SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 16 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 7 de mayo - 7. maja 1998 HOJA PO ROBU je bolj normalnega kot pravica s*aršev, da vzgajajo otroke skladno s svo-Jim prepričanjem? Te temeljne pravice, ki MNo vedno in povsod, prepoveduje v Vrtc*h in šolah sedanji Zakon o organizaciji ® financiranju vzgoje in izobraževanja (ZO-1) v 2. in 3. odstavku 72. člena. Navajeni Stn° že, da poslanci sprejemajo protiusta-v#e zakone, ki jih mora potem Ustavno sodišče razveljaviti. Tako je tudi s šolsko ^konodajo, ker hočejo dediči totalitarizma Blleti nad šolo total(itar)ni nadzor. Kaj je bolj normalnega kot uveljavljanje sv°ji>i pravic po zakonitih poteh? Za to se ie odločila skupina staršev, ki je na Usta-V|'0 sodišče naslovila pobudo „za oceno ^tavnosti in zakonitosti” omenjenih diskri-ll*|I'ac\jskih odstavkov ZOFVI-ja. Človek bi tačakoval, da bo javnost podprla to pobu-s^j gre za osnovne pravice staršev in kok, a se je zgodilo nasprotno. V Nedelu W».4. 98) se je namreč oglasil glavni ured-Dela - to je tisti gospod, ki že nekaj ^ s plakatov zaskrbljeno zre na mimo-|doče - da bi razsvetlU ljudi, kakšne grozo-e Jim pripravljajo podpisniki omenjene po-oude. Meršol na dolgo razlaga, kako hudo je v UA, ker nekateri spodbijajo Darwinovo , rijo o evoluciji in hočejo, da se namesto lie poučuje kreacionizem (nauk, da je Bog Jstvaril svet v šestih dneh). In kaj drugega 11 naj bila pobuda o presoji ustavnosti, če favno poskus uvajanja takih pogledov in '-fouka v šole? In ker se je bati, da bi l,stavni sodniki razmišljali strogo pravno in ^ Po pričakovanjih nekaterih Delovih no- %arj dobi rdev, ryihov šef namigne, da bi bilo iro, če bi imeli kakšno ustanovo, „ki bi razbremenila naše ustavne sodnike”. lede na težave, ki jih ima Delo z Ustavnim ^isčem, lahko pričakujemo, da bo šef /®°Pisa, ki ima „prvo in zadrgo besedo”, alu zahteval ukinitev tega sodišča. . Meršolovem pisarju gre za zavajan-111 Podtikanje. Zavaja, ker vrže vse verne lsfi koš. Utaji namreč, da kreacionizem Sovarjajo protestantski fundamentalisti, kako naj bi to omenil, ko pa velja pri nas ^Pisano pravilo, da so protestanti napred-> katoličani pa mračnjaki? Če bi Delovi ^'deli, (*a nekatere protestantske erkve zagovarjajo kreacionizem in da so ^ njimi celo fundamentalisti, bi utegnila . ^ kakšna senca na medijsko pozlačen °tesi;int izein! No, katoličani že dolgo ni- mamo težav z Darwinom in še lani je papež v nagovoru akademikom poudaril, da je Darwinov nauk več kakor le teorija. Podtikanje pa je, če pobudnikom pripisujemo namene, ki jih niso nikjer izrazili. V njihovem primeru je očitno le to, da se potegujejo za svoje pravice in do tega imajo menda pravico! Poleg tega katoličani nismo zahtevali v šolah verouka, marveč smo predlagali tako obliko (izbirnega!) verskega pouka, ki se dopolnjuje s prepričanjem vernih staršev, ni pa uvajanje v vero. Zastrašujoče je, kako novinarji časopisa, ki si prisvaja „prvo in zadnjo besedo”, podaljšujejo v naš čas komunističen pogled na katolištvo in obravnavajo dejanja vernikov ali Cerkve kot sovražna in škodljiva za našo družbo. V takem duhu je npr. tudi Pušenjakova Maša za republiko v velikonočnem Nedelu. Novinar razlaga, kako je razumel odkritje in blagoslov zahvalne plošče Mariji Pomočnici - kraljici Slovencev na Brezjah. Moti ga naslov „Kraljica” in meni, da „da bi lahko nekdo z mimo vestjo predlagal, naj se javne, vendar tako rekoč ilegalne poskuse kronar\ja kazensko preganja”. Nič drugače niso razmišljali v komunizmu oznovci, ko so pisali obtožnice proti vernikom, in sodniki, ki so jih na montiranih procesih obsojali na leta zapora. Kako je mogoče, da novinar še ni slišal za pesniško in simbolno izražanje, da mu je tiya večplastnost jezika? Bo po tej logiki enoumja, ki jo uveljavljajo v Delu, treba razglasiti vse, ki nagovorijo ljubljeno osebo s „kraljica moja” ali „Ti si moj kralj, dragi”, za „zagnane rojaliste” in jih preganjati? „Bolj ko hodiš po robu, bliže stopaš resnici,” pravi reklama za Delo, ki je preplavila Slovenijo. Toda to je le reklamna poteza, ne pa tudi vsebinska usmeritev tega časopisa. Ta hodi, žal, tam, kjer je hodil pred desetletji, in služi istim gospodarjem z istim načinom pisanja. Ne pravim, da ne hodi po robu; hodi, toda s hrbtom, obrnjenim resnici, in s korakom, ki se od i\je oddaljuje. Zato pa tudi ne more nič prispevati k pluralnemu ozračju v Sloveniji, medsebojnemu spoštovanju in sodelovanju, marveč razdore umetno ustvarja in podpihuje. Tako ozračje mu ustreza, saj mu zagotavlja monopolni položaj, „prvo in zadnjo besedo”. Za to pa se že splača hoditi po robu med zavajanjem in podtikanjem. Drago OCVIRK DRUŽINA - Številka 18; 3. maja 1998 e Anton Drobnič je dvignil glas V -.Soboti”, prilogi Primorskih novic, je (• 0rr>embi državnega praznika „upora pro-, ^Palorju”, ki se je prej imenoval „dan Ah °vitve OF”) generalni državni tožilec j Drobnič med drugim izjavil, daje bil m proti okupatorju. l ('ial je: „Dan upora je v resnici dan ^‘'Unistične zarote, ki je Slovencem pojo °^a neizmerne žrtve in novo okupaci-J dan velike prevara, dan slovenskega j, °ra in praznik narodnega žalovanja”, v ‘e '• »Resnični namen komunističnega ^ ' tva ni bila nacionalna osvoboditev, saj ^ 'S(| hoja proti okupatorju lotili tako, daje hjihovim pravim ciljem: izziva- Utrinki iz Slovenije ti okupatorja k zločinskim repreesalijam zoper slovensko prebivalstvo. Sami so se pred okupatorjem umikali v vame gozdove, svojo morilsko moč pa znašali nad svojimi idejnimi in političnimi nasporotniki.”. Poleg tega je še dejal, da je bila to državljanska vojna, „ki je Slovence usodno razdelila, komunistična partija pa je slavila zmago in Sloveniji za pol stoletja vzela narodno, politično in gospodarsko svobodo.” Seveda komunisti tega niso prenesli,ker že dolgo niso slišali takih odločnih besed. Zato so zagnali vik in krik, protestirali in blatili Drobniča ter spet zahtevali njegovo odstranitev. Seveda, saj imajo medije v rokah. Veseli smo, da je nekdo v Sloveniji dvignil svoj glas in povedal resnico glede po-četkov revolucye, pa čeprav tvega svojo V zagovor po dveh, treh Utrinkih, ki sem jih poslal v začetku svojega mandata, sem imel vtis, da STA (Slovenska Tiskovna Agencija) preko Interneta kar zadostno obvešča rojake v Argentini o dogajanju v Sloveniji. In sem obmolknil. Zadnji dogodki, zlasti vladni pritisk na medije, ki se vse bolj poslužujejo zavajajočega obveščanja ali pa še hujše - molka, so me prisilili, da bom pri nekaterih dejstvih, ki so se dogodili v Sloveniji, moral prikazati tudi drugo stran, ki je bila netočno opisana ali pa zamolčana. 1. Začnimo z odobritvijo proračuna. STA ni nikjer zapisala ali poročala o titanskem delu, ki ga je pod vodstvom podpisanega kar nekaj mesecev opravljala skupina poslancev iz SKD in SDS, da je pridobila glasove še iz drugih strank in se ji je posrečilo izglasovati enega od petih amandmajev proračuna (vsi drugi so bili zavrnjeni, predloženih jih je bilo več kot 300). Komisiji Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je posrečilo odpreti novo postavko v državnem proračunu: Izseljensko društvo Slovenija v Svetu, s čimer je zagotovljena temu društvu prisotnost v proračunskih postavkah. 2. Drugi primer zavajajočega poroče-vanja je proslava na Brezjah ob 150-letnici programa Zedinjene Slovenije na cvetno nedeljo^ Neglede na to, da je prirediteljem pri pripravah nekajkrat spodrsnilo, je novinarstvo (po novih navodilih) proslavo takoj napadlo kot novi klerikalizem, Janšev govor kot provokacijo, Peterletovo odsotnost kot nestrinjanje (v resnici je nosil z drugimi 180m dolgo butaro na Štajerskem, kamor je bil povabljen že dosti prej). Nič manj spo-tikavarya pa ni bilo tudi ob nazivu Marije Kraljice Slovencev (oni so jo pisali z malo začetnico), češ da nikoli nismo imeli monarhije. 3. STA je poročala o nepomembnem sestanku Komisije Državnega zbora Republike Slovenije ‘ za donose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki je bilo 17. aprila 1998 in zaradi nesklepčnosti ni moglo ničesar doseči (petek popoldne poslancev ni). Pomembnega zasedanja prejšnji dan, ko je komisija skupaj z gospodarskimi zastopniki s Primorske, Koroške in Porabja poslala vladi zadnji poziv, da prične uresničevati odločbe Resolucije o manjšinah, ki jo zavezujejo, da vlada Republike Slovenije gospodarsko podpira slovenske zamejce in se aktivno udeležuje pri njihovem gospodarskem ustvarjanju, pa ni omenila. 