URN_NBN_SI_DOC-J0OFXWDD
ZAPISKI— NOTES POMEMBNEJŠE NOVE PRIDOBITVE S PODROČJA SLOVENSKE PISNE KULTURNE DEDIŠČINE V NUK Mihael Glavan 0.0 Zbiranje, hranjenje in obdelavo slovenske pisne kulturne dediščine v sedanjih razm erah urejata dva norm ativna pravna akta: Zakon o naravni in kulturni dediščini1 in Zakon o knjižničarstvu2. Drugi pravi, da narodna knjižnica hrani, predstavlja in daje v upo rabo knjižnično gradivo, ki dokum entira slovensko duhovno ustvar jalnost. Sem sodi tudi izvirno in posneto rokopisno gradivo k ultur nih ustvarjalcev, zlasti književnikov, jezikoslovcev, publicistov itd. Prvi zakon pa med kulturno dediščino uvršča tudi arhivsko gra divo, ki ima trajni pomen za znanost in kulturo, in sicer ne glede na to, kdaj in pri kom je nastalo. Navedena zakonodaja in ustaljena, lahko bi rekli celo večstolet na praksa, pogojujeta, da se pisna kulturna dediščina nesistem ati čno zbira in hrani v knjižnicah in arhivskih te r muzejskih ustano vah, tako v narodnih kot področnih in celo občinskih. Nekakšna ne napisana, vendar stoletja trajajoča pravila sicer ohranjajo določen red, po katerem Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani hra ni kulturno dediščino najbolj znamenitih oziroma za celoten sloven ski narodni prostor pomembnih književnikov in drugih kulturnih ustvarjalcev, vendar se vzporedno pojavljajo podobna gradiva, po gosto celo dela in korespondence istih avtorjev, tudi v Arhivu Slo venije, področnih arhivih in knjižnicah (domoznanske zbirke). Po leg teh najpogostejših hranilišč imamo po Slovenji in v zamejstvu vrsto spominskih muzejskih sob, večinoma lociranih v rojstnih hi šah ustvarjalcev, kjer prav tako hranim o večje ali m anjše zbirke pi sne kulturne dediščine. Zaradi nejasnosti, kam gradivo sodi, mnogi 1 Uradni list SRS, št. 1, 13. 1. 1981. 2 Uradni list SRS, št. 27, 23. 7. 1982.
RkJQdWJsaXNoZXIy