URN_NBN_SI_DOC-J0OFXWDD

ZAPISKI— NOTES POMEMBNEJŠE NOVE PRIDOBITVE S PODROČJA SLOVENSKE PISNE KULTURNE DEDIŠČINE V NUK Mihael Glavan 0.0 Zbiranje, hranjenje in obdelavo slovenske pisne kulturne dediščine v sedanjih razm erah urejata dva norm ativna pravna akta: Zakon o naravni in kulturni dediščini1 in Zakon o knjižničarstvu2. Drugi pravi, da narodna knjižnica hrani, predstavlja in daje v upo­ rabo knjižnično gradivo, ki dokum entira slovensko duhovno ustvar­ jalnost. Sem sodi tudi izvirno in posneto rokopisno gradivo k ultur­ nih ustvarjalcev, zlasti književnikov, jezikoslovcev, publicistov itd. Prvi zakon pa med kulturno dediščino uvršča tudi arhivsko gra­ divo, ki ima trajni pomen za znanost in kulturo, in sicer ne glede na to, kdaj in pri kom je nastalo. Navedena zakonodaja in ustaljena, lahko bi rekli celo večstolet­ na praksa, pogojujeta, da se pisna kulturna dediščina nesistem ati­ čno zbira in hrani v knjižnicah in arhivskih te r muzejskih ustano­ vah, tako v narodnih kot področnih in celo občinskih. Nekakšna ne­ napisana, vendar stoletja trajajoča pravila sicer ohranjajo določen red, po katerem Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani hra­ ni kulturno dediščino najbolj znamenitih oziroma za celoten sloven­ ski narodni prostor pomembnih književnikov in drugih kulturnih ustvarjalcev, vendar se vzporedno pojavljajo podobna gradiva, po­ gosto celo dela in korespondence istih avtorjev, tudi v Arhivu Slo­ venije, področnih arhivih in knjižnicah (domoznanske zbirke). Po­ leg teh najpogostejših hranilišč imamo po Slovenji in v zamejstvu vrsto spominskih muzejskih sob, večinoma lociranih v rojstnih hi­ šah ustvarjalcev, kjer prav tako hranim o večje ali m anjše zbirke pi­ sne kulturne dediščine. Zaradi nejasnosti, kam gradivo sodi, mnogi 1 Uradni list SRS, št. 1, 13. 1. 1981. 2 Uradni list SRS, št. 27, 23. 7. 1982.