4. Ne vem, v koliko je STA opozorila slovensko javnost na odlična odgovora pro- službo. Danes se skuša zakriti vsako o-membo komunizma pri tim. NOB ter tega prikazovati kot veliko narodno dejanje. Nujno je, da se enkrat za vselej izjasni zgodovinska resnica, ki so jo poprej komunisti trobili vedno in povsod, da so oni pričeli revolucijo o kateri se danes ne govori, prej pa so jo opevali na široko pa ima še spomenike v središču Ljubljane za dosego oblasti. In to je povedal Drobnič. fesorja Alojzija Rebule, ki se je v 16. številki Družine uprl vladni politiki zastraševanja, prav tako pa v isti številki na komentar: Hoja po robu dr. Draga Ocvirka. 5. Da je bolje, če človek malo potrpi, je tudi moj slučaj. V 26. številki Zaveze se je dr. Tine Velikonja obregnil tudi ob mene, češ da nisem glasoval za praznik 15. september 1948 (priključitev Primorske), in sem dvignil roko le za prisotnost. No, v parlamentu prisotnost potrjujemo s tipkanjem, osebno sem za predlog zakona glasoval, (eden od sedmih), ko je vse kazalo, da bo predlog zakona šel po vodi, sem med zadnjimi pomladniki,, ki so še ostali, zahteval (v petek popoldne) preložitev seje na ponedeljek (kar nisem uspel). Pri tem sem pa glasoval proti svoji vesti, saj 15. september 1948 ne more biti praznik nobenega demokrata (še primorskega ne). Tistega dne se je zadnji del svobodne Slovenije pomaknil za železno zaveso. O tem so pričale kolone beguncev, ki so se valile proti Italiji (kot pred tremi leti v Avstrijo). Toda bil je čas priprave za lustracijo in nič naj bi ne motilo medsebojnega prijateljstva. Politika je pač to. 6. Končno še dve besedi o stranki, naši SKD. Hočeš ali nočeš, stranka se mora nasloniti na Cerkev. Brez zamere, toda Peterle mora biti novi slovenski Simon Bolivar. V Sloveniji hodi redno k maši nekako 10% odraslih ljudi. To so naši zvesti člani in na te moramo računati, ti tudi gredo na volišče. Žal ali ne, so to starejši ljudje, žal za starost, ne na zvestobo. Vsi novi preroki, ki se pojavljajo v stranki: odprimo jo, naj pridejo kruljavi in pohabljeni, je blef. Na prvi konferenci se bomo skregali, ali smo še krščanski ali pa demokrati, ali pa samo še skupina ljudi, ki niso krščanski in komaj demokrati. Mladina je zaenkrat še daleč. Toda je luč na koncu predora. Po Sloveniji so konec tedna pa tudi med tednom vsa tista velika župnišča, ki so jih v zadnjih letih zidali, zasedena: sami mladi, fantje, dekleta, na duhovnih vajah, na tečajih itd. Ko bodo ti mladi našli še pot do volišč, bo Slovenija zadihala (tudi Krščanski demokrati). Vse drugo je bob ob steno. Marijan Schiffrer poslanec cpmrrniH m onAut ŽAE/JAKl&t**-both MAM BBtiaM ' STRAN 3: 51. občni zbor ZS Zgodilo se je v Sloveniji... Iz življenja v Argentini PRAZNUJEJO ZAČETEK OF POD DRUGIM IMENOM Osrednja državna slovesnost 27. aprila je bila v Cankarjevem domu ob prisotnosti predsednika Milana Kučana. Slavnostni govornik akademik Ciril Zlobec je poudaril, da „veličasten upor proti okupatorju in nič manj mogočen narodnoosvobodilni boj” ni bil velika zmota, tragedija, zločinsko dejanje, (o čemer danes čivkago že vrabci na strehi), čeprav je bilo v r\jem in po njem marsikaj zmotnega in tragičnega, temveč je bil kot celota „veliko nacionalno dejanje”. Slavnostni govornik, predsednik Zveze borcev Ivan Dolničar je pri Zvezi orisal zgodovino in „veličino” Osvobodilne fronte in NOB, seveda pa je pozabil omeniti revo-lucijo in Komunistično partijo, ki je vse to pričela, da je prišla na oblast. Borci niso zadovoljni, ker v ustavi ni zapisano, da je bila slovenska državnost dosežena z narod-no-osvobodilno borbo, in menijo, da državni organi pa niso dovolj odločni pri za-vračai\ju obtožb na račun dejanj borcev ob koncu vojne. Ivan Dolničar je ocenil tudi poskuse sprave in dejal, da je to tako, kot bi poskušali spraviti ogenj in vodo, kar mu radi verjamemo, saj so še sedaj nekateri, ki bi najraje „pobili to golazen” kakor ob koncu revolucije. SLOVENSKI VELEPOSLAVNIK NA HRVAŠKEM SE POSLAVLJA Hrvaški predsednik Franjo Tudman je na poslovilni obisk sprejel slovenskega veleposlanika na Hrvaškem Matijo Malešiča. Ob tej priložnosti je predsednik veleposlaniku Malešiču izročil odlikovanje reda kneza Branimira. Kot je poudaril Tudman, je Malešič odlikovanje prejel za opravljeno delo za razvoj hrvaško-slovenskih odnosov, pa tudi kot znak prijateljstva. Malešič je dejal, da bo bližnji obisk hrvaškega predsednika v Sloveniji prispeval k nadaljnjemu razvoju dobrih odnosov med državama. JELINČIČ PROTESTIRA Predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je ustavno sodišče zaprosil za mnenje v zvezi z nastopom predsednikov parlamentarnih strank SDS Janeza Janše in SKD Lojzeta Peterleta, ki da mu poskušata onemogočiti udeležbo kot predstavniku SNS v slovenskem delu pridružitvenega parlamentarnega odbora za vstop v EZ. S tem naj BI kršiLA 43. in 82. člen slovenske ustave. SNS je po Jelinčičevem mnenju edina parlamentarna stranka, ki je v bistvu najbolj upravičena za delo v tem odboru, kajti ravno SNS je s tem, ko ni podpisala sporazuma, pokazala, da se najbolj zavzema za varovanje slovenskih interesov. Peterle in Janša sta namreč odločno dejala, da njuni stranki ne bosta sodelovali pri komisiji za vstop v Evropo, če bo zraven Jelinčičeva stranka, ki daje slabo ime Sloveniji pred vso Evropo. KOMUNISTI NOČEJO V NATO Predsednik odbora DZ za mednarodne odnose Jelko Kacin je predsedniku Združene liste Borutu Pahorju poslal protestno pismo zaradi letakov s sporočilom Nočemo Ameriške Teroristične Organizacije, ki jih je v svoji akciji trosil mladi forum ZLSD. Po mneryu Kacina je sporočilo letaka sporno, neprimerno, nepremišljeno in škodljivo. Kacin opozarja, da Slovenija že leta aktivno sodeluje z zvezo NATO v Partnerstvu za mir, slovenski parlament pa je sprejel tudi zakon o uresničevanju temeljnih razvojnih programov obrambnih sil RS v obdobju od 1994 do 2003, ki med drugim zahteva modernizacijo v okviru standardov, ki veljajo v zvezi NATO. Kot vemo, so Drnovšek in drugi,‘,bivši” komunisti „hoteli” v NATO, pa jih ta ni maral, je že vedel, zakaj. Sedaj pa mladi naraščajniki „bivših” komunistov javno pišejo, kar so njihovi starejši privatno mislili, a drugače javno govorili. EVROPA BREZ MEJA Na Dunaju se je začel dvodnevni forum z naslovom Evropa brez meja, kjer udeleženci osrednjo pozornost namenjajo vprašanjem širitve Evropske zveze in njenega vpliva na gospodarstvo. Forum prireja avstrijska Raiffeisen Zentral Bank, udeležuje pa se ga okoli 400 gostov iz držav srednje in vzhodne Evrope, predvsem politikov in guvernerjev centralnih bank. Osrednji del prvega dne foruma je bila okrogla miza o vlogi centralnih bank v pripravah na širitev EZ, na kateri je s prispevkom o pripravah slovenske osrednje banke sodeloval tudi guverner Banke Slovenije France Arhar. Od prve minute Ko bodo umi kazalci odbili polnoč in bo nastopil 1. maj, bo v Sloveniji pričel vejati novi zakon o cestnem prometu. Prinaša številne novosti, višje denarne kazni in druge kazenske sankcije do zapora. Prometni policisti trdijo, da ga bodo pričeli dosledno izvajati od prve minute - brez opozoril neprevidnim voznikom. Opravičil, češ, ne ve, kaj v novem zakonu piše, ne bodo upoštevali* „Nepoznavanje predpisov ne odveznje odgovornosti,” pravijo. Za voznike začetnike - to bodo tisti, ki bodo imeli vozniško dovoljenje manj kot dve leti, bodo veljale stročje omejitve, na primer popolna treznost in zgolj sedem dovoljenih kazenskih točk. Prav kazenske točke so tiste, ki voznike najbolj begajo. Na kratko: vsak voznik bo imel na voljo 18 kazenskih točk v dveh letih. Kdor bo bonus v tem času presegel, bo ostal brez vozniškega dovoljenja, po pol leta pa bo moral znova opravijati vozniški izpit (bonus za voznike začetnike je sedem točk). Pri drugem odvzemu bo moral na opravljanje izpita čakati leto dni. Visoke bodo tudi denarne kazni, od pet do 90 tisoč tolarjev za posamezen prekršek, lahko pa dosežejo dvesto tisoč tolarjev. Še vedno pa bo veljal tako imenovani popust; kdor bo kazen plačal na kraju ah v osmih dneh, bo plačal le polovico zneska. Drugo vprašanje je, kako bodo zakonu sledili tisti, ki morajo kazni izterjati - davkarji in sodniki za prekrške. Kot je slišati, velja nepisan dogovor, da bodo najprej obravnavali tiste, ki bodo svoj greh storili sedaj, če bodo imeli čas, pa bodo skušali rešiti še zadeve iz prejšnjih let... Ali je to v skladu z ustavo, se bo izkazalo ob prvi pritožbi, verjetno pa je to edina možnost, da novi zakon ne ostane le mrtva črka na papirju. Zakon bo torej prvo minuto 1. maja pričel veljati. O tem, ali ga bo spoštoval ali kršil in tvegal stroge sankcije, pa bo odločal vsak udeleženec v prometu sam. Vodovje