Stalni stik z delegati Zaupati nekomu funkcijo se-kretarja občinske skupščine pomeni imeti vanj popolno za-upanje. še posebej, če vemo, da je to nova poklicna naloga, ki bo dobila svojo popoJno iz-polnltev šele potam, ko bo tu-di navi delegatski sistem res-nično zaživel tako, kot ga usta-vi SFRJ in SRS predvidevata. Občinski statut apredeljuje funkcijo sekretarja takole: »Sekretar skupaj s posebno službo občinske skupščine opravlja tehnične naloge v zve-zi z delovanjem občinske skup-ščine in njenih organov ter so-deluje z delegacijami in kon-ferencami delegacij ..« . Na vsak način je treba po-vedati, da novi sekretar občin-sfce skiipščine ne bo to, kar je bil do sedaj tajnik. Nikakor ne, kajti če bi se to zgodilo, potem bi to pomemilo, da ne bomo izpolnili nalog, ki jih pred nas postavlja nova usta- ra. Novd sekretar aakoma »pr-vi« sekretar občinske skupšči-ne bo moiral biti vsiiteo bolj poiitičen človek, vediko boJj do-vzeten za politišne proibleroe in seveda v sktedu s to ugotovit-vijo tudi veliko bolj poditično faabražen. In ko so na občin-ski skupščini razmišljali, ko-mu bi zaupali tako pomranbno ftmifccijo, so bržčas pravilno iz-brali Ivana Hafnerja, direktor-ja PTT šalskega centra v lou-bljani. Mladega, polnega pole-ta, volje, skrbnega, politično Tazgledanega in izbbražeinfiga človeka, s posluhom za Ijudi, tenfcodutaega za bistvens pro-bleme, skratka človeka, M bo v to smo prepričani lahko za-«pane naioge dobro r^ravljal. Pred dnevi smo se v njegovi pisarni na šolskem PTT cen-tru, ki ga bo po devetih letih zapustil, pogovarjaili q vseh na-lc^aih, katere ga bodo bot se-kretarja čakale. Dejal nam je, da bo njegova natoga pred-vsem proučevanje metod dela novega delegatskega sistema, ki po njegovem mnenju poine-ni pomembno stopnico višje v samoupravnd usmerjenosU na-šega političnega sistema. »Prvič, gre za to, kailso med-sebojno uskladiti in povezati deiovanje nove skupščine prek delegatov do temeljnili diužbe-nih skupin in navzgor, v zbor občine, mesta, republike do družbeaopolitičndh zbarav fe-deracije. E>rugi6, gre za vpra--šanje, ka&o doseči nove odno-se, da bo delegat tesno pove-zan s svojimi volivci, ki naj bi tudi v celotnem sisteinu od-igrali aktivno vlogo, in s tem predstavljali novo obliko ne-posredne demokracije.« Ko smo se v naaaajevanju pogovarjali o nal<^ah, bi čaka-jo občinšiko skupščino cziroma naiogah, ki zadevajo pred-vsem njega in njegovo delo, je dejal, da je zanj trenutno ena- bistve-ndh nalog izdelava poslcmiika za delo skupščine, v katerem bo treba jasno določiti način delovanja delegatov in ob tem posrotati »posebno pozornost racionalizaciji samega poteka seje...« Da pa bi to dosegli, je po mnenju Ivana Hafnerja nujno potrebno, da »ima se-kretariat skupščine stalne sti-ke z delegacijami, in sicer ta-ko, da bi že pred sejo zbral stališča in pripombe posamez-nih delegacij in jih posred-cn^aJl Izvršnemu svetu občinske skupšoiae, ki bi nato lahko.na podlagi poprejšnje analize iz-rekal na sejah že izdelana sta-lišča in predloge«. Seveda je vprašanje, ki se nam je vsililo ob tem, -vrpraša-nje izobraževanja delegatov, kajti le na ta način bo laliko sekretariat, kiat je govorillvara Hafner, rssndčno sodeloival z delegaci. xvan Hafnar ]e forat-ko odgovotril na to vprašanje: »Tu se mora angažirati pred-vsem SZDL, sind&ati in jasno tudi zveza mladine, predvsem pri oeli presoji političnih sta-lišč. Seveda pa bo verjetno po-trebno z delegacijamd organl-zirati stalne sesminarje oziroma stalni način izobraževanja s po-dročja družbenapoliti&iili in ekonomskih odnosov, kjeo* bi . se padrobneje seananjali z de-lovaojem našega novega druž-. benopoliti&iega sisteraa in ab tem »razčiščevali probleme praktičnega delcnvanja novega delegatskega sdstema«. V nadaljovanju pogovora smo Ivana Hafnerja "vprašali, 6e bo skupščina kadrovsko lahko odgavorila rsem nalo-gam, ki jo fiakajo, laredvsem pa če bo lahko s sedanjimi ka-drd vzpostavila stik z detegati. V zvezi s tem je Hafner de-Jal, da bodo rnorali sedanji službi tajništva občinske skup-ščine nedvomno prisfcoditi na pomoč tudi ostaOi stroifcavm de-lavci občinskih upravnih orga-nov in čland izvršnega sveta skupščine obfidne Ljubljana-Center. Ob koncu pogovora nam je Ivan Hafner zatTdil, da bo na vsak način sikušaJ svoje delo opraviti najboJje, kot bo znal in da se bo skupaj z vsemi ostalimi zavzemal za resnično vzpostavitev novega deJegat-skega sistema, taifco kat ga po-stavlja nova ustava. Pri nje-govem dellu rou žeilimo kar nai-več nspehov. S. Drlje Ivan Hafner, rojen U. 12. 1989 v Ljubljani, profesor industrijske pedagogike. Leta 1948 ]e končal zadružno •^nnrtersko šr'n » I,i[»blianJ fn *"» zaposlil na Zatlruzni zvezi kot pla-ner. Po odslužitvi vojaškega roka se jc zaposlil kot učitelj predvo-jaške vzgoje na VII gimnaziji v Ljubljani. Med tem časom je tudl opravil pedagoški tečaj in stro-kovni izpit. Od le<- 1959 do 1964 Je bil sekretar obelnskega odbo-r» SZDL Ljubljana-Center med tem časom pa je končal enoletno politično šolo v Ljubljani in višjo šolo za socialne delavce. Od leta 1965 dalje je bU na,|-prej pomočnik direktorja, kasneje pa tudi direklor PTT šolskega centra v Ljubljanf V tem času je končal Višjo PTT šolo v Za. grebu in fakultetn industri.jske pe-dagogike na Rekl. Ob vsem. tem pa je bil ves das tudi družbenopolitičnt, aktiven, le-ta 1950 je bil sprejet v ZKJ. Ze takoj po osvoboditvi se je kot petnajstletni fant udeležll najpo-membnejših mladinsklb delovnih akcij, kot so Brčko—Banovičl, Sa-ntac—Sarajevo in drugih. Dve mandatni dob Je bll tndi predscdnik krajevne organizacije SZDL Tabor. Veliko Je tudi prc-daval za zvezo mladine na raz-nlh semtnarjih in '.fcčajih, ves čas je aktlvnl sodclavec DU Borls Ki-drič. V prostem časa, kolikor ga Je ostalo, se Je ukvarjal s kul-tuino prosvetno dejavnostjo, in sicer pri KUD Tine Roianc In prosvetnem društvu Poštar. Na zadnjt sejl skupščine Ljubljana-Center pa Je postal sckretar skup-Sčlne občine LJubliana-Onter.