PRIMORSKI DNEVNIK j« začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izlia zadnja Številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevni!
PoStnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 500 lir - Leto XL. št. 68 (11.791)
Trst, sreda, 21. marca 19
Ob obisku podtajnika za zunanje zadeve Fiore ta v L j ubij
Konkretni razgovori o zaščitnem zaiv^mi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji
Fioret se je sestal s predsednikom IS SRS Zemljaričem - Tudi o vprašanju SSG in obmejnem sodelovanju
,Y okviru svojega obiska v Jugoslaviji je bil danes v SR Sloveniji pod lajnik za zunanje zadeve posl. Ma-n° Fioret, ki se je dopoldne razgo-varjal s predsednikom izvršnega sve-|a SR Slovenije tov. Janezom Zemljaričem. Poglobljen razgovor se je zavlekel dokaj pozno čez poldne, ,lr^ko po protokolu predvidenega ur-n'ka, ker so bila na dnevnem redu
BOGO SAMSA
konkretna vprašanja sodelovanja, o katerih se je Zemljarič z italijanskim sogovornikom razgovarjal že jeseni med svojim uradnim obiskom v Rimu.
Po zaključku razgovorov sta pod tajnik Fioret in predsednik Zemljarič sprejela časnikarje in izčrpno odgo- ' vorila na vrsto vprašanj, med katerimi so tudi seveda vprašanja našega dnevnika o globalni zaščiti. Odgovore obeh sobesednikov, smo skušali čim bolj strniti in smo zato vprašanja izpustili.
Podtajnik Fioret je uvodoma pod črtal značaj obiska v Jugoslaviji, ki se vključuje v utrjevanje dobrososedskih odnosov, ki so zgled sodelovanja dveh držav z različno družbeno ureditvijo. Seveda pa morajo proglašena načela dobrih odnosov dobiti svoj odraz v utrjevanju poli tičnih odnosov in v razvijanju gospodarskega sodelovanja. Tu gre za utrjevanje struktur, ki jih predvidevajo osimski sporazumi, izboljšanje teh struktur, za kar se predvideva se-
stanek pred kratkim ustanovljene posebne mešane meddržavne komisije za obmejno gospodarsko sodelovanje. Fioret je tudi povedal, da so govorili o avtocestni povezavi od Razdrtega do meje, kar pa ni samo bilateralno vprašanje in zadeva tudi ostale evropske države, zato bodo o tem govorili prihodnji mesec v Beo gradu na sestanku z Evropsko skupnostjo.
Govorili so o manjšinah in so postavili vprašanje italijanske manjšine v Jugoslaviji in njene zaščite.
Glede globalne zaščite za Slovence v Italiji se je podtajnik skliceval na izjavo ministra Romite v parlamentu, da bo vlada pripravila svoj osnutek, ki naj bi bil sinteza predloženih. Toda treba je obravnavati to vprašanje s pozornostjo, realizmom in upoštevati dejansko situacijo. To pa pomeni, da je treba upoštevati zgodovinske razlike, ki obstajajo med Gorico in Trstom na eni in videmsko pokrajino na drugi strani. Fioret je dobesedno dejal, da »obstaja v videmski pokrajini dobršen del prebivalstva, ki noče biti obravnavan kot manjšina« in da je treoa
zaradi tega postopati zelo uravnovešeno.
Na izrecno vprašanje našega predstavnika je dejal, da so govorili tudi o Slovenskem stalnem gledališču, obravnavali so tudi podrobnosti in da meni, da je treba problem rešiti v okviru ministrstva za turizem in prireditve in da »gre za zelo veliko finančno breme«. V zaključku pa je omenil še splošno zaščito jezikovnih skupin, ki ne predvideva status manjšine.
Predsednik Zemljarič je dejal, da je sedanji razgovor nadaljevanje rimskega, kot tudi nadaljevanje včerajšnjega razgovora s pomočnikom jugoslovanskega zunanjega ministra Ostojiča in članom Zls' Jankom Smoletom. Vsi ti razgovori so bili konkretni in se niso omejili na splošne ugotovitve o odnosih. Glede avtocestnih povezav je Zemljarič povedal, da se pripravlja tehnična dokumentacija in da skupaj iščejo možnosti za sofinansiranje in da bodo pospešili napore v tej smeri. Glede plovne poti je predviden v jeseni mednarodni simpozij. *
Glede slovenske narodnostne skup-
nosti v Italiji pa je Zemljarič povedal, da so izrazili interes, ki prav gotovo odraža stališče vse Slovenije, da bo vladni osnutek čim prej objavljen in da bo realno odražal zahteve Slovencev v Italiji. Glede videmske pokrajine pa sodijo, da jo mora globalni zakon v celoti vključevati, da bodo zagotovili take pogoje in enake možnosti vsem subjektom, da bodo lahko v vseh smereh izrazili svojo nacionalno identiteto.
Predsednik Zemljarič je tudi izrazil zadovoljstvo, da je bilo v tako kratkem času po obisku v Rimu toliko opravljenega.
Sogovornika sta še obravnavala tudi znane omejitve prometa po tržaškem in goriškem avtonomnem računu, o čemer je bilo na razgovorih v Beogradu in v Ljubljani mnogo govora. Fioret se je skliceval na iskanje tehničnih rešitev, ki bo na zasedanju že omenjene mešane komisije aprila in zagotovil, da bodo prav gotovo o-hranili duh obmejnega sodelovanja. Predsednik Zemljarič se je strinjal s to oceno in dodal, da so že sprejeli
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Vlada bo najbrž danes zahtevala v senatu glasovanje o zaupnici
Včeraj tudi slabost sen. Valorija (KP1% ki je pozneje umrl
BOJAN BREZIGAR
RIM — Dramatičen razplet dogcd-ri0v v senatu, kjer je med včerajš-J? razpravo o odloku o draginjski okiadi zajela nenadna slabost komu-isticnega senatorja Daria Valorija; prepeljali so ga v bolnišnico, kjer Je nekaj ur kasneje umrl. Ta dogo-ek je vzbudil globoko žalost v se-nai;U' saj je bil Valori zelo cenjen Ja žalosten dogodek pa je le za . ure zaustavil delo v senatu. Zbor-aica je ves dan nadaljevala z raz-Pravo in z glasovanjem o resolucijah in o ugovorih. V dopoldanskih u-ah so zavrnili vse ugovore, popol-i' Pa so glasovali o resolucijah. Današnji dan bo za nadaljevanje azprave zelo pomemben, glede na Vehko število popravkov — baje jih okoli 300 — je že skoraj gotovo.
da bo vlada zahtevala glasovanje o zaupnici z namenom, da pospeši razpravo in jo zaključi jutri zvečer, kot je bilo pač predvideno. O izidu glasovanja ne bi smelo biti dvomov, saj
je bila o tem vprašanju vladna večina vedno enotna, česar ni mogoče trditi, na primer, za vladni odlok o
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na vrhu EGS v Bruslju
Zasedanje spet v krizi ob vprašanju V. Britanije
BRUSELJ — Na zasedanju deseterice v Bruslju so se zadeve včeraj zvečer močno zapletle in do trenutka, ko pišemo, še ni videti izhoda z mrtve točke. Do zapletov je prišlo predvsem po »zaslugi« Velike Britanije in Irske, ki sta centralna vozla v celotnem pogajanju.