na severovzhodu države napreduje in vedno bolj ogroža niže ležeče predele. Počasi a nevzdržno se bliža Buenos Airesu in nekaj časa bo preteklo, predno bo prebivalstvo mimo zadihalo. Višek povodnji bo te dni prizadel severne province in se napotil na jug proti prvi provinci in glavnemu mestu. Južnim predelom je laže: ob izkušnjah na severu se lahko vsaj delno pripravijo, da bo škoda manjša. A brez škode ne bo šlo. V BLATNEM MOČVIRJU Spričo potankega poročanja obveščevalnih sredstev je javnost prevzeta zaradi katastrofe. Večji del pozornosti je obrnjen v vodovje, zato gredo druge novice mimo, ne da bi jim narod posvetil dovolj pozornosti. Ena snovi, ki jih je te dni časopisje obdelavalo, a niso imele priličnega odmeva, je afera okoli Narodne banke in velepodjetja IBM. Ta problem (\bdelavajo na sodišču že nekaj časa. Vse skupaj je precej zapleteno, a v bistvu je zgodba jasna. Pred časom je Narodna banka izdelala načrt za informatizacijo celtonega omrežja. To niso mačje solze. Narodna banka je trenutno eno zadnjih velepodjetij v državni lasti. Govorimo o največji bančni ustanovi v Argentini, ki ima podružnice po vsej državi. Ni važnejšega mesta ali trga, kjer ne bi imela podružnice. Višina investicije za informatizacijo celotnega sistema se je vzpenjala tam proti tristo milijonov dolarjev. Ni čudno, da se je za to delo potegovalo več družb. Končno se je vodstvo banke odločilo ža IBM. Takoj zatem je bilo slišati govorice, da zadeva ni bila popolnoma čista. In ker s celotnim postopkom niso bili zadovoljni niti državni nadzorni organi, se je pričel sodni postopek. Raziskovanje je kmalu pokazalo, da je v vrtincu pogajanj in pogodb določena količina denarja zavila na stransko pot. Beseda „podkupnina” je dobila domovinsko pravico in kažipot je raziskovanje usmeril v Švico. Da ne bomo predolgi: gre za vsoto približno trideset milijonov dolarjev ki naj bi jih prejel vodilni krog banke, da se je odločil za poletje IBM. Zadnje dni so bivši visoki funkcionarji banke priznali, da v tej zadevi niso nedolžni. Nastal je celo mednarodni škandal, ker argentinske sodne oblasti sumijo, da so v centrali IBM v ZDA vedeli za vso zadevo in zahtevno sodni postopek tudi proti odgovornim ameriškim državljanom. A sedaj pustimo Narodno banko in IBM pa se ozrimo nekoliko okoli. Strah in groza, če si nadenemo prava očala, bomo videli, da se nahajamo sredi poplave korupcije. Ta je bila sicer precej razširjena v Argentini (in po svetu, kje pa ne), a sedanje stanje presega vse, kar je bilo doslej poznanega. Ni da bi naštevali, saj dnevno časopisje dan za dnem poroča o neverjetnih primerih. Prav sedžg je nov škandalček odplavil Evo Gatico, državno podtnjnico za mladoletnike in družino, ker sumijo da je nekaj fondov tudi tam zašlo na stransko pot, zlasti v volilne propagandne namene. Kot prej tihotapljenje, orodja, kot zadeva Matilde Menen-dez, zaradi česar je vlada bila tedaj poražena v prestolnici, itd, itd. Pred dnevi je bivši Kennedijev obrambni minister Thomas McNamara govoril na civilno-vojaškem forumu v Buenos Airesu in dejal, da „največja nevarnost za demokracijo ni avtoritarizem, temveč korupcija ustanov, funkcionarjev in privatnih sektorjev”. To je izrazil v trenutku, ko se je afera Narodna Banka-IBM najhuje razplamtela. Nekoliko pozno opozorilo, a ne prepozno. Vendar, ali Cerkev ne svari že leta Tone Mizerii in leta, da je argentinska kriza ..moralne narave” prej kot gospodarske ali politične: Nihče ne more zanikati (čeprav si vlada to s silo prizadeva), da je korupcija globoko zakoreninjena v državnih ustanovah. Lahko trdimo, da se družba nahaja v blatne® močvirju. A tu ni da bi prekrižanih čakali, kdaj vodovje upade. VEDNO PRISOTNE VOLITVE Ne poplave ne korupcija pa ne zaustavi-jo razgibanega političnega življenja. Prison tvovali smo sicer tekmovanju, kdo se b° pokazal bolj solidarnega. In v tem ni zaupa-ti ne enemu ne drugemu. Za Povezavo Je lahko: ni na oblasti in nihče ji ne K*01* očitati nepripravljenosti. Mimo lahko ka# sočustvovanje in organizira pomoč, kar J1 vse obrodi tudi politične sadove. Vlada Pa se je sedaj začela gibati in obljublja velik0 količino fondov zlasti za dobo po poplavi ko bo treba celotno življenje obnoviti, poZ1' dati domove in jih opremiti. A dejstvo Je’ da bo za to uporabila fonde, ki jih ^ odvzela drugim socialnim sektorjem, zdravstvu. Poleg političnega izkoriščanja popi*; pa so se nadaljevali tudi drugi strankah manevri. Zadeva tretje predsedniške dob* Menema je začasno potihnila, a ofenziva na Vrhovnem sodišču se nadaljuje, medtem k° Ramon Ortega tiho upa, da se bo vs« izjalovilo in bo on peronistični predsed" niški kandidat. Duhalde meni drugače. ® njegovega kroga je bilo celo slišati govoo-ce, da je pripravljen ponuditi skupno 1$°’ kjer bi bil on kandidat za predsednik* Ortega pa za podpredsednika. Zaenkrat * gleda, da iz te moke ne bo kruha. V Povezavi stvari tudi niso druga®* Čeprav mnogi upajo, da bo le prišlo soglasne predsedniške formule, doslej d0, godki kažejo, da bodo le notranje voltt^ odločile, kdo bo predsedniški kandidat, De la Rua, ali Graciela Fernandez Meijide Zadnje ankete kažejo, da priljubljenost De la Rue raste in da skony že dosega svoj0 sotekmovalko. Gospa Graciela je medtem pohitela ’ Washington, da si pridobi zaslombo tudi severnoameriških krogih. Njen trud je ^ usmerjen zlasti v to, da je tamošnje gosp^ darske in politične kroge prepričevala dejstvu, da če zmaga na volitvah, ne 1 bistveno spremenila gospodarske politi in da bo argentinska zunanja politika šf naprej tekla po istih tirnicah kot doS« Seveda pa je tudi dovolj razločno poveda^ da ni pristaš „telesnih odnosov” med Zv in Argentino. A kandidature niso edini problem P°v^ zave. Prav te dni teče v kongresu debata delavski 'reformi. Tu pa stališče radikal0' in frepasistov ni enako. Solidarna fronta more zakriti svojega peronističnega izv° eventuelne tehnične in finančne podp0*® ki jo država nudi tej federaciji na raz11 področjih komunitamega udejstvovanj3-Kakor že dolga leta, to tajništvo referat za institucionalne zadeve sestavi)8 va prof. Jana Dobovšek in podpisani-Nelepša hvala! dr. Vital Poročilo zgodovinskega referenta Poročilo referentke za tisk Kdor od naših članov ni bil odbornik društva Zedinjena Slovenja v zadnjih treh letih ali pa ni bral zadevnih oglasov v Svobodni Sloveniji in Oznanilu, temu naj Povem, da je društveni odbor leta 1995 sWenil izdati za 50-letnico Zedinjene Slovele njeno 50-letno zgodovino v tisku; zgodovino njenega dela in nedela, uspehov in Neuspehov, pa tudi načrtov in težei\j, izpolnjenih ali neizpolnjenih. Obdobje, ki naj bi ga ta zgodovinski pokril, mi je bilo natančno določeno: °d jan. 1948 do jan. 1998. Ker je načrtovano delo presegalo moje ®°žnosti in zmožnosti - tega sem se takoj Uvedel - sem iskal primernega razumnika ® 8a k sreči tudi našel v osebi dr. Jožeta Obljubil, sem mu vso pomoč in mo-j^n° ter tehnično podporo odbora, posedi Pa še predsednika g. Marjana Loboda. Po treh letih dela in prizadevanja zdaj ™*to sporočim, da je besedilo samo pripravljeno za tisk. Brez fotografij bo zasedlo okoli 700 ^ večjega formata. Domiš\jamo si -dvorim o ekipi treh: pisca dr. Ranta, Mar-^ Loboda in zgodovinskega referenta -jkje besedilo jezikovno prečiščeno, vse-jPsko pregledano in v zadnji etapi dopolnjeno še s prispevki, pisnimi ali ustnimi, ^katerih javnih delavcev. Ves tekst je bil 'Nesen v računalnik in je torej katerakoli lahko dosegljiva. Ni pa še rešen tehnični problem, kako ^vrstiti in v knjigi na pravo stran vstaviti Svilne fotografije, ki jih je računalnik kar P°gostokrat utajil. Ne bom tukaj navajal v podrobnosti ^h in vsakovrstnih težav, na katere je k^ec tolikokrat naletel in pred katere je Ha večkrat postavljena vsa ekipa, ampak i"°m omenil v grobih obrisih izvršeno delo N odločitve za takšno ali drugačno obliko /hhge, za izbrano in opuščeno vsebino. Za smo se odločili in potem tudi izvedli, je seveda najbolj razvidno iz samega vse-^skega kazala za zbornik, kot je sedaj Ptedviden. Poleg uvoda in zagovora oziroma odpisu dežnika preden dežuje, je Zbornik (to . Negovo začasno ime, dokončno še ni jpano) razdeljen na štiri dele. Najob-^jša sta prva dva. , ^ prvem delu, naslovljenem Zgodovina “'godbe, bomo našli kronološki prikaz ^užbenega in organizacijskega delovanja v jr' Pisani, a vendar homogeni skupini °tticev, ki jih pisec v knjigi postavi za 3. genski tok Slovencev v Argentino. V to Uo spada pripoved o ustanovitvi Društva h °Vencev, o znanem Victor Martinezu, o 'Povanju in lastninjenju Pristave, o pra-°sebnosti za zdajšnjo ZS, o dogovoru