405
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. 74.
Steklo.
Malokedaj pomislimo, kako važno je ste&lo v razvoju človeštva. Od kedaj imamo steklo, tega ne znamo. Plinij pripoveda pravljico, kako je človek prišel do stekla. Poslušajmo! Nek pot je porinil veter feniški brod na obalo v bližino ustja reke Belus. Brod je vozil sodo, in ko so hoteli brodarji na peskoviti obali zakuriti, nikjer niso našli kamna, da ga pod kotel polože. Sli so toraj na brod po kosove sode, in potem so zakurili. Kmalu so zapazili brodarji, kako se je pod ognjem, od sode in peska, napravila bela prezirna tvar, in ostroumni Feni-čani so se znali s to iznajdbo okoristiti. Ali tako mala množina topline, kakor se razvija na odprtem ognjišču, ne more stekla napraviti. Pravljica ta je nastala prej ko ne s tega, ker se ob omenjeni vodi nahaja jako čist pesek, kateri so razvažali za razne steklane, in ker so tudi ondi stale mnoge steklane. In da je Feničanov se oprijela pravljica, zgodilo se je menda zbog tega, ker so oni s steklom na debelo trgovali, pa tudi bili dobri steklarji.
Še preje kot Feničani so znali steklo liti Egipetci. Gotovo je, da so Egipetci lili steklo uže 1600 let pred Kr. Po njihovih grobnicah nahajajo steklenega lepotičja, na katerem se vidi, da so  oni   umeli steklo tudi brusiti
406
in pozlačevati.   Na egipetskih spomeniKih se vidijo risanje, katere pokazujejo, kako so steklo izdelovali.
Tudi starodavni Izraelci so steklo izdelovali, kakor nam to priča sv. pismo. Od Izraelcev so se naučili steklarstva Perzijanci. V podrtinah Ninivskih so našli jako olepotičeno stekleno posodje.
Tudi Grki so bili vešči steklarstvu, ali se niso vzdignili do umetniške dovršenosti, kakor v lončarstvu. V steklarstvu so bili mnogo naprednejši Rimci, ki so se vse veščine od Egipetcev naučili. Mnogi delavci in umetniki so prihajali z Aleksandrije, da upravljajo steklane, ki so jih na Italijanskem postavili. Steklarstvo se je jelo najpreje vzdigovati v južni Italiji. V samem Rimu so postavili prvo steklano ob Neronovem času, a so le slabo robo izdelovali v njej. Fine čase so bile ondaj še zelo drage, tako da je Neron za dva lepa namizna stekla plačal čez 1500 gld. našega denarja. Ali 210. 1. po Kr. pa je bilo v Rimu uže toliko steklarjev, da so jih morali v eno predmestje zgnati. V tem času so Rimci z uporabo stekla zelo zapravljivo gospodarili; s steklom so vkladali tla po sobah in s steklenimi ploščami so lepšali stene po hišah. Da so imeli uže Rimci steklena okna, to nam pričajo okna pompejanska. Za vlade Ti-berijeve, tako trdi pripovedka, izumil je nek steklar način, kako bi se dalo .steklo po volji previjati in kovati. Pripovedka dalje zatrjuje, da mu je dal cesar glavo odsekati, da bi nikdo ne izvedel skrivnosti njegove. Bal se je namreč, da vsled te iznajdbe ne pade cena zlatu in srebru. Rimci so izdelovali stekleno posodje velike umetniške vrednosti. Mnogo steklene posodje, ki so je našli po rimskih naselbinah, priča nam, da Rimci v steklarstvu niso mnogo zaostali za nami, pač pa vidimo tu proizvodov, kakoršnih dandanes ne znajo delati.
(Dalje prihodnjič.)