseh ubežnikov in azil pred novačenjem. Korošec, naj bo Nemec ali Slovenec, se je vedno odUkoval. V letniku 1825 Carinthije je opisana tovar- na za izdelovanje pušk in jeklenih predmetov v Borovljah.^* Iz tega opisa je razvidno, da je bila v 19. stoletju še vsa Spodnja Koroška slovenska. Med drugim je tam povedano tole: Sicer pa so prebivalci v Borovljah Slovenci, ki govorijo dialekt slovenskega jezika in je med njimi veliko števuo poštenih in pridnih obrtnikov...; znano je tudi, da je bil tu ro- jen marsikateri znameniti Korošec. Ti kratki odlomki iz Koroške 2;godovine nam dokazujejo, da so se koroški Slovenci v stoletjih svoje zgodovine zavedali svojega jezika, da so se, kakor je to razvidno iz opisa nadvojvode Ivana, razlikovali od Nemcev po jeziku, obteki, značaju in običajih in da je znašalo njih število v začetku 19. stoletja po navedbi nadvojvode Ivana skoraj polovico vsega koroškega prebivalstva. Sele, ko je za- čela v stari avstroogrski državi prevladovati nemško-nacionalna politika in ko je bil na Koroškem izglasovan nesrečni zakon o utrak- vističnih šolah, se je začela postopna germa- nizacija slovenskega prebivalstva na Koroš- kem, ki se je stopnjevala s prihodom Hitler- ja na oblast in ki se nadaljuje še danes. Mrž- nja nemškonacionalnih in šovinističnih kro- gov na Koroškem proti vsemu, kar je na Ko- roškem slovenskega, je dovedla do znanih je- senskih dogodkov leta 1972, ko so podivjane fašistične tolpe razbile nemško-slovenske kra- jevne napisne table. Na vhodnem portalu bivšega cesarskega dvora na Dunaju je z ve- likmi črkami vklesan napis »Justitia est fun- damentum regnorum«, pravica je temelj vsa- ke vladavine. Ali se današnja Avstrija zaveda tega gesla? Nemško-nacionalna politika je bila deloma kriva razpada avstroogrske mo- narhije leta 1918, nemški nacizem je bil kriv razsula prve avstrijske republike leta 1938, današnja avstrijska vlada pa po osemnajstih letih podpisa mirovne pogodbe dovoljuje nemško-nacionalnim šovinističnim silam, da zatirajo narodne manjšine v Avstriji in da onemogočajo izpolnitev določil mirovne po- godbe glede državljanskih pravic teh narod- nih manjšin. OPOMBE 1. Policijski red cesarja Leopolda iz leta 1673, Kapiteljski arhiv v Ljubljani (v nadaljevanju KALj.), fasc. 71/7. — 2. Ponatis obeh listin v Zgodovinskem zborniku, prilogi k »Laibacher Diözesenblatt«, št. 1, str. 6, št. 2, str. 18 in str. 122 ss. — 3. August Jaksch in Martin Wutte v »Er- läuterungen zum historischen Atlas der österr. Alpenländer«, Wien 1914, VIII Kärnten, str. 158 ss. — 4. Die Grafen von Thum — Valle — Sas- sina — Como — Vercelli Freiherm von Kreuz, Car. 1863, str. 385 ss. — 5. KALj., fasc. 51/9. — 6. KALj., fasc, 68/1. — 7. KALj. fasc. 85/42. — 8. KALj. £asc. 149/5. —i 9. KALj., fasc. 117/5. — 10. KALj., fasc. 148/1 in 150/1. — 11. KALj., fasc. 129. — 12. M Mayer, Huldigungsreise Jo- liann Georg's Bischofs zu Bamberg, durch Kärn- ten im Jahre 1632, Car. 1820/3. — 13. KALj., fasc. 217/11. — 14. KALj., fasc. 175/16. — 15. 103 KALj., fasc. 71/1. — 16. KALj., fasc. 71/2. — 17. KALj., fasc. 176/29. — 18. KALj., fasc 176/30. — 19. KALj., fasc. 213/5. — 20. KALj., fasc. 134/3. — 21. KALj., fasc. 64/17. — 22. Walter Fresacher, Die Grösse des Landvlerlings in Kärn- ten, Car. 1964 str. 152 ss. — 23. H.K.M. Das Stein- bier, Car. 1822/31; Rud. Waizer, KulturbUder und Skizzen aus Kärnten, Klagenfurt 1890, str. 130 sis; R. Dümwirth, Vom Steibier, Car. 1905, str. 10 SS. — 24. Erika Weinzierl — Fischer, Eine Denkschrift Erzherzogs Johanns über Inner- österreich 1807, Car. 1962, str. 13 ss. — 25. Ge- wehr — imd Stahlwarenfabrik Ferlach in Kärnten, Car. 1825/51. 104