h ZS iri KD za delitev medsebojno prižetih pristojnosti, o načelnih stališčih ZS '’Se naše skupnosti vpričo domovinske *mske infiltracije s .ponujanjem roke’, in ^ že poročilo o praznovanju 50-letnice letošpji 25. januar. ^ ^ drugi del Zbornika spadajo Storitve dosežki. Tako so v svojem posebnem . Slavju podrobno opisane vse glavne, sre-jj e> spominske Domobranske proslave. °J Prostor imajo v tem oddelku vsi Slo- Vehski He Niprj dnevi - po vrstnem redu in do mož- Potankosti popisani: kako so potekale ..'ave nary e, kako so bili izvedeni in v ^tšnih okoliščinah. Svoje poglavje imajo ^ druge kulturne in družabne prireditve, ^ katerih je bila neposredno udeležena | '.e se na katerem področju upraviči 50-(j 1 °bstoj našega Društva, je to možno * *azati z uspešnim delovanjem našega Sr a: predvsem osnovnih šol; tudi hiošolski tečaji priznavajo pokrovi-"stvo Zs. Vprašanje občutljivejšega ravnotežja med ZS in KD ter drugimi ustanovami je obravnavano v drugem, obširnem poglavju, ki sklene na ugotovitvi, da se vse ustanove krepko ujemajo v načelnih idejah. Posebno daljše poglavje v tem drugem delu, je posvečeno Slovenskim Domovom in še nekaterim drugim, samostojnim ustanovam. Marsikdo se bo vprašal, kaj ima pri tem opravka ZS in celo, s kakšno pravico vnaša v Zbornik zgodovino, ki ji ne pritiče, in se ponaša z uspehi, ki niso njeni. V tem vprašanju smo si v ekipi'bili edini v tem, da po svojem ustroju in posebnostni vlogi, ki jo ima ZS v skupnosti, njene predstavniške vloge in njenega dela ni mogoče ločiti od mnogovrstnih dejavnosti, katerim je ta skupnost predana tudi zunaj društvenega okvira. To obvezujoče dejstvo bo razumel vsak član skupnosti, ki je bil ali je še z njo organizativno ali pa samo čustveno povezan. Poleg tega so Domovi z veseljem dajali pristanek na svojo vključitev v Zbornik in nam postregli z zaprošenimi podatki. ZS pa je, jasno, v Zborniku poudarila, da si ne želi prisvajati zaslug, ki jih nima. Res pa je, da je prvotno zamišljeni in odmerjeni krog tega dela zaradi nove tvarine - bom rekel -počil po šivih - in povzročil, da se je tako v Zbornik ,infiltrirala’ grmada dragocenega gradiva. Trertji del knjige prinaša poglavje z naslovom Podoba ZS v imenikih, seznamih, številkah. Že samo naslov je dosti zgovoren. Številčna rast, upadanje in nihanje članstva so razvidni iz razpredelnic v tem poglavju. Marsikdo bo tamkaj našel tudi svoje ime; če je morda pozabil, da je bil nekdaj odbornik Društva, bo verjetno prijetno presenečen. Zadnji četrti del vsebuje (ponatisnju-je) dokumente o pravilih, uradnih vlogah, spomenicah, pogodbah, pozivih, protestih. Pa tudi obsežna povzetka celotne vsebine Zbornika v španskem in angleškem jeziku. Posebno vrednost, sodimo, da ima v tem delu dolg, zelo natančen spisek pisnih virov, katere je pisec zbral, uredil in razporedil tako, da je spotoma bila izvršena v večji meri tudi druga naloga našega referata, ki se je glasila: urediti zgodovinski arhiv. Za konec pa nekaj besed o začetku, to se pravi, o prvi tisti etapi, ko sva dr. Rant in jaz razmišljala, kaj mora noter, kaj naj gre noter in kty naj zunaj ostane. Ko sva se kolebajoč odločila za vsebino in obliko, je šel dr. Rant z velikim navdušenjem in zavidljivo vztrajnostjo na delo, posebno še, ker ga je v njegovi zamisli, v začetnem osnutku podprl tudi naš predsednik. Rezultat tega je danes naslednji: V Zborniku je po obstoječih zapisnikih verno popisan potek neštevilnih sej, sestankov, tako širšega Glavnega odbora kot ožjih Upravnega in Izvršnega sveta. Z imeni odbornikov, z imeni predlagateljev, z nasprotujočimi se mnenji, z razpravljanjem o bistvenih problemih in tudi minljivih vsakdanjosti. Iz takega prednašanja te zgodovine, ne pa iz skope omembe glavnih silnic ali samo dela oseb, ki so resnično izstopale, bo šele moč spoznati, kuj sta obe generaciji - prva, ki je odšla in druga, ki odhuja, ustvarili in zgradili v teh 50-ih letih. V Zborniku bo ostala zapisana cela vrsta imen ljudi, ki so kljubovali zobu časa in v svojem slovenstvu zagrizeno vztrujali, tako da nam je bilo mogoče ostati in obstati v tem, kar smo. Pomaknimo zgodovino za 100 let naprej in predstavimo se svoje potomce, ko bodo takrat, ko bo to še bolj v modi kot danes, iskali svoje korenine. V Zborniku jih bodo našli. Mene je k odločitvi za tak podroben opis društvenega delova- Referat za tisk sestavljamo gg. Emil Cof, Stanko Jerebič, Stanko Snoj, Lojze Rezelj ter Pavlina Dobovšek. Odbor se je sestujal enkrat mesečno. Naš delokrog je bil: a) Določati politiko časopisa „Svobod-na Slovenija”, b) Skupaj z uredniškim odborom skrbeti za ohranitev in razvoj časopisa, c) Predlagati upravnemu odboru Zedinjene Slovenije višino naročnin, ceno oglasov in honorarje zaposlenim. Že v začetku poslovne dobe je odbor pripravil predloge v zgoraj omenjenem smislu in jih izročil v pretres upravnemu odboru. Upoštevujoč dane razmere in dane možnosti je uredniški odbor uvedel gotove spremembe v časopisu, predvsem še zaradi dejstva, da Svobodna Slovenija praznuje letos 50. obletnico svojega vsakotedenskega izhajanja v Argentini. Kot je znano, je Svobodna Slovenija bila med vojno glasilo Slovenske legije in še je zato tiskala in razpečavala ilegalno. V Argentini jo je leta 1948 začel izdajati g. Miloš Stare, ki je bil njen urednik že v vojnih letih v domovini. Istočasno pa doživljamo že tudi 50 let našega bivanja v Argentini in temu dejstvu so namenjeni predvsem ponatisi takratnih člankov v časopisu „Svobodna Slovenija”. Letos izh;ya tednik Svobodna Slovenija v nakladi 1000 izvodov, od katerih pošiljamo v inozemstvo 162 številk. Plačevanje naročnine je več ali mary redno, zamudnikom, ki so v zaostanku s plačevanjem več let, smo poslali opomine. O gmotnem položaju časopisa bo poročal blagajnik cont. Milan Magister. Odbor se zahvaljuje vsem sodelavcem, ki nam pošiljajo članke in poročila o življenju v naši skupnosti, predvsem pa prav lepa hvala g. Emilu Cofu za njegovo nadvse skrbno vodenje kartoteke oz. seznama naročnikov. Odbor se tudi priporoča bralcem za mnepja o časopisu, še bolj pa za njihove želje o zboljšanju Svobodne Slovenije. Hvaležni bomo za vsak trezni predlog in ga bomo skušali upoštevati, da bo Svobodna Slovenija tudi v bodoče ostala resno glasilo političnih emigrantov. Pavlina Dobovšek Poročilo slovenskega srednješolskega tečaja ,,Ravnatelj Marko Bajuk” SSTRMB ima svoj sedež tukaj v Slovenski hiši. Združnje dijake s področja Velikega Buenos Airesa z namenom posredovati jim na ravni srednješolske izobrazbe in v slovenskem jeziku najlepše duhovne in snovne stvaritve slovenskega človeka. V šolskem letu 1997 je obiskovalo tečaj 105 dijakov; razdeljeni so bili v pet letnikov: 1. letnik 30 dijakov; 2. letnik 22 dijakov; 3. letnik 18 dijakov; 4. letnik 20 dijakov ter 5. letnik 15 dijakov. Tečaj je imel tudi dva dopisna dijaka iz notranjosti dežele in sicer iz San Luisa. Letošnje leto pa se je v tečnj vpisalo 112 dijakov ter 3 dopisni. Ravnateljica tečaja je bila prof. Neda Vesel Dolenc. Profesorski zbor so sestavljali sledeči: Milena Ahčin, Franci Cukjati, Luka Debevec, lic. Rok Fink, dr. Štefan Godec, dr. Marko Kremžar, p. dr. Lojze Kukoviča, Marjan Loboda, prof. Alenka Magister, prof. Metka Mizerit, Lojze Rezelj, prelat Jože Škerbec, arh. Jure Vombergar in lic. Terezka Prijatelj Žnidar. Profesorjem stoji ob strani odbor staršev pod predsedstvom ge. Marjete Šenk. Tečaj Je bil skozi vse leto in sicer 20 dni (sobot). Pouk in druge dejavnosti so potekale po letnem delovnem načrtu in šolskemu koledarju. Nobena ura ni odpadla, odsotne profesorje pa so nadomeščali kolegi ter danes že pokojni prof. France Bergant. Poučevali smo nasledrye predmete: Sloven- nja nagnil tudi spomin na nekdanjo Mohorjevo družbo, ki je v svojem koledarju objavljala imena svojih naročnikov, tako iz Severne Amerike kot tudi iz Argentine. Kakšen zaklad podatkov za celo pahljačo druž-benmih znanosti pa tudi za preproste domotožne ljudi, si ni težko predstavljati. Drugi razlog za ta način dela pa je bil v namenu, da se Zborniku, kot v neke vrste zgoščenki, spravijo, skoncentrirajo v časovnem redu urejeni zapisniki, dokumenti in drugi pisni viri. Kot rečeno, tukaj ni mesto, da bi razlagal in našteval težave, sitnosti, razočaranja in zadoščenje, ki jih tako delo prinaša. V imenu pisctyn v svojem imenu se zahvalim organizacijam in posameznikom, ki so prinašali svoje dele k celotnemu delu. Njihova imena in njih zasluge bodo objavljeni v Zborniku. Želim, da se ta novi poskus ZS ne izjalovi. Albin Magister ščino (slovnico in slovstvo) 2 uri v vsakem letniku; verouk v 1., 3., in 4. letniku; svetovne nazore v 4. in 5. letniku; slovensko zgodovino v 2., 3., 4., in 5. letniku; zemljepis Slovenije v 3. letniku; živo besedo v 1. in 5. letniku ter petje v 1. in 2. letniku. Šolsko leto smo kot vedno začeli s sveto mašo in uvodnim nagovorom ravnateljice. Na sklepni prireditvi, katero sta s svojo prisotnostjo počastila nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode ter glavni urednik Družine msgr. Janez Grilj, smo se poslovili .od petega letnika. Najboljši dijaki so dobili ki\jižne nagrade, dar dr. Petra Venclja, bivšega sekretarja za Slovence po svetu. Najboljši dijak 5. letnika pa tudi slovenski srebrnik, dar dr. Petra Urbanca iz Kanade. Dijaki 1. in 5. letnika, ki imajo predmet Živa beseda, so nastopili z recitacijami pod vodstvom predmetnega profesorja Lojzeta Rezlja. Petošolci so pod vodstvom prof. Metke Mizerit pripravili almanah „Moje mesto” in ga ponesli s seboj v Slovenijo. Tam so ga podarili osebnostim pri sprejemih ter dobrotnikom, ki so jih sprejeli in jim poleg staršev ter Društva Slovenija v svetu omogočili potovanje. Ob zaključku šolskega leta so almanah poklonili tudi profesorjem. Naj omenim še druge dejavnosti: sestanek staršev, na katerem je predavala prof. Metka Mizerit: „Slovenstvo, vrednota, ki mi je bila podarjena”; drugi sestanek s starši na razredni ravni; duhovna priprava na velikonočne praznike; poslovilni večer s sveto mašo 5. letnika ob abiturientskem potovanju, ter orientacijsko-poklieni tečaj za dijake 4. in 5. letnika pod vodstvom Mladinskega referata ZS. Profesorski zbor pa je imel študijski dan na kinti Sloga, na katerem je dr. Marko Kremžar razvil globoke misli ob Etičnem kodeksu Društva katoliških pedagogov Slovenije. V to društvo se je tudi vpisalo 10 profesorjev. Člani profesorskega zbora so se redno udeleževali-prireditev Šolskega odseka ZS, ki ima na skrbi ohranitev in razvoj celotnega slovenskega šolstva v Argentini. Aktivno so sodelovali tudi na srečanju učiteljev in profesorjev ob začetku leta. To je kratek pregled delovanja tečaja, ki je letos stopil v 38. šolsko leto z istim vodilom, kot ob svoji ustanovitvi: iz ljubezni do resnice, do slovenstva, do mladine. Hvala lepa vsem! Prof. Neda Vesel Dolenc ravnateljica Gospodarski vestnik Pisali smo pred 50 leti... Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice Sedmi občni zbor Dr. Miha Krek: Ob stoletnici V ponedeljek, 27. aprila, so se člani Slovensko-latinskoameriške trgovske zbornice srečali že na sedmem rednem letnem občnem zboru. Ko je Slovenija stopala na pot samostojnosti, je tudi skupina slovenskih podjetnikov v Argentini začutila, da mora doprinesti svoj delež v gospodarskem uveljavljanju matične domovine v svetu. Spoznala pa je obenem, da je to delo lahko v prid tudi novi domovini Argentini. Tako je nastala Slovensko-latinskoameriška trgovska zbornica (SLATZ), katere cilj je pospeševati medsebojno spoznavanje in zlasti medsebojno gospodarsko izmner\javo med Slovenijo in Argentino ter to izmenjavo razširiti na raven latinske Amerike, zlasti po ustanovitvi Mercosurja. Zbornica ima za sabo že sedem let delovanja in lahko pokaže marsikateri uspeh. Gotovo pa je še ogromno dela, suj globalizacija in druge spremembe na mednarodnem gospodarskem odru stavijo vedno nove izzive in zahtevajo nove odgovore. Sedmi občni zbor je potekal v prostorih Slovenske hiše v Buenos Airesu, kamor je kljub slabemu vremenu pohitelo kar prilič-no število članov. Zbrane je myprej pozdravil predsednik Herman Zupan, ki je ugotovil sklepčnost občnega zbora. Po izvolitvi dveh overovateljev zapisnika (Klemen Železnik in Jože Šenk) in treh preštevalcev glasov (Zorka Gris, Bogdan Vrtovec in Janez Osterc) so člani odbora podali svoja ■ poročila Teniški referat je v odsotnosti cont. Antona Marina prebral podpredsednik Marjan Loboda. O gospodarske stanju Zbornice je poročal blagajnik Anton Podržaj. Končno je podal svoj pregled dela v pretekli dobi tudi predsednik Herman Zupan. JANEZ MARKEŠ (po Magu) Iz vseh poročil se je dalo povzeti, da je bilo mnogo opravljenega, a da je pred društvom še vrsta izzivov. Gotovo je bil važen uspeh v preteklem letu imenovanje novega opolnomočenega ministra na veleposlaništvu RS v Buenos Airesu, za kar se je Zbornica že dolgo časa zavzemala tako v vladnih kot v gospodarskih krogih Slovenije. Tomaž Kunstelj, ki je bil postavljen na to mesto, se bo pretežno posvečal trgovskemu problemu in pospeševanju gospodarske komplementacye Slovenije in Argentine, čeprav ne zavzema specifično mesta gospodarskega atašeja. Naslednja točka dnevnega reda so bile volitve. Po pravilniku je zapadel mandat polovici članov odbora. Predložena je bila ena sama lista, ki je bila soglasno sprejeta. Tako bo v naslednji dobi Zbornico vodil sledeči odbor: predsednik Herman Zupan; podpredsednik Marjan Loboda; tajnik lic. Marko Amon; podtajnik lic. Andrej Troha; blagajnik inž. Anton Podržaj; podblagajnik lic. France Gorše; odborniki Ciril Oblak, cont. Gregor Hribar, Marjan Petkovšek, Pavel Bajda ter inž. Janez Pleško; ter nadzorni odbor: inž. Jernej Dobovšek, arh. Marjan Eiletz, Janez Osterc, Marjan Oven in Jože Šenk. V zaglavju slučajnosti je Marko Amon najprej poročal o seminarju ..Slovenija, tvoja priložnost”, ki ga je organizirala Študentovska organizacija univerze v Ljubljani (ŠOU) za slovenske študente in mlade podjetnike, ki žive v tujini. Tega seminarja seje iz Argentine udeležilo kar devet mladih rojakov pod pokroviteljstvom Zbornice. Izvedba seminarja je bila brezhibna in je pričakovati, da se bodo slične iniciative v bodoče še nadaljevale. Zatem je poročal (2) Kaj misli Spomenka!? Prek i\jega je namreč Spomenka definirala svoj odnos do političnih aktualnosti. Za osrednji tekst, ki je razmejil njen odnos med „poprej” in „v novi vlogi”, pa bi lahko označili Zaustaviti desnico, objavljen 18. aprila 1992, prav tako v sobotni prilogi Dela. Med drugim je zapisala: desnico je treba zaustaviti, zato menim, da bi človek, ki vsaj ni obremenjen z ideološkim mesi-janstvom in jemlje svojo predsedniško vlogo pragmatično, vendarle bil primeren za to, za kar gre: da začnemo pragmatično gospodarsko politiko in pustimo ljudem njihova svobodna prepričanja in njihove duše pri miru.” Toda tedaj v mislih že ni imela Milana Kučana, čeprav tudi s tem ne bi zgrešila poante: to je bil agitatorski apel, da bi tedanjega premierja Peterleta zamenjal - Igor Bavčar. Poslej so njeno nanovo postavljene teze tekle kot namazane. Novembra 1988 je še zapisala, da je prek i/Jav Milana Kučana treba iskati in tematizirati značilnost boljševiške logike, da bi jo spoznali in vedeli, kaj lahko od nje pričakujemo, ksu zmore in česa ne... Poslej izjavlja, da je Kučan svojo državotvorno vlogo opravil odlično in neoporečno. 1988 je o komunistih dejala, da je Dolomitska izjava „pač še vedno temelj razmerij med partijo in zavezniki", 24. julija 1994 je narobe, veliko koalicijo med LDS in SKD označila za znak slovenske sprave. 1988 je Kučana izenačila z ..bolj.ševiško pametjo”, po kateri posamezniki niso nič, večina ljudi pa je vse...” Po Spomenkinem Zaustaviti desnico, se je odprlo temeljno vprašanje, ali je ryeno opredmetenje oziroma njena pragmatizaci-ja novo poglavje v osebni ideologiji, torej plod osebnega intelektualnega presvetljen-ja, ali njena nova pragmatika pomeni, tudi, daje bila pragmatika vedno njen življenjski načrt in je preprosto, kot so ji mnogi očitali, igrala vlogo trojanskega konja. OD NAČELNOSTI K OPORTUNIZMU Poleg pobitih domobrancev in poleg Kučana v Spomenkinem življenju zelo po-mebno vlogo igra fikcija o liku Janeza Janše. „Janša kot poosebljenje križpotja naše sedanjosti, torej nikakor ni le žrtev sedanjih političnih razmer, ampak je žrtev naše državljanske vojne... konec koncev me ne zanima, ali me bo ,,zašil” demokratičen ali nedemokratičen centralizem, vojska ali partija...”, je zapisala 1988. „Janša je pravzaprav edini naslednik boljševistične ideologije pri nas” pa je izjavila v intervjuju 21. septembra 1996. Janšo je po miselnem preobratu označila za Vodjo in Odrešenika, ki se bori izključno za oblast, njegovo poslanstvo pa je v tem, da skuša ločiti slovenstvo od komunizma, kriminala in udbomafije. Častno mesto na Spomenkini boljševistični lestvici je, potem, ko ga je zapustil Kučan, zdaj zasedel (in ga še zaseda) Janša. Toda to je šele pol zgodbe. Spomenka je napisala knjigo Svet kot zaroda, v kateri je v humanistično folklorni maniri, oziroma v publicističnem tričetrtinskem taktu Janšo razstavila na prafaktorje, ga vnovič sestavila, potegnila črto, naredila inventuro in ugotovila, da je nekaj V letu „pomladi evropskih narodov” 1848 je bila misel Združene Slovenije prvič v slovesni, uradni obliki sklenjena in objavljena.... Od takrat do današnjega dne je misel Združene Slovenije bila in je še, kar je že tudi poprej bila v srcih vseh slovenskih ljudi: osnovna zahteva slovenskega naroda in naša žal še neizpolnjena želja... Kelih, našega trplejenja s koncem druge svetovne vojne ni bil še napolnjen. Svobodo v Združeni Sloveniji smo želeli in pričakovali, a v najstrašnejšo sužnost smo padli. Stoletnico slovesne oznanitve osnove našega narodnopolitičnega življenja praznujemo nad grobovi in pogorišči v globoki tudi o povezavi trgovskih zbornic Srednje Evrope, ki se na povabilo Hrvaško-argen-tinske zbornice organizira v Buenos Airesu. Poleg hrvaške in slovenske pri tej iniciativi sodelujejo še zbornice avstrijske, madžarske in češke skupnosti v Argentini. S tem je bil uradni del občnega zbora zaključen. Sledil je še drugi del, v katerem je Tomaž Kunstelj, opolnomočeni minister veleposlaništva RS v Argentini, podal zgoščeno a zelo pregledno sliko gospodarskega stanja v Sloveniji, njene zunanje trgovine in pogled na perspektive in možnosti trgovske izmenjave med Slovenijo in Južno Ameriko. Ob prigrizku in kavi je sledil živahen razgovor, ki je pokazal rastoče zanimanje slovenskih podjetnikov za tesnejšo trgovsko povezavo med Slovenijo in Argentino. Izmenjava mnenj pa je tudi zarisala nekatere glavne smernice, ki jih bo treba v bodoče upoštevati, da želje in načrti-uspešno priplujejo do cilja. t.m. podobnega kot fašist. Problem pa je v tem, da so v tistem času isto mislili in pisali Milan Kučan, Slavoj Žižek, oziroma celotna idejna miselna postavitev reformkomunis-tov. Tudi to bi bilo mogoče vzeti za naključje, če ne bi vedeli za predlog za lastninjenje igralnic. 18. maja 1992, štiri dni pred Peterletovim padcem, tako je bilo prebrati v časopisih, je operativec na tretjem operativnem območju (s šifro 0447) VIS zabeležil pogovor direktorja HITa Danila Kovačiča. Iz pogovora je bilo razbrati popolno Spomenkino kooperativnost pri zelo pomembnem lastninjenju institucije, ki je bila ustanovljena, tega ne gre pozabiti, za izvenproračunsko financiranje Udbe. Spomenka je tedaj polno že sodelovala s Hitovim lastninskim gremijem, ki pa je bil zelo blizu Kučanove predsedniške kampanje. Že na predsedniških volitvah se je Spomenka pojavila kot ena osrednjih Kučanovih apo-logetinj in je v propagandne materiale dala objaviti hvalnico o Kučanu, tistemu Kučanu, ki naj bi bil pred tem vzorec boljševistične pameti. Med Kučanom in Spomenko se je razvilo (nemara samo razkrilo) neko razmerje, ki je jeseni 1994 rezultiralo v Kučanovem predlogu o izgraditvi spominskega obeležja, skladno z idejo, „ki jo je najbolj temeljito domislila že pred leti gospa Spomenka Hribar”. Toda Hribarjeva se je prav v primeru igralnic znašla že v zelo nizki, operativni legi. KDO JE TOREJ SPOMENKA HRIBAR Spomenka deluje kot osebnost ostrih robov in politične robustnosti. Obračunava „po moško”, ko kaj zaškriplje, pove, da trpi za pomanjkanjem očeta in je samo nebogljen otrok, ki želi ljubiti, odpuščati in spravljati. V napadih uporablja ostre izraze žalosti n*id smrtjo 12.000 naših najboljših bratov, grdo izdanih, v smrt izročenih * zverinsko pomorjenih... Raztepeni po svetu smo globoko hvaležni vsem narodom in njihovim upravl‘ teljem, ki so nam dali gostoljubno streho ® omogočili vsaj skromno svobodno vzdrževanje. To posebno v Argentiniji. Argentini)3 nam je prva odprla vrata. Argentinca Je sprejela doslej največje število naših izg' nancev. Da bom osotali koristni, tvorni člani slovenske narodne skupnosti, bodim0 predvsem dobri ljudje, iskreno složni brat)e med seboj. Imate že svoje društvo slovenskih e1®' grantov in svoja glasila „Duhovno življenje in „Svobodno Slovenijo”. Vsa sredstva # duhovno vodstvo in dobro, trajno skup*10 nastopanje ste si čudovito uspešno in nagl° ustvarili. Požrtvovalne in sposobne sodelavce ste našli in izbrali med seboj, ki se nobene naloge ne strašijo. Z zaupanjem jih podpi^' jte in združite vse dobre Slovence v Argentiniji, kolikor le niso okuženi s komun# mom... Naše poslanstvo v tujem svetu bom° izpolnili, če bomo po deželah in kontinentih razširili in utrdili dober sloves slovenskega imena, prepričali svet o visoki stop" nji naše kulture, pridnosti in poštenosti-Velik napor demokratičnih sil, da resU0 Evripo, je v polnem zaletu. Upanje, da bo v doglednem času osvobojena tudi naša domovina, raste iz dneva v dan. Delež našega udejstvovanja pri osvobodilenem bojuj delu mora biti primeren, da bomo nw častno in ponosno domov. Svobodna Slovenija, št$ 15. maja kakor Dosti je!, Hočemo normalno..., Zai*5' taviti desnico..., Strašnost lastne krivde-Zdi se, da se Spomenka nikoli ni borila $ dejansko demokracijo, temveč, da bi Pre” vladala njena predstava o ,,pravilni ided0, giji”. Pravi ideologiji namenja mehke 111 čustvene izraze, nepravo začne opisov^1 po nemško, z veliko črko pri samostalnik rabi: Nacija, Sovraštvo, Voclja, Moja ReSl11 ca, Vsezveličavnost... In naprej, pri Sp0" menki Hribar nikoli niste vedeli, kdaj g0'0” ri kot protagonist demokracije in kdaj zadolženec očetovi partiji v idealnem P0" menu besede. Toda njeni sovražniki so Ko' po naključju tudi razredni sovražniki, tak0' da daje slutiti, da se je čisto praktično, predsedniškem parketu dejansko zg0 r\jen sestop iz idealne v realno partijs^ politiko. Vedno je potrebovala objekte močne sentimente: nekoga, ki ga je ob°**/ vala in nekoga, ki ga je do konca sovraz* V Janši, tako se zdi, je slednjič našla sv« ogledalo. Svet kot zarota se ji je, : videti, sprevrgel v življenjsko realnost. Z«* reformiranim ,, boljševikom” piše sprav resolucije, slednjič je pravzaprav pris na mestu Jelinčičevega rezervnega k°le^ V tem kot da ne premore več niti to*1 distance, da bi si priznala, da bi zaV°y „spravne„ kariere, Kučanu, (ki je obl)u spravni obelisk), povedala, da se ne sp° bi v Dražgošah povelifievati tistega linčiča, ki bi na senčni strani obeti5 nanovo rad izkopal strelske jarke. Zdaj se J1 zdi pomembneje Cerkvi povedati, naj P njo poklekne in se zaradi domobran1 posuje s pepelom. Je nemara v tem novega velikega načrta? Nova likvidator* ^ brezna bi nemara imela, za posledico Antigono! Nadaljevanje prihodflJ Buenos Aires, 7. maja 1998 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 7 " A. < Bi* Novice iz Slovenije ■i*. Slovenci v Argentini LJUBLJANA - Ob svetovnem dnevu Ze-*%, 22. aprilu, so ljuctje in okoljske orga-tU2acye pripravile po Sloveniji več akcij cKčer\ja in urejanja okolice ter zbiranja 'Klpadkov,' organizirale so tudi ekskurzije, Posvetovanja in drugo. Več akcij je bilo Posvečenih tudi osveščanju ljudi LJUBLJANA - V zadr\jih devetih letih je •nenamernih poškodb in zastrupitev letno umrlo povprečno 24 predšolskih °frok. Kot so na Inštitutu za varovanje ^avja povedali, je večino nezgod pri Predšolskih otrocih, med katerimi so ^Pogostejše prometne nesreče, utopitve ln Padci, pri dojenčkih pa predvsem dušitve, mogoče predvideti in s pravilnim tavnaruem in ukrepi tudi preprečiti. LJUBLJANA - Pošta Slovenije je izdala *%> novih znamk v čast nekaterih dogodkov ali znamenitih osebnosti. Med njimi je ^amka v počastitev baročnega umetnika Očesca Robbe. Rojen v Benetkah, je %eč delal v Ljubljani in v Zagrebu. Med Jugovimi deli je najbolj poznan vodnjak na pred ljubljansko mestno palačo, Rob-vodnjak. - Pošta Slovenije je v obdobju Mojega delovanja izdala vsega skupaj 225 ^atnk, od katerih so nekatere zbirke že prodane. PTUJ-V prijaznem objemu minoritske-samostana v Ptiyu je konec aprila Ciril ^kolj, minister za kmetijstvo in gozdars- tvo °dprl deveto državno razstavo s simbo- Un naslovom Dobrote slovenskih kme-so se jim letos pridružile tudi kmetije , avstrijske Koroške. Skupaj 696 slovenščin 24 koroških kmetij je postavilo na "Sed in pokušino nekaj manj kot tisoč ^°rcev dobrot, ki so dragoceno fiodedo-3110 bogastvo več slovenskih generacij in ^0V. Tokrat posebej izstopajo izdelki z °btnočja Ljubljane. LJUBLJANA - Združenje dramskih umetnikov Slovenije je podelilo priznanje za življenjsko delo dramskemu igralcu iz Primorskega dramskega gledališča Stanetu Lebanu. Leban je oblikoval nad 130 gledaliških vlog, med katerimi je v lanski sezoni nepozabna interpretacija glavne vloge v tragikomediji La nona argentinskega dramaturga Roberta Cosse v režiji (tudi Argentinca) Osvalda Boneta. TURJAK - Evangeličanska dobrodelna organizacija Podpornica, dobrodelna ustanova evangeličanske Cerkve na Slovenskem, je na gradu Turjak pripravila vsakoletno srečanje solidarnosti, ki je potekalo pod geslom Dobrota - most do sočloveka. Na srečanju s slovesnim bogoslužjem, ki so se ga udeležili evangeličanski verniki večinoma iz Prekmurja, so zbirali gmotno pomoč za prizadete v nedavnem potresu v Posočju. Evangeličani so ob tej priložnosti s krajšim kulturnim programom počastili tudi 490-letnico rojstva Primoža Trubarja. LJUBLJANA - V 52 državah na vseh kontinentih in tudi v Sloveniji se je začela mednarodna kampanja Opusti kajenje -zmagaj. Kadilci s prijavo sprejmejo pravila sodelovanja in obljubijo, da se bodo vzdržali kajenja najmanj štiri tedne. Poleg tega, da največ pridobijo sami, kadilci sodelujejo tudi v tekmovanju za nacionalne nagrade - v Sloveniji jih bo podeljenih deset - in glavno nagrado kampanje, dobitek 10.000 ameriških dolarjev. Žrebanja za nacionalne nagrade, torej tudi v Sloveniji, bodo 31. maja, ob Svetovnem dnevu brez tobaka. Udeleženci se z izpolnjeno prijavnico med drugim zavežejo, da so se v primeru, če bodo izžrebani za nagrado, pripravljeni podvreči testom, ki naj dokažejo, da so zares prenehali kaditi. LJUBLJANA - Pomanjkanje padavin v prvih letošnjih mesecih se je močno poznalo tudi v marčevskih rezultatih slovenskih hidroelektrarn, ki jim je marca uspelo zagotoviti le 124,1 milijona kilovatnih ur električne energije oz. za skoraj 29% mai\j kot v istem mesecu lani. Mai\jkajočo energijo so nadomestile termoelektrarne, ki so v omrežje prispevale 916,9 milijona kilovatnih ur elektrike oz. za dobrih pet odstotkov več kot marca lani, ter dodaten uvoz. Slovenija je marca na tujem kupila 117,4 milijona kilovatnih ur elektrike, kar je za skoraj 180% več kot v istem obdobju lani. .» LJUBLJANA - Športna zveza Slovenije S) je predstavila letošnjo športno-hu-/^tarno akcijo Veter v laseh. ŠUS želi s °J° akcijo s podnaslovom S športom °ti drogi mladim v Sloveniji omogočiti ^ftrio udejstvovanje in preživljanje pros-sa časa na zdrav, dejaven in dinamičen S pomočjo nekaterih sponzorjev in blikacij, ki so namenjene mladim (Pil, J111-kija, Antena...), želijo organizatorji či-^ mladini omogočiti zdravo preživljan-Pfostega časa in jih odvrniti od stranpoti Vztraii ja življenja. LE MANS - Igor Jerman je zmagal na ‘Mnostni dirki 24 ur Le Mansa v moto- J^ntu. Dirko je v soboto ob 15. uri Celo 56 tekmovalcev, na koncu pa jih je Vf°zi cilj pripeljalo 34. Igor Jerman je vozil l*ancoskem moštvu Igol skupaj s Francoma Sebileaujem in Paillotom. Vozili so na v^ocildu kawasaki ZX 7 RR. Ta dirka kot najbolj naporna in slavna med Ve.postnimi tekmovanji. V vodstvu sta se ^^at izmenjala oba Igol kawasakija, ven-^te na koncu prvi skozi cilj pripeljal ^cikel ekipe Igorja Jermana. ^AIRO - Slovenski plavalec Igor Majcen BARIL0CHE Nesmiselna „dognanja“ o bariloški in slovenski skupnosti Prejeli smo članek dr. Andreja Marušiča (žal šele po štirih mesecih), ki je bil objavljen 10. januarja v sobotni prilogi Dela in ki na neki čuden način omenja slovensko skupnost v Bariločah. Dr. Marušič razvija svojo teorijo o povojni samomorilnosti v Sloveniji (o tem govori članek) in dodaja sledeče: „0 Slovencih v Bariločah in njihovi tovrstni problematiki se pogosto pogovarjam z argentinskimi psihiatri v Londonu..." (V Bariločah smo presenečeni, da se za nas zamnimajo psihiatri v tujini, saj nas je z vsem potomstvom vred manj kot 200. op.p.). Dr. Marušič nadaljuje: „Pred kratkim me je eden od njih obvestil, da so na naslovni strani enega izmed argentinskih časopisov objavili članek z naslovom, ki se glasi nekako takole: ,Še eden krutih samomorov v skupnosti Slovencev v Bariločah’.” Malce bombastičen naslov argentinskega članka gre verjetno na račun dr. Marušiča. Novica, objavljena v kakem argentinskem alarmističnem dnevniku ali- tedniku, se verjetno nanaša na policijski primer pred meseci, ko so ob cesti blizu našega mesta našli v najetem avtomobilu trupli dveh mladih ljudi, ki sta se zastrupila z avtomobilskim plinom. Po časopisnih objavah ni bilo povsem jasno, če gre za nesrečo ali samomor. Prizadeti par je bil povsem neznan v Bariločah, prišla sta sem kot turista. Njuna priimka sta bila slovanska (ne slovenska), a z bariloškimi Slovenci nista imela nič opraviti. Kolikor je nam znano, omenjeni par tudi ni pripadal nobeni od preostalih slovenskih skupnosti v Argentini. Slovenci smo v Argentini izvrstno povezani preko lastnih časopisov, slovenskega telefonskega imenika in naših organizacij. Zato je popolnoma neutemeljen stavek dr. Marušiča: „Žal statističnih podatkov o pogostosti samomora znotraj te skupnosti ni na voljo.“ Čudimo se, da se dr. Marušič, ki je znanstvenik, ne pozanima za točne infor- macije in postavlja ugotovitve na osnovi dvomljivega, nepreverjenega časopisnega poročila. Saj ni posebnih težav, da bi se kar naravnost na nas obrnil. „Samomorilska statistika" v Bariločah dokazuje, da v petdesetih letih, odkar naša skupnost obstaja, ni bilo nikakega takega primera. Bariloški Slovenci smo zmeraj imeli veliko voljo do življenja in smo se temu primemo udejstvovali. Zato so „dog-nanja“ dr. Marušiča navadne čenče, $okaj blizu namerni kleveti. Vojko Arko San Martin Poročilo Zveze žena, mati Pri zadnjem sestanku Sanmartinske Zveze žena, mati, je govoril g. Jože Guštin. Centralna tema je bila o Svetem Duhu. Spominjal nas je na zadnjo večerjo, pa tudi, da papež pravi, da Sveti Duh pomaga, da Cerkev vedno ohrani isto Resnico, ki so jo apostoli slišali od Kristusa. Jezus je dal oporoko: pojdite in učite vse narode..., ko boste prejeli Svetega Duha. Vidimo skrivnostno povezanost med tremi osebami v Sveti Trojici. Sveti Duh je sad ljubezni med obema. Neizčrpno je življenje in delovanje troedinega Boga. Vse darove božje prejmemo po Svetem Duhu. Sveti Pavel v pismu Rimljanom: „Božja ljubezen je izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan". Potem je prelat J. Guštin tudi govoril o Federalni policiji, kjer je bil dolga leta policijski kurat. Marsikaj zanimivega je povedal, posebno tisto o verskih tečajih je bilo nekaj posebnega. Zveza se mu zahvaljuje za prijaznost in pouk. Prihodnji sestenek Zveze bo 21. maja ob 18,30 uri. Vse vabljene! Slovenija, moja dežela Herman Koroški je v tekmi za svetovno serijo v daljinskem plavanju na reki Nil v močni konkurenci osvojil odlično tretje mesto. Za 21 km dolgo krožno progo je potreboval 4 ure 42 minut in 3 sekunde ter za zmagovalcem Avstralcem Grantom Robinsonom zaostal 38 sekund, za drugouvrščenim Špancem Davidom Meco Medino, sicer svetovnim prvakom in vodilnim v svetovnem pokalu, pa sekundo manj- Slovenski uspeh je z 12 mestom dopolnil Igorjev brat Nace, ki se na startu ni počutil najbolje, vendar je zbral dovolj moči, da je prišel do cilja. ST. PETERSBURG, Rusija - Rusinja Svetlana Korkina je bila najboljša udeleženka na evropskem gimnastičnem prvenstvu v St. Petersburgu, ki se je končalo s finali na posamičnih orodjih. Poleg zmage v mnogoboju je bila najboljša še na bradlji, v parterju pa si je zlato razdelila z Romunko Corino Ungureanu. Na prvenstvu so dobro nastopile tudi slovenske telovadke, med katerimi je še posebej izstopala Mojca Mavrič, ki se je v finalu mnogoboja prebila na 17. mesto (35,787), kar je n^bo^sa slovenska ženska uvrstitev na velikih tekmovanjih. DUNAJ, Avstrija - Ljubljančan Jure Malokateremu Slovencu je poznan Herman Koroški, filozof in prevajalec iz 12. stoletja. O njegovem življenju se zelo malo ve. Gotovo je bil Slovenec, rojen med Istro in Koroško, (sam pravi: patria nostra Cha-rinthia; in so ga imenovali tudi Herman Slovan). Študiral je v Franciji,. Deloval je med letom 1138 in 1143, predvsem v Španiji. Tam se je priučil arabščini in prevajal iz njene duhovne zakladnice v latinščino, tedanji svetovni jezik. V Toledu je prevedel nad 70 arabskih astronomskih, matetmatičnih, medicinskih in filozofskih del, med njimi tudi Aristotelove spise. Z delom Introductorium je skušal sprijazniti metafiziko z Aristotelom, prevedel je Ptolomejeve Planisfere iz arabščine. Leta 1143 je Herman napisal svoje filozofsko delo De Esentiis, kjer se opira na Boetia in na Almagest, kakor tudi na Platona. Ukvarjal se je tudi z astrologijo in Bučar je zasedel drugo mesto na mednarodnem plavalnem mitingu na Dunaju na 200 m prosto (1:54,22), kar je bila najboljša slovenska uvrstitev na tekmovanju, na katerem je moči merilo 650 plavalcev in plavalk iz 10 držav. prevedel več del o njej iz arabščine. Zanimivo je, da je prevedel tudi islamski spis o koranskih in talmudskih legendah o Mohamedu. Njegovo najvažnejše delo pa je bil prevod islamskega Korana v latinščino. Tako je odprl direktno poznanje mohamedaniz-ma Evropi, ki je tedaj ravno bila pred križarskimi vojskami. Sploh pa je tedaj bilo le malo zahodnjaških izobražencev, veščih arabščine, razen v Španyi. Vedeti je treba, da je bila arabska Španija tedaj na najvišji kulturni stopnji in da so Evropejci šele preko arabščine spoznali ne samo njihovo kulturo, temveč tudi vse zaklade klasične Grčije, ki so se ohranili le v arabskih prevodih. In k temu je veliko pripomogel tudi Slovenec Herman Koroški. Osebne novice Zlato poroko sta 26. aprila obhajala Marica in Janko Zakrajšek, v sanjuški stolni cerkvi. Smrti: Umrl je v Villa Devoto Boris Zlobec (68), v Kanadi pa Franc Jemec (76). Naj počivata v miru! Mali oglasi ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel: 651-2500 / 651-2335 TURIZEM 'el. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel.: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner366 - (1708) Moron Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine©ovemet.eom.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Spored romanja v Lujan, 10. maja Ob 10.00 romarska sv. maša za vse žive in rajne Slovence v Argentini. Med mašo, ki jo bo daroval delegat za slovensko dušno pastirstvo v Argentini, prelat Jože Škerbec bo ljudsko petje. Spovedovalo bo več slovenskih duhovnikov. Ob 13.45: popoldanska pobožnost: pesem, pridiga prelat dr. Mirko Gogala, procesija, prejem spominskih podobic, darovanje, pete litanije Matere Božje, blagoslov z Nsvetejšim, sklepna pesem. Narodne noše - v čim večjem številu. Prostor za preobleko: župnišče, ki je poleg cerkve. Za procesijo naj se zberejo vsaj do 13.40 pri obhajilni mizi. Vsi šolski otroci - naj se zberejo za procesijo ob 13.40 pri desnem oltarju spredaj. Starejši naj prepuste prostor otrokom in učiteljstvu. Ministranti naj se zberejo v zakristiji pred mašo ob 9.45 in pred procesijo ob 13.40 Reditelji in tisti, ki bodo nosili kip liyanske Device Marije in podobo Marije Pomagaj, naj se zberejo v zakristiji ob 13.30. Red procesije: križ, zastave, bandero svetogorske Marije, šolska mladina z učiteljstvom, kip liyanske Mari,je, narodne noše, podoba Marije Pomagaj, ministranti, duhovniki, redovnice in vse božje ljudstvo. Kako se bodo pisala imena v osebnih izkaznicah? V Sloveniji šesti člen zakona o osebni izkaznici pravi, da se obrazci osebnih izkaznic tiskajo v slovenščini in angleščini, na območjih, določenih z zakonom, kjer avtohtono skupaj s pripadniki slovenskega rodu živ\jo tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, pa tudi v italijanščini in madžarščini. Kritikom se zdi sporna predvsem določba, da morajo biti obrazci tiskani v slovenščini, saj naj bi to pomenilo, da se pri pisanju imen in priimkov v osebnih izkaznicah lahko uporablja izključno petindvajset črk slovenske abecede. Obstaja bojazen, da se bodo imena, ki v izvirniku vsebujejo neslovenske črke, v novih osebnih izkaznicah pisala v poslovenjeni obliki' Tu gre predvsem za mehki č, x, w in y. ODSTRANILI SO NAPIS V petek pred državnim praznikom 27. aprila, dnevom „upora proti okupatorju”, prej „ustanovitve OF”, je neka skupina odstranila tablo z napisom Kulturni dom Španski borci, iz preddverja doma. Gotovo so se naveličali gledati to ime, ki spominja na početek slovenske komunistične revolucije, kajti iz slovenskih španskih borcev je izšla osnova poznejših medvojnih revolucionarjev. Seveda so ..spreobrnjeni” komunisti takoj protestirali, kajti preimenovani so le zaradi ugleda v mednarodni javnosti, a v srcu, pisanju in idejah so ostali enaki. Pripomnimo, da so mestni svetniki iz vrst pomladnih strank februarja omenjeni javni zjivod preimenovali v Kulturni hram Moste. Skupina svetnikov ZLSD je že predlagala, naj bi dom dobil staro ime, o ponovnem preimenovanju pa bodo svetniki odločali na majski seji. Kot zanimivost še povejmo, da so organizatorji okrogle mize o prazniku upora proti okupatorju”, ki je bila tega dne, na plakate in obvestila zapisali, da je omenjena prireditev v Kulturnem domu Španski borci in ne v Kulturnem hramu Moste, kar dokazuje njihovo naslonitev na imena iz komunističnega režima in revolucije (čeprav te nikjer ne omenjajo). Obvestila SOBOTA, 9. maja: Ponovitev igre „Pri belem konjičku” v priredbi SGBA v Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 20 uri. NEDELJA, 10. maja: Romanje v Lujan. ČETRTEK, 14 maja: Seja Upravnega sveta Zedinjene Slovenije, ob 20. v Slovenski hiši. PETEK, 15. maja: Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20 v Slomškovem domu. SOBOTA, 16. maja: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. NEDELJA, 17. maja: 38. obletnica Slovenskega doma v San Martinu s celodnevnim programom. ČETRTEK, 21. majat Sestanek Sanmartinske lige žena-mati. V soboto, 23. maja, se bomo zbrali vsi, ki smo pred 50 leti prispeli v Argentino z ladjo Stewart, v Slovenski hiši pri zahvalni sveti maši ob 19. uri. (Ta problem smo občutili Slovenci v Argentini, ko so nam pri č, ž in š priimkih ali izpustili strešice al zapisali ch.) Na notranjem ministrstvu pravijo: ..Tolmačenja, po katerih naj bi zakon predpisoval, s katerimi črkami naj bodo ali ne bodo napisana imena in priimki, so napačna oziroma so čisto prejudiciranje zadeve. Zakon o tem enostavno ne govori. Katere črke lahko uporabljamo pri pisanju imen v osebnih dokumentih, odreja uradno sprejeti črkovni nabor. Slovenija mora do aprila letos Evropski skupnosti poslati novo -lastno - standardizacijo črk. Katere črke bodo v njej, bodo morali odločiti jezikoslovci in strokovnjaki z ministrstva za znanost in tehnologijo, kjer so za izdelavo nove standardizacije pristojni.” Slovenski notranji minister trenutno odsotnost zavezujočega predpisa sicer imenuje „tehnični problem”, ki pa bi ga kateri od imetnikov mehkega c-ja in drugih tujih črk (xyw) lahko razumel tudi kot pravno praznino oziroma tako, da je izpis njegovega imena do nadaljnjega prepuščen samovolji uradnika na okencu upravne enote. Vendar pa še pravi: „Zakon o osebni izkaznici omenja, da so v slovenščini izpisani obrazci, medtem ko izpis osebnega imena določa zakon o osebnem imenu. Lahko vam zagotovim, da pri izpisu imen v osebnih izkaznicah tudi v bodoče ne bo nikakršnih težav.” ■> Notranji minister je še zagotovil, da se bodo priimki, četudi nabor do poletja, ko naj bi začel veljati novi zakon, še ne bo določen, tudi v bodoče pisali tako, kot so se do sedaj - v izvirniku. Ob tem velja omeniti, da uvedba novih potnih listov, v katerih so imena Slovencev izpisana brez šumnikov (Baškovič, Kejžar, Cop itd.), kaj šele mehkih c-jev, ni povzročila večjega oziroma nikakršnega razburjenja. ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 „ e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj : Correo Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775 TARIFA REDUCIDA Concesion N” 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po poš" pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 1®® USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstraliji Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljal# z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. Čeke na ime „Eslovenia Libre1 Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.K-l- Estados Unidos 425 - (1101) Buenos AiTes' Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 5. maja 1998 1 dolar 167,10 SIT tolarjev 1 marka 93,56 SIT tolarje^ 100 lir__________9,48 SIT tolarjevj Prireditve v letu 1998 V seznamu prireditev za tekoče leto, ki smo ga objavili v številki 8 z dne 19. marca t je prišlo do nekaterih sprememb, ki jih tukaj zabeležimo; Alojzijeva proslava, prvotno določena za 28 junija, bo v nedeljo 5. julija 29. glasbeni večer SDO/SFZ, predviden za 15. 8., bo v soboto 26. julija. 50. obletnica Zedinjene Slovenije in Svobodne Slovenije, načrtana za 26. 7., “ v soboto 15. avgusta. Prosimo rojake, da zabeležijo in upoštevajo te spremen^' Slovenski dom San Martin 38. OBLETNICA v nedeljo, 17. maja 1998 ob 11.30 sv. maša v zavodu Srca Jezusovega ob 13.00 skupno kosilo ob 16.00 kulturni program: govori ga. Marjeta Smersu Boltežar „Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!“: nastopajo Pevski zbor, učenci Rožmanove šole in mladina. Po programu, domača večerja in prosta zabava. Prisrčno vabljeni' DA BOSTE BREZSKRBNO SPALI; Dobro zaklepajte vrata. Svoj denar pa varno in donosno naložite v Slogi. Ne zamudite lepe priložnosti. S KARTO SLOGA imate poleg mnogih ugodnosti še pravico do žrebanja za dve letalski vozovnici BUE-LJU-BUE OBIŠČITE NAS! TELEFON ZA VAS: 656-6565 SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