Včerajšnji obeti pa so bili vsekakor pozitivni. Potem ko so vsi u-deleženci vrha že mislili na hujše, so popoldne vendarle dosegli kompromis glede enega izmed najbolj kočljivih vprašanj. Gre za povečanje skupnega fonda EGS, ki se bo povečal s sedanjega, enega odstotka na 1,4, začenši z letom 1986 in bo leta 1988 dosegel 1,6 odstotka dajatev’ v skupno blagajno. Te fonde bodo odvzeli od dajatev IVA v posameznih državah. To pa je tudi vse.
Kot rečeno, pa so se polemike razplamtele drugje. Najprej je irska delegacija zapustila dvorano, ker ni
bila zadovoljna z odgovorom ostalih članic glede zahteve za povišanje proizvodnje mleka. To je seveda povzročilo veliko napetost in vse točke, ki so bile blizu sporazuma, so spet v razpravi. Kar zadeva Veliko Britanijo, pa je bila zadnja ponudba Thatcherjevi, da bi zmanjšali razliko med britanskim primanjkljajem in primanjkljajem EGS, okrog 1.400 milijard lir letno za pet let. Thatcherjeva je to zavrnila in zahteva drugačne pogoje in vse kaže, da bodo o tem razpravljali brez časovnih omejitev. To je vsaj britanska zahteva.
Ob zaključku redakcije je prišla iz Bruslja vest, da je tudi ta vrh deseterice popolnoma propadel, predvsem zaradi odpora Thatcherjeve, ki ni sprejela predlogov ostalih. Vrh je tako klavrno potegnil svoj konec, saj niso izdelali niti končnega komunikeja.
Drzen rop v Vidmu
VIDEM — Bliskovit rop dveh o-POToženih moških včeraj zjutraj v idmu. Nezakrinkana roparja sta drla v poštni urad na Trgu Chiavris r1 odnesla 150 milijonov lir. Denar Je bil namenjen za pokojnine.
Roparja sta delovala vešče. Prvi j? skočil za poštno okence in pobral l®*31". drugi pa je »pazil« na uslužni6 številne osebe, ki so bile v rodu. Takoj po opravljenem delu skočila v avto, kjer ju je čakal ku Pajdaš in jadrno so jo od-
Kontrarevolucionarna ofenziva v Nikaragvi
MANAGUA — Sandinistična vlada v Nikaragvi preživlja enega svojih najhujših trenutkov v svoji kratki zgodovini. Kontrarevolucionarne sile so sprožile doslej najhujšo ofenzivo ob meji s Hondurasom in v osrednjih goratih predelih. Vlada v Managui navaja prve težke izgube med svojim vojaštvom.
O dramatičnem položaju dovolj zgovorno potrjuje nenadni odhod voditelja sandinistične revolucionarne vlade Daniela Ortege v Mehiko.
Kako je z urbanistično ureditvijo na Krasu?
NA 4. STRANI
Libija grozi iVash ing tonu
Nogometni pokali
Zapleti glede Sudana
Zahtevali sklicanje varnostnega sveta
KARTUM — Sudan je včeraj zahteval takojšnje sklicanje varnostnega sveta OZN, ki bi moral razpravljati o petkovem letalskem bombardiranju sudanskega mesta Omdurman. Kartum, Kairo in Washington dolžijo za napad Libijo. Reaganova administracija je v odgovor na agresijo poslala nad Egipt in Sudan dve radarski letali AWACS, da bi nadzorovali zračni prostor obeh držav pred morebitnimi sovražnimi letalskimi napadi.
Ameriški ukrep je takoj povzročil ostro reakcijo Libije, ki je zagrozila, da bo obe letali sestrelila. Tudi Sovjetska zveza je z besedami priskočila na pomoč svoji zaveznici in Jrdi, da je bombardiranje starega predmestja Kartuma »le provokacija«, da letalo ni bilo libijsko, in da so ZDA izrabile priliko za »razširitev svojega vmešavanja na Bližnji vzhod in v severno Afriko«.	,
Med zahodnimi političnimi opazovalci pu ni več dvomov, da je bilo letalo libijsko. Ob tem pripominjajo, da je prišlo do napada le nekaj ur potem, ko je egiptovski predsednik Mubarak ponudil vojaško pomoč Iraku v vojni proti Iranu. S tega zornega kota je napad odvrnil Egipt od te zamisli, saj mora sedaj misliti na lastno obrambo in na zaščito svojega šibkega zaveznika na jugu.
Danes bodo povratne četrtfinalne tekme v vseh treh evropskih nogometnih pokalih.
V	pokalu prvakov bo Roma, ki je doma zmagala s 3:0, gostovala v Berlinu, kjer bo igrala proti Dinamu. Tekma bo neposredno po TV (ob 20. uri).
V	pokalu pokalnih prvakov je Juventus (1:0 že v gosteh) favorit proti skromni finski ekipi Haka. (Posreden prenos po TV ob 22.15).
V	pokalu UEFA pa bo splitski Hajduk pred težko nalogo proti praški Sparti. (TV Koper ob 17.30.)
J. Franko tretji
V	včerajšnjem superveleslalomu za svetovni pokal v norveškem kraju Oppdal je Jure Franko osvojil odlično tretje mesto. Zmagal pa je Švicar Zurbriggen.
VEČ NA 10. STRANI
• Konkretni razgovori o zaščitnem zakonu
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ukrepe, da odstranijo nekatere špekulativne poskuse. Trudili se bodo, da ne bo oškodovan noben partner in da bo sodelovanje lahko prešlo na višjo stopnjo skupnih vlaganj in kooperacij.
V Uradnem sporočilu o razgovorih je naslednji daljši odstavek o manjšinskem vprašanju:
»Poseben poudarek je bil v razgovoru dan vprašanju položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodnosti pri nas, ki dajeta pomemben prispevek h krepitvi prijateljskih odnosov in vsestranskega sodelovanja ob meji. Predsednik IS SRS je ponovno izrazil prepričanje, da bo čimprej sprejet ustrezen zakon o globalni zaščiti slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki bi predvidel enako zaščito za slovensko narodno skupnost na celotnem ozemlju avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, kjer živi in da bo sprejet v sodelovanju z manjšino. Delegacija IS SRS je posebej poudarila nujnost ureditve položaja SSG v Trstu, tako da se specifični položaj SSG v Trstu opredeli v zakonu o globalni zaščiti slovenske narodne skupnosti v Italiji in da se omogoči normalno delovanje tega gledališča.«
Razgovorov so se z italijanske strani udeležili še ambasador Carducci Artenisio, koordinator medministrskega komiteja za izvrševanje osimskih sporazumov, Massimo Castaldo, veleposlanik republike Italije v Beogradu, Gianfranco Facco Bonetti, šef kabineta podsekretarja. Z naše strani pa so v razgovorih sodelovali Jernej Jan, predsednik RKMS, Tone Poljšak, namestnik predsednika RK za varstvo okolja in urejanje prostora, Uroš Markič, republiški svetovalec v IS SRS in Sonja Ledinek, na čelnica Urada za narodnosti pri IS SRS. Razgovorov so se udeležili tudi Milan Ribica, namestnik načelnika uprave za sosednje države v ZSZZ, Drago Mirošič, generalni konzul v Trstu ter Sandro Maria Siggia, generalni konzul republike Italije v Zagrebu in Ludovico Tassoni Estense di C as tel vecchio generalni konzul republike Italije v Kopru.
BOGO SAMSA
V Izraelu kmalu predčasne volitve?
Prevladala je želja po ohranitvi starih privilegijev
Konferenca o libanonski nacionalni spravi se končuje brez kompromisnega sporazuma
LAUSANNE — Konferenca o libanonski nacionalni spravi se približuje koncu s popolnim polomom, vseeno pa skuša Sirija tudi z odkritimi grožnjami preprečiti najhujše. Sirskemu predsedniku Kadamu je skoraj uspelo, da bi vsi sprejeli kompromisni predlog, ko je prišlo do novega zapleta in to po zaslugi bivšega predsednika republike Franžija, ki je nenadoma zapustil včerajšnje zaveznike in prešel v Džemajelov in Šamunov tabor.
Upravičene so torej besede vodi telja druzov Džumblata, ki je poudaril, da je libanonsko vprašanje predvsem spopad dveh generacij in da stari vladajoči razred hoče za vsako ceno ohraniti svoje privilegije. Franžijeva sprememba kurza je takoj povzročila radikalizacijo vseh o-stalih. Maroniti so se izneverili svojim kompromisom, isto so storili mu-
slimanski suniti. V takem vračanju na stare pozicije je tudi vodja libanonskih šiitov Beri zahteval večjo težo in vlogo za svojo skupnost, ki je številčno najmočnejša, do sedaj pa je bila skoraj popolnoma odrinjena od oblasti in političnega življenja. Nič čudnega torej, da je prav Beri od vseh najbolj razočaran in je zato ponovno zahteval Džemajelov odstop, medtem ko so to vprašanje v bistvu že premostili.
Po vsem sodeč je sedaj zadnje u-panje v sirskih rokah. Sirski tisk je včeraj jasno zagrozil, da bo Sirija sprejela vse potrebne ukrepe za kaznovanje krivcev morebitnega neuspeha v Lausannu. Kadam se je včeraj sestal s Franžijepi, a kot kaže prosirski in sredinsko usmerjeni maronit noče preklicati svojega sklepa in je pretrgal z libanonsko opozicijo.
Na včerajšnjem zboru republik in pokrajin
ZIS mora takoj sprejeti nove ukrepe za utrditev gospodarstva
BEOGRAD — V skupščini Jugoslavije je včeraj zasedal zbor republik in pokrajin. Tema razprave so bila trimesečna pogajanja z mednarodnim denarnim skladom o finančni podpori jugoslovanskemu programu gospodarske stabilizacije. O poteku pogajanj in njihovi vsebini je govoril podpredsednik ZIS Borislav Srebrič, v razpravi pa so sodelovali delegati vseh republik in pokrajin.
Dosedanja dejavnost jugoslovanskih pogajalcev je dobila podporo zbora, ki je v tej zvezi sprejel tudi posebne sklepe. Nekateri delegati so izrazili tudi nezadovoljstvo glede na-
čina obveščanja o poteku pogajanj, pri čemer je bila jugoslovanska javnost prej in natančneje obveščena iz tujih kot domačih časopisov.
V sklepih, ki jih je sprejela skupščina, so med drugim zapisali : ZIS mora takoj, najkasneje pa do začetka veljavnosti kreditnih sporazumov, predlagati in sprejeti ukrepe na področju cen, določanja in delitve dohodka, obrestnih mer, tečaja dinarja, kot tudi ukrepe za razbremeni-, tev in finančno utrditev gospodarstva in njegovo usposabljanje, da bo lahko izpolnilo obveznosti, ki jih ima — oživljanje in povečanje proizvod-
nje, predvsem proizvodnje za izvoz.
Posebnega pomena so ukrepi, ki jih bo predlagal in sprejel ZIS za obrzdanje inflacije in, uresničevanje usmeritev iz protiinflacijskega programa, do konca prvega polletja letos pa mora pripraviti koncept za močnejše opiranje na lastne moči in zmanjševanje zadolženosti v tujini.
ZIS mora do konca aprila letos poslati skupščini SFRJ poročilo o uresničitvi in učinkih do zdaj prevzetih obveznosti do mednarodnega denarnega sklada in drugih posojilodajalcev na podlagi finančnega dogovora za leto 1983.
Na sledi
hudemu zločinu
MOSTAR — V Mostarju so zaradi pomanjkanja dokazov morali ustaviti preiskavo proti And ji Radovanovič, gospodinji iz Fatnice blizu Bileče v Hercegovini (priprli so jo bili že 19-novembra lani). Sumili so jo, da je od leta 1974 do jeseni minulega leta umorila štiri otroke svojega najstarejšega sina: en mesec staro Mirjano, en mesec starega Šima, šestmesečno Lenko in trimesečno Zdravko. Smrt zadnjega otroka je bila razlog za začetek preiskave o čudnih dogajanjih v družini Radovanovičevih.
Najprej so seveda odkopali vsa trupelca in opravili obdukcijo, ta pa je pokazala, da so otroci umrli zaradi poškodb glave in možganov.
Ves čas preiskave je babica pokojnih otrok zanikala krivdo, na vprašanje, kdo je to storil, pa je mirno in hladno odgovarjala : »Vaša naloga je poiskati morilca?« (dd)
• Glasovanje o zaupnici
TEL AVTV — Vse kaže, da Izraelu »grozijo« nove ' predčasne volitve. Predsednik vlade Šamir je namreč izgubil podporo male stranke tami, ki tvori vladno koalicijo. Vodja te stranke Haceira je namreč uradno izjavil, da bo na četrtkovi seji Knes-seta zahteval razpis predčasnih volitev.
Ta izjava je v izraelskem političnem življenju delovala kot bomba, čeprav se je vedelo, da se stranka tami "v zadnjih časih nagiba k laburistom. Šamir je zelo ostro reagiral na to in dejal, da je odločno proti predčasnim volitvam, saj bi predvolilna kampanja popolnoma izčrpala že itak šibko izraelsko gospodarstvo. A vse kaže, da je tej reakciji botrovalo dejstvo, da imajo po nekaterih anketah laburisti čedalje večjo prednost.
□ QU1TO — Prebivalci ekvadorske pokrajine Esmeraldas so včeraj prekinili tridnevno stavko in s tem o-mogočih, da vlada prekliče izredno stanje. Pokrajina Esmeraldas je namreč med ključnimi deželami za življenje Ekvadorja.
NADALJEVANJE S 1. STRANI
petrolejskih proizvodih, ki je bil včeraj v poslanski zbornici odobren s pičlo večino: drugi člen tega odloka je bil odobren z dvema glasovoma razlike.
Na političnem področju pa je mogoče ugotoviti še večjo kompaktnost vladne večine. Podpredsednik vlade Forlani je včeraj odločno podprl o-dlok in dejal, da morebitna zahteva po glasovanju o zaupnici izhaja iz pomena, ki ga je zadobilo to vprašanje; načelnik republikanske parlamentarne skupine Battaglia pa je govoril že o drugem delu razprave, tistem v poslanski zbornici, ko bo »treba odobriti odlok v predvidenih rokih«. S tem je Battaglia posredno demantiral govorice, po katerih naj bi Spadolini nameraval vnesti spremembe v besedilo, ko bo prišlo do razprave v poslanski zbornici. Sicer pa je o teh 'spremembah včeraj go-
voril tudi minister za delo De Miche-lis, ki je objasnil, da vlada ne odklanja spreminjevalnih predlogov, poudaril pa je, da morajo biti učinki teh predlogov enakovredni učinkom sedanjega odloka.
Medtem pa se nadaljujejo in stopnjujejo polemike v zvezi z veliko sindikalno manifestacijo, ki jo je CGIL napovedala za soboto. Včeraj so tako socialisti opozorili rimskega župana Vetereja, naj se manifestacije ne udeleži ter zagrozili z razbitjem občinske uprave. Vete re je v odgovor izjavil, da se bo manifestacije udeležil »kot član CGIL in ne kot rimski župan«, vendar odgovor ni zadovoljil. K vsej zadevi je pristavila lonček še krščanska demokracija : Galloni v današnji številki Popola piše, naj socialisti tudi na ravni krajevnih uprav povzamejo zaključke sedanje dejavnosti KPI na vsedržavni ravni.
BOJAN BREZIGAR
Britanska policija posegla proti stavkajočim rudarjem
Letos bo v Jugoslaviji mnogo Avstrijcev
CELOVEC — Avstrijci se v pretežni meri odločajo za individualno, družinsko letovanje, pri izbiri počitniškega kraja pa odločujoče vplivajo izkušnje prejšnjih let, priporočilo prijateljev in masovna propaganda v pravih medijih.
Jugoslovanske turistične agencije v Avstriji odvajajo precejšen del zasluženega denarja v propagandne svrhe, vendar veliko manj kot Avstrija. Tu izdvajajo po pravilu med 3 in 5 odst. za propagando (samo letos bodo v zveznem merilu potrošili za propagando 400 milijonov šilingov), potem pa še vsaka zvezna dežela posebej in celo posamezne občine). . .
Iz izkušenj lanskega leta prednjači po pripombah avstrijskih -gostov v Jugoslaviji Črna gora in sicer njeno primorje od Tivata do Ulcinja. Hotelske usluge so sicer v redu, zato pa šepa hotelska infrastruktura. Na primer, nekaj pri merov: razpisan je izlet, ki nenadoma odpade, ali po prijavljene turiste pride avtobus s štiridese timi sedeži, ne glede na to, koliko je gostov, ki bi se ga radi udeležili. Poleg tega se Avstrijci pritožujejo nad možnostjo nakupov in to od spominkov do toaletnih potrebščin.
Bukingi za letos kažejo izjemoma dobro bilanco, saj v avstrijskem merilu beležijo jugoslovanske turistične agencije med 15 in 20 odst. porast v odnosu na ta čas lansko leto. Samo »Cartrans«, lansko leto ustanovljena turistična agencija koroških Slovencev v Celovcu — ustanovila jo je Zveza sloven-
skih zadrug — beleži v prvih treh letošnjih mesecih, odnosno v januarju in februarju, več prijav kot lani vse leto in pričakujejo, da bodo s prodajo jugoslovanskih počitniških krajev iztržili približno osem milijonov šilingov, ker sta januar in februar prinesla že čez milijon in polovica marca sedemsto tisoč šilingov.
Avstrijci se seveda najraje odločajo za letovanje ob morju, med deželami izbirajo Italijo, Španijo, Grčijo in Jugoslavijo — slednjo zlasti zaradi nizkih cen, saj cene paketov, ki jih po nujajo naša predstavništva v Avstriji niso zrastle več kot za 2 ali največ 3 odst. v primerjavi z istimi v lanskem letu. Pričakujejo le znatno podražitev letalskih prevozov — do 30 odst. Sicer pa velja štirinajstdnevni paket, s prevozom vred v hotelih B kategorije ob jadranski obali od Kvar-nerja do Dubrovnika in črnogorskega primorja 7000 šilingov, hotel A kategorije pa 8000. Avstrijski turistični delavci zatrjujejo, da se v Jugo slaviji premalo potrudijo, da bi pripravili posebno turistično ponudbo za petične goste in takšne, ki že zaradi svoje statusne pripadnosti nočejo letovati kjerkoli in s komerkoli, in čim v prospektu vidijo ceno, ki kaže za štirinajst dni kon pletnih uslug le 7000 šilingov, se obrnejo in si-poiščejo kakšno drugo deželo. Izjema tu so, kot pravijo v Avstriji, slovenska zdravilišča (prednjači Rogaška pred Radenci in Moravci) in v zimskih mesecih Opatija, kamor hodijo starejši le
prezimovat.
Če se še malo ustavimo pri cenah, s katerimi ponujajo Jugoslovani tujim gostom lepote svojih turističnih krajev: v predsezoni je potrebno tujcu, na primer Avstrijcu v aranžmaju jugoslovanskih agencij za paket, ki pomeni letalski prevoz iz Ljubljane v Dubrovnik in nazaj in en teden hotela v Dubrovniku, odšteti pičlih 2500 šilingov. V aranžmaju »Cartransa« si lahko Korošci za 1950 šilingov privoščijo vikend (z letalskim pr e vozom do Sarajeva in naprej do Titograda — potem pa z avtobusom) — na Črnogorskem primorju. Da bo smešno nizka cena za tovrstne usluge popolnoma jasna, naj za primer navedemo podatek, da tega istega avstrijskega gosta velja en dan Dunaja z nočitvijo in morebitnim ogledom kakšne gledališke predstave med 1200 in 1600 šilingi. V visoki poletni sezoni bo ta gost v Jugoslaviji v najlepših obmorskih krajih za enake storitve odštel pa med 500 in 600 šilingi.
Tisti avstrijski partnerji, ki odkupujejo turistične pakete od jugoslovanskih agencij pa letos ne pozabijo opozarjati na problem, ki je nastal lansko leto z uvedbo turističnih čekov v Jugoslaviji, predvsem pa pravijo, naj nikar ne silijo tujih gostov najprej v banke, ampak naj omogočijo plačilo v lastni valuti, ker se velikokrat dogodi, da se nekdo, ki se še tako navduši nad kakšnim lepim izdelkom, premisli da bi ga kupil, ker noče najprej v banko. B. GORIČAR
LONDON — Napetost, do katere je prišlo med stavkajočimi britanskimi rudarji in tamkajšnjo državno rudniško družbo National Goal Boaro ni pojenjala niti včeraj. Že več kot teden dni je namreč v teku stavkovno gibanje v vseh britanskih premo govnih bazenih, vendar pa je državno podjetje NCB poklicalo policijo, da bi zagotovila »pravico do dela« tistim rudarjem, ki se s stavko ne strinjajo.	. ...
Odziv na stavko namreč m_ ou povsod enak. Tako na primer včeraj med 176 rudniki 42	ni	pristalo	na
stavko in so rudarji prišli v službo kot običajno.	Rudarski	sindikat	J6
sklenil postaviti proti tem »stavkokazom«, pred vhode v njihove rudnike, stavkovne straže, vendar je policija
to preprečila. Take stavkovne straže namreč zadnji zakoni, ki jih Je uvedla vlada Thatcherjeve, prepovedujejo.	,	«
Poseg policije je rudarski sinu kat včeraj obsodil v ostrem napad na britansko	vlado,	v	katerem	J®
je obtožil, da je spremenila podrocj stavk v »polvojaško državo«. KentsH rudarji so tudi sporočili, da bodo P® ličijo prijavili sodišču, ker je »“ galno« preprečila odhod stavkovni stražarjem iz te dežele, da bi ods na druga stavkovna področja. .
Vsekakor britanski rudarji ob tej stavki niso enotni, saj so, kot ze preteklih letih, mnogi proti njej
I

Izvršni odbor SKGZ ob poskusih zavlačevanja
Slovenci odločno zahtevamo globalni zaščitni zakon
Izvršni odbor je zavrnil mnenje o vključitvi Slovencev v okvirni zakon za zaščito vseh jezikovnih skupnosti v državi
Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je v ponedeljek razpravljal o poteku parlamentarne razprave o zakonski globalni zaščiti in ugotovil, da prihaja do neopravičenih zastojev in omejevalnih stališč, ki se na raznih ravneh kažejo kot o-čitni poskusi, da se zanemarijo o-snovna načela, na katerih temeljijo zahteve naše skupnosti.
Medtem ko vprašanje globalnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino, kljub številnim enotnim nastopom in pozivom, ne napreduje, si v parlamentu, tako kot vse kaže, u-spešno utira pot takoimenovani okvirili zakon za zaščito vseh jezikovnih skupnosti v državi, ki je bil predstavljen v poslanski zbornici.
Izvršni odbor je sicer z zadovoljstvom pozdravil prizadevanje, da dobijo vse jezikovne skupnosti, ki to želijo, zaščito s posebnim okvirnim zakonom, vendar je poudaril, da to vprašanje na nikakršen način ne sme odvračati pozornosti parlamenta od vprašanja globalnega zaščitnega zakona za našo skupnost, ki bi moral i-meti spričo dozorelosti nesporno prednost.
Izvršni odbor je zavrnil mnenje, po katerem naj bi bili tudi Slovenci vključeni v omenjeni okvirni zakon. Zakon bo morda ustrezal nekaterim jezikovnim skupnostim v državi, a niti zdaleč ne predstavlja rešitve za našo skupnost v celoti, niti noben njen del posebej. V zvezi s tem so člani izvršnega odbora podčrtali nujnost, da se pospeši enotna akcija za sprejetje
globalnega zaščitnega zakona v duhu načel, ki so za našo skupnost temeljnega značaja in od katerih ni mogoče odstopati: zahtevamo celovit zaščitni zakon, ki mora na vseh področjih zagotavljati enako raven zaščite za Slovence treh pokrajin: tržaške, gori-ške in videmske.
Izvršni odbor SKGZ je nato odločno obsodil poskuse, da se vključi v novi sporazum o tržaški občinski in pokrajinski upravi omejevalna klavzula o Slovencih in da se celo zahteva ugotavljanje in torej zloglasno prešteva-
nje. S tem se dejansko skuša poslabšati položaj, in takih nesprejemljivih zahtev do sedaj ni bilo v nobenem o-snutku programskih obvez krajevnih uprav.
Izvršni odbor je nato razpravljal še o številnih konkretnih pobudah mladinskega odbora, o pripravah za proslave 40-letnice osvoboditve, o delovat nju odbora za doraščajočo mladino, o letovanjih in o športu. Odbor je izrekel priznanje Primorskemu dnevniku in športni redakciji za učinkovito poročanje o zimski olimpiadi v Sarajevu.
Pevovodje in predstavniki pevskih zborov, ki so v Tržiču 17. marca letos prejeli priznanja za 15 in za več kot 10 let udejstvovanja na revijah Primorska poje
Zborovanje o vodni poti Jadransko morje - Sava
TRST — Urad za koordinacijo osimskega sporazuma pri italijanskem zunanjem ministrstvu, Farnesini, pripravlja mednarodno zasedanje o možnih povezavah vodne poti Jadransko morje - Sava. Izgradnja te vodne poti je namreč vključena v osimski sporazum in so predvideli, da bi ta vodna pot potekala po Soči in Vipavi.
Ko bodo zgradili ta plovni kanal, bodo tudi italijanske rečne ladje lahko plule po Donavi. Ker je po Donavi zelo gost tovorni promet, je povezava Italije s Podonavjem zelo zanimiva.
Na tem mednarodnem zborovanju bodo poleg italijanskih in jugoslovanskih strokovnjakov sodelovali tudi tehniki in politiki Evropske gospodarske skupnosti.
Beneško gledališče nastopilo v Prosnidu
PROSN1D — Prosnid je vas v visoki Terski dolini, ki spada pod občino Tipana. Do včeraj je bil, kljub napornemu kmečkemu delu in neštetim težavam, živ in živahen center. Danes je Prosnid zapuščena in obrobna vas, družbeni odmsi so se zrahljali, očitni so znaki izseljevanja in gospodarske zaostalosti, pa tudi posledice, ki jih je prizadejal potres iz leta 1976. Kljub zavesti o dramatičnih problemih, ki že leta in leta čakajo na rešitev, je pa vendar še močna volja po obstoju pri domačinih, ki se upirajo počasnemu umiranju vasi. Na to jasno opozarjajo hiše obnovljene po potresu, na to kažejo prizadevanja skupine mladih, ki so začeli delati na kulturnem področju z namenom, da popestrijo življenje in nudijo prebivalcem možnost aktivnega sodelovanja v raznih pobudah in težijo k utrjevanju narodne zavesti. Doslej so njihove pobude naletele na odobravanje ljudi in tako je bilo tudi prejšnjo nedeljo, ko so priredili kulturni popoldan pod parolo »Spoznajmo se«. V prostorih bivše osnovne šole so nastopili najprej igralci Beneškega gledališča, ki so predstavili njihovo zadnjo igro »Benečija 84«. Prisotni so ji sledili z velikim zanimanjem, najprej, ker je šlo za igro v lastnem jeziku, kar so prvič doživeli, nato pa, ker obravnava vprašanja, ki so jim blizu. Sledil je nastop beneške jolklorne skupine »Živa nit«, ki jo je občinstvo sprejemalo z velikim navdušenjem. Hvala vam, pridite še! Tako so se poslovili od gostov prebivalci Prosnida, kjer bodo tudi po tem uspešnem srečanju še bolj vneto nadaljevali po začrtani poti, kot je dejal v pozdravnem govoru v imenu skupine mladih Giorgio Filipig.
J. N.
V prenovljenih prostorih knjižnice v Izoli uredili zgodovinsko-marksisticni oddelek
Z razstavno dejavnostjo bodo opozorili na bogato istrsko preteklost
Ponovno priznanje za Meblo italiana
RIM — Pomembno priznanje za podjetje Meblo italiana goriške podružnice novogoriškega Mebla. Včeraj so namreč v Rimu podelili temu podjetju priznanje »Premio qualità Italia«, ki jo vsako leto podeljuje zveza malih industrijcev Italije. Nagrado je prevzel direktor podjetja David Brezigar. To je že četrto priznanje za goriško tvrdko v zadnjih letih. Prejela je nam-feč že priznanji na goriški pokrajini in na deželni ravni, lansko leto pa tudi priznanje Mercurio d’oro, ki je v Italiji zelo renomirano. Družba Meblo italiana proizvaja, kot znano, polizdelke za lesno industrijo, predvsem za industrijo stolov v Manzanu. (bbr)
Danes predstavitev knjige
o Italijanih v Istri
TRST — V prostorih vzgojno - izobraževalnega krožka CEPACS v drugem nadstorpju v Ul. Filzi 6 bo kulturni krožek za istrsko - beneško kultu-|"° Istria danes ob 18.30 predstavil knjigo prof. Marcella Cherinija »Italijanska etnična manjšina v Istri«. Knjigo Marcella Cherinija, ki je profesor na tržaški univerzi, bosta predstavila univerzitetni profesor v Trstu fn direktor SLORI Darko Bratina in odgovorni urednik revije Panorama na Reki Ezio Mestrovich.
IZOLA — V novoadaptiranem prostoru izolske knjižnice je z letošnjim marcem pričel delovati zgodovinsko-marksistični oddelek. To je po letu 1963 (tedaj je bil v sklopu tedanje Ljudske knjižnice ustanovljen pionirski oddelek) prva resnično velika pridobitev, ki bo v prihodnje odločilno vplivala na nadaljnji razvoj knjižnice, ki je v zadnjem desetletju dobesedno stagnirala. V novem oddelku je namreč urejen tudi razstavni prostor in študijska čitalnica, ki bo o-mogočala dijakom in študentom nemoten študij. Ta večnamenski prostor, ki je že v lanskem letu omogočil prirejanje razstav, predstavitve novih knjig, pogovore z ustvarjalci in druge kulturne prireditve, bo tudi v bodoče nudil pester kulturni program uporabnikom knjižnice.
Zaradi slabe odmevnosti kulture v javnem življenju izolske občine smo se odločili, da bomo z rednim prirejanjem razstav in drugih prireditev popularizirali knjižnično gradivo in na ta način opozorili javnost in družbenopolitične organizacije na pomen knjižnice — kot javne ustanove posebnega družbenega pomena.
Knjižnično gradivo novoustanovljenega zgodovinsko-marksističnega od delka obsega razen strokovne literature in strokovne periodike tudi priročno knjižnico (enciklopedije, leksikoni, priročniki in slovarji).
Izolska knjižnica bogati svoj knjižni fond večinoma z nakupi, ki pa so omejeni, ker sedanji težak družbeno ekonomski položaj občutno bremeni tudi knjižničarstvo. Kljub vsemu po skušamo sedanje težave premostiti predvsem z boljšim sodelovanjem z našimi knjigarnami in založbami. Pomembno je tudi sodelovanje med o balnimi knjižnicami, ki pa doslej ni prineslo konkretnih rezultatov. Manjše knjižnice kot npr. piranska in izol ska so v dokajšnji meri odvisne od nadaljnjega razvoja Osrednje knjižnice Srečka Vilharja. Že vrsto let je pri vseh treh obalnih knjižnicah prisoten problem nakupa italijanskih knjig in slovenskih knjig tiskanih v Italiji. Zaradi nerazumljivih deviznih restrikcij ostajajo obalne knjižnice brez pomembne novejše literature s Tržaškega, Goriškega in iz Furlanije To problematiko bi morale obalne
knjižnice obravnavati skupaj s predstavniki Založništva tržaškega tiska in pa tudi s predstavniki Narodne in študijske knjižnice v Trstu in poiskati skupna izhodišča za rešitev te pereče problematike.
Lansko leto je nazorno pokazalo, kolikšen pomen imajo razstave in druge kulturne prireditve v knjižnici, saj je bil odziv obiskovalcev (za naše skromne razmere) izjemen.
Razstava »Ilustracije na ovitkih gramofonskih plošč« je prva v nizu razstav, s katerimi želimo pritegniti pozornost širšega občinstva, predvsem pa mladine. Cilj razstave je prikazati te ilustracije kot umetniško zvrst, ki je v sodobni umetnosti v zadnjem desetletju doživela popolno afirmacijo, njena razvojna pot pa se nadaljuje tudi v osemdesetih letih z uporabo različnih tiskarskih tehnik, ki bogatijo njen izraz. Med našimi ustvarjalci, ki so svoj umetniški izraz dopolnili s tovrstno umetniško zvrstjo, velja omeniti tudi Klavdija Palčiča, Kostjo Gatnika in Borisa Benčiča, ki se vedno bolj uveljavljajo v naši kulturni sredini. Kljub raznovrstnim razstavam, ki bodo sledile v letošnjem
letu pa ostaja temeljni koncept naše razstavne dejavnosti populariziranje t.i. ISTRIKE (tj. knjižnega fonda, ki zajema poleg celotnega slovenskega Primorja tudi Tržaško, Furlanijo in Goriško, ter hrvaško Istro do Reke).
Cilj tovrstne razstavne dejavnosti je prezentirati bogato istrsko preteklost, ki živi tudi v sedanjosti. Istrski polotok, svojvrsten kulturnozgodovinski »konglomerat«, ki so ga skozi stoletja oblikovali različni etnično-politični vplivi — je še dandanes za marsikoga neodkrita zakladnica evropskega pomena.
Da bi čimbolj vemo prikazali življenje in običaje naših krajev, oziroma ljudi moramo upoštevati vsa kul-turno-zgodovinska odkritja, ki nam jih ponuja zgodovina, arheologija, etnologija, umetnostna zgodovina, lingvistika in druge vede.
Prepričani smo, da bo naša razstavna dejavnost obrodila bogate sadove v primeru uspešnega sodelovanja s kulturnimi ustanovami na Primorskem in v zamejstvu.
SLAVKO GABERC
Pedagoški delavci na Obali so pričeli biti plat zvona
IZOLA — Za zdravstvenimi delavci so začeli plat zvona biti še pedagogi delavci. Temeljni razlog: prenizki osebni dohodki. To je bilo tudi izhodišče regijskega posveta o proble-htotiki svobodne menjave dela na Področju vzgoje in izobraževanja, ki Sa minuli teden v Izoli organizira kraško - obalni svet 'zveze sin-(J*at°v in obalno društvo pedago-**'* delavcev.
,Kafcih 80 delavcev iz vzgoje in iz-oraževanja in predstavnikov dru-Pm OZD je na posvetu menilo, da \?staia ta pereči problem nevzdržen.
ovajali so vrsto argumentov: na Primer — najnižja kategorija delav-zn s te0a področja sploh ne dosega t pičenega osebnega dohodka, uči-inCa Prve9a razreda v eni občini rjo lahko za tri do štiri tisoč dinar-Kv nižji osebni dohodek učiteljice v
sosednji občini, poprečni OD pedagoških delavcev zaostaja v regiji za približno 20 odst. za poprečnimi OD v gospodarstvu. . . Pri nagrajevanju teh delavcev prevladuje proračunski odnos, zato je po mnenju obalnih pedagoških delavcev njihova pravica pri soodločanju o pripadajočem deležu družbenega dohodka okrnjena. . . Marsikje še zmeraj obravnavajo šolstvo kot obliko družbene porabe, ne pa kot ustvarjanje nove vrednosti, naložbo v človeka, v gospodarstvo, družbeni razvoj. In kakor ne moremo pristajati na to, da bi na primer zaradi gospodarskih težav zanemarjali človeško zdravje, ravno tako ne moremo soglašati s posledicami, ki jih povzroča slab družbenoekonomski položaj pedagoških delavcev — to je na siromašenje človeka, njegovega znanja in izkušenj.
Preproste je povedano — pomanjkanje denarja v vzgoji in izobraževanju je prišlo do te mere, da to že ogroža kakovost in strokovno raven izobraževalnega procesa. Resda je potrebno tudi v šolstvu varčevati, varčevati je mogoče na več načinov — zgraditi manj novih šol, bolje organizirati delo in izobraževalni proces itd. Toda varčevati tam, kjer to lahko negativno vpliva na neko generacijo, je nesmiselno.
To so bile glavne misli z omenjenega posveta, na katerem so delavci vzgoje in izobraževanja z Obale želeli predvsem opozoriti na svoj položaj in na posledice, ki iz njega izhajajo. V sklepih pa so pozvali Zvezo sindikatov Slovenije, skupščine in njihove izvršne svete, izvršne svete družbenopolitičnih skupnosti k učinkovitejšemu reševanju zapletenega položaja.	BORIS ŠULIGOJ
Za primer gozdnega požara telefonski klic v sili
VIDEM — V primeru gozdnega požara je mogoče poklicati pomoč po telefonu št. 212020. Dežurni gasilec, ki se bo oglasil na drugem koncu, bo o požaru takoj obvestil operativno enoto, ki bo odšla na kraj požara. Telefonski klic je mogoč brez kakršne koli klicne številke, kar pomeni, da obstaja med vsemi kraji naše dežele in Vidmom, kjer so ustanovili to službo, ki deluje dan in noč, neposredna zveza.
Kakor hitro dežurni uslužbenec prejme opozorilo, da nekje gori, po radiju obvesti poklicne in prostovoljne gozdne čuvaje, pa tudi letalsko bazo v Osoppu.
Seveda pa je služba še daleč od tega, da bi bila dovolj učinkovita in da bi uspešno odpravljala gozdne požare, ki nastajajo prvenstveno v prvih štirih mesecih in v letu in ki so najpogostejši na tržaškem in goriškem Krasu, v Kanalski dolini in v Predalpah. Zato bo potrebno predvsem ljudi, ki so glavni krivec za požare, izobraževati, da se bodo v gozdu znali obnašati.
Po podatkih, ki jih je zbrala gozdna uprava, je bilo 1982. leta v naši deželi 333 gozdnih požarov na 3.000 hektarih. Lani so jih našteli 297, ki so zajeli 2.800 ha.
Po vsedržavnih podatkih je lansko leto v Italiji zgorelo 50 tisoč ha gozda, nastalo škodo pa cenijo na okoli 100 milijard lir.
Spričo tolikšnega bogastva, ki se dobesedno spremeni v dim, je deželno ravnateljstvo za gozdarstvo dalo natisniti nalepke s telefonsko številko za poziv v. sili (212020).
Pogovor s predsednikom zahodnokraškega sveta Slavkom Štoko
Za naravni razvoj Križa, Proseka in Kontovela
Petnajst let po odobritvi splošnega občinskega regulacijskega načrta bodo Križ, Prosek in Kontovel v kratkem končno dobili svoje podrobne regulacijske načrte, ki bi morali v prvi vrsti preprečiti nadaljnji propad starih jeder teh treh vasi in omogočiti domačinom, da si uredijo stanovanjske razmere v rojstni vasi. Zahodno-kraški rajonski svet je po osemmesečnem delu prav pred kratkim dokončno izdelal svoje mnenje o teh osnutkih, ki sta jih po naročilu tržaške občine izdelala arhitekta Kokorovec in Ruggiero. O tem delu in o vsebini načrtov smo se pogovorili s predsednikom rajonskega sveta Slavkom Štoko. ,
Kako ocenjuješ teh osem mesecev naporov in posvetovanj?
Med pripravo osnutkov podrobnih regulacijskih načrtov sem bil član posebne občinske komisije, ki je imela nalogo, da sledi delu arhitektov. O-snovna naloga te komisije je bila, da je dala arhitektoma med izdelavo razne nasvete in da je nadzorovala, da sta izdelovalca spoštovala pogodbo, ki sta jo podpisala z občino. Mnogo večje pa je bilo delo, ko so bili načrti izdelani. Najprej smo se lotili kriškega, nato postopno tistega za Kontovel in za Prosek. Imeli smo veliko število sej rajonskega sveta in
urbanistične komisije, kot predsednik pa sem priredil mnogo sestankov in javnih zborovanj s prebivalci Križa, Kontovela in Proseka, na katerih smo slišali razna mnenja in predloge, ki so pomenili za nas dragocen prispevek za sestavo mnenja, ki smo ga sedaj poslali občini.
Kako ste sprejeli in ocenili predlagani normativ za stara jedra Proseka, Križa in Kontovela?
Naloga rajonskega sveta je bila, da oceni predloge na podlagi prebivalstva. Že na prvih sestankih je bilo razvidno, da je predlagani norma-
Slavko Štoka
tiv glede starega in osrednjega dela vasi sprejemljiv. Zato smo se odločili za nekaj predlogov, ki naj bi normativ poenostavili, da ne bi prišlo med lastnikom, ki bi hotel popraviti hišo in med občino do različnega tolmačenja določenih pravil.
Kakšno stališče pa ste zavzeli do tako imenovanih »zazidljivih površin«, ki sta jih predlagala arhitekta?
Najprej bi rad pojasnil, kaj so pravzaprav te površine (v ital. comparti edificatori). To so načrtovana zazidljiva področja, za katera si občina prevzame odgovornost za primarno urbanizacijo, obenem pa zahteva, da se morajo lastniki zemljišč, če hočejo zidati hiše, združiti v konzorcij in skupno predložiti načrte. To pomeni, da na površini, ki'zajema npr. pet zazidljivih zemljišč, en sam lastnik si ne more zidati hiše. Kar pa je najhujše, je nevarnost, da se ta zazidljiva področja po zakonu razlastijo, če jih lastniki ne izkoristijo za zidavo hiš. Občina jih nato da na razpolago zadrugam občanov, ki iščejo zemljišča za gradnjo stanovanj. Na tak način bi zraven starih delov naših vasi zrasla nova manjša naselja za ljudi, ki bi prišli iz mesta ali iz drugih krajev tržaške občine. Spričo tega smo soglasno zahtevali odpravo
teh površin in da se v zameno za to odobri normativ, ki bo omogočil vsakemu posameznemu lastniku, da si na svojem zemljišču zgradi hišo.
Kaj bi še rekel o teh podrobnih načrtih?
Občina in načrtovalci niso izdelali načrtov za ureditev kanalizacije, čeprav to izrecno predvideva deželni zakon. Na to pomanjkljivost smo že večkrat opozorili občino, isto je storil tudi higienski urad. Zato nameravata sedaj arhitekta vključiti v normativ obveznost, da si mora vsakdo, ki hoče zidati novo hišo, ali urediti staro, postaviti lastno greznico. To ni nobena rešitev, saj mnogi nimajo sploh prostora za ureditev lastne greznice, poleg tega pa je danes to na Krasu zelo draga stvar, saj je treba po predpisih poskrbeti za posebne prečišče-valne naprave. Če občina ne bo poskrbela za kanalizacijo, bodo tudi najboljša in najbolj ugledna urbanistična pravila delno ostala samo na papirju.
S. T.
• Včeraj se je sestala posebna deželna komisija za stike z EGS in s sosednjimi državami, ki ji predseduje Štoka (SSk). Glavno poročilo je imel odbornik Solimbergo.
Po koledarju stopamo v pomlad
Koledar pravi, da danes stopamo v pomlad. To sicer potrjuje tudi man-deljnovo cvetje, ki ga lahko občudujete na posnetku našega fotoreporterja, kot tudi še kak drug znak prebujajoče se narave. Vendar si letos boginja Vesna utira pot s težavo. Vse kaže, da še ni povsem ugnala starke Zime, ki je prav te dni pokazala, da zna s svojo prijateljico burjo še prav krepko in hladno briti. In tako bo marsikdo pozdravil letošnjo pomlad z zagrljenim glasom, če že ne z gripo v postelji.
S senzibiliziranjem odgovornih oblasti in strank se KZ pripravlja na občni zbor
V okviru priprav na nedeljski občni zbor, ki bo ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, sta se predsednik in tajnik Kmečke zveze Alfonz Guštin in Edi Bukavec pred dnevi srečala z direktorjem deželnega ravnateljstva za kmetijstvo dr. Giuseppom Pascolini jem, njegovim tajnikom Della Vedovo in dr. Ameliom Tubarom, ki je pri deželnem ravnateljstvu odgovoren za valorizacijo kmetijstva v goratih predelih.
Kmečka zveza je s tem obiskom v Vidmu nadaljevala širšo akcijo, namen katere je senzibilizirati tako politične kot tehnične organe o križih in težavah krajevnega kmetijstva, ki ne bo moglo premostiti sedanjega kriznega stanja, če ne bo uživalo večje podpore pri pristojnih oblasteh na deželni in krajevni ravni. V tem pogledu je bil velikega pomena tudi spozna valni obisk, ki ga je v ponedeljek o-pravila druga deželna svetovalska komisija po nekaterih kmetijah in za d rugati v naši pokrajini in v okviru katerega so predstavniki KZ sezna nili njene člane o potrebah, da bi ta produktivni sektor lahko zaživel.
Pred tem se je KZ že srečala z delegacijo Slovenske skupnosti, danes o poldne pa se bo sestala s predstavniki KPI, jutri pa z zastopniki PSI.
Priprava občnega zbora je torej v najbolj vroči fazi.
Na srečanju z direktorjem deželnega ravnateljstva za kmetijstvo Pascolini jem je delegacija KZ orisala trenutni položaj kmetijskega sektorja v pokrajini in podčrtala, da je bil doslej v večji meri podvržen negativnim kot pa pozitivnim posegom; take težnje se morajo spremeniti in se zavzeti za novo kmetijstvo v novi družbi, kar bo sicer tudi osrednja tema nedeljskega občnega zbora KZ.
Delegacija KZ je direktorju deželnega ravnateljstva predočila zahtevo po izrednem posegu za razvoj in valorizacijo tega sektorja; v njegovem okviru bi bilo treba takoj zagotoviti finančna sredstva za tiste kmetijske obrate, ki imajo že pripravljene na črte, poskrbeti pa bi bilo treba tudi za dolgoročno načrtovanje. Seznanila ga je tudi, da je deželna uprava že sprejela konkretne obveze, zaradi česar bi bilo nujno — sta podčrtala predsednik in tajnik KZ — da bi se te obveze spremenile v konkretna dejstva.
S svoje strani je direktor deželnega ravnateljstva za kmetijstvo zagotovil delegaciji KZ, da bo ravnateljstvo v okviru svojih pristojnosti skušalo u-poštevati dane predloge in zahteve.
Vsekakor je dodal, da mora dežela, oziroma njen politični izvršni organ, to je deželni odbor, spoštovati obveze, ki jih je svoj čas sprejel.
Važno za čebelarje
Od leta 1982 dalje so vsi čebelarji na osnovi deželnega zakona 17/82 dolžni prijaviti število panjev, ki jih imajo; omenjeni zakon predvideva tudi prispevke v korist čebelarstva, pogoj da jih kdo lahko prejme pa je prav prijava števila panjev; na osnovi odloka predsednika deželnega odbora bo rok za prijavo zapadel 31. t.m. Zainteresirani čebelarji naj se zato javijo v tajništvu Kmečke zveze ali na pokrajinskem nadzomištvu za kmetijstvo v Ul. Milano 19.
• V Uradnem vestniku republike štev. 51 je objavljen ministrski odlok z dne 6. februarja, s katerim je bil odobren tako imenovani model AA4/5. Gre za novi obrazec, na katerem je treba izpolniti prošnjo za novo davčno številko (»codice fiscale«) v nadomestilo prejšnje. Novost so narekovale tehnične potrebe v davčnih uradih.
Za življenje, proti lakoti v svetu
»15 dni za življenje, proti umiranju od lakote«, je bilo geslo manifestacije, ki je včeraj potekala na Goldonijevem trgu, na kateri so organizatorji pobude v korist boja proti lakoti v svetu, s transparenti, knjigami, brošurami, pa tudi s posebno razstavo dokumentov in fotografij opozarjali javnost na ta pereči problem, za rešitev katerega danes gladuje v Italiji okrog 600 oseb, od tega jih je v Trstu 15. Na transparentih in panojih je bilo poudarjeno, da se je pobudam boja proti lakoti pridružilo že veliko organizacij, u-stanov, pa tudi posameznikov ter da je 3000 županov raznih italijanskih mest (med temi tudi župan Trsta) predložilo zakonski osnutek, ki naj bi preprečil smrt od lakote samo v tem letu okrog 3 milijonov ljudi, v glavnem otrok. Organizatorji so pozivali navzoče, da se množično udeležijo tudi velikonočnega pohoda za življenje, mir, proti oboroževanju, ki bo v Rimu. Manifestacija je vzbudila med mimoidočimi zanimanje, mnogi so si nabavili knjige in drugo gradivo o lakoti v svetu.	•*
Še ena ljudska pobuda za rešitev vprašanja openskega pokopališča
Delavstvo KPI za drugačno
v pristanišču
Prejšnji petek so se v Prosvetnem domu na Opčinah sestali na pobudo SKD Tabor predstavniki raznih openskih slovenskih in italijanskih organizacij. Glavni argument razprave je bilo znano vprašanje openskega pokopališča, o katerem je bilo izrečenih toliko besed, ki pa se žal še vedno niso pretvorile v dejanja. Prebivalstvo Opčin, Banov in Ferlugov pa se kljub temu ni vdalo v usodo in namerava še okrepiti svoja prizadevanja, da bi pristojne oblasti končno le zavihale rokave in enkrat za vselej konkretno rešile to perečo zadevo. Na petkovem srečanju so se vsekakor dogovorili, da napišejo pismo vladnemu komisarju prefektu dr. Marrosuju, predsedniku Pokrajinskega nadzornega odbora dr. Aureliu Begu in tržaškemu škofu Bellomiju (ter v vednost rajonskemu svetu za vzhodni Kras in načelnikom svetovalskih skupin v tržaškem občinskem svetu) z željo, da bj posredovali pri pristojnih oblasteh za rešitev vprašanja.
Pismo, ki ga je podpisalo kar dvajset predstavnikov raznih kulturnih, športnih, gospodarskih, političnih in sindikalnih organizacij z Opčin, od Banov in od Ferlugov, se glasi:
»Podpisani predstavniki organizacij z Opčin, od Banov in od Ferlugov, zbrani na seji dne 16.3. 1984, ugotavljajo, da se po dolgoletnih prizadevanjih za pozitivno rešitev vpra sanja openskega pokopališča in kljub zagotovilom župana Spaccinija, izred nega komisarja Siclarija, župana Ce
covinija in pristojnega odbornika za javna dela Jagodica, to vprašanje ni premaknilo z mrtve točke.
Izjave nekaterih političnih predstavnikov, ki jih objavlja krajevno časopisje pa kažejo, da obstajajo sile, ki skušajo zavirati izvedbo zadnjega občinskega predloga o razširitvi domačega pokopališča, predloga, ki ga je občinska uprava izdelala kot edino izvedljivo možnost in ki ga je poleg velike večine krajevnega pre bivalstva obeh narodnosti odobril z večino rajonski svet za vzhodni Kras.
Zato se podpisani predstavniki organizacij obračamo na vas z željo, da bi posredovali pri pristojnih organih za čimprejšnjo ugodno rešitev problema, ki zadeva najgloblja čustva vsega prebivalstva.«
Člani Zavoda iz Devina v katinarski bolnišnici
Pred dnevi je dijaško zastopstvo Zavoda združenega sveta iz Devina obiskalo novo bolnišnico na Katin ari, kjer tečejo še zadnja dela pred skorajšnjim sprejemom prvih pacientov. Zavodarje je sprejel predsednik Tržaške krajevne zdravstvene enote Pangher, razni strokovnjaki pa so jim spregovorili o tem, kako je nova bolnišnica urejena, ter o najsodobnejših diagnostičnih in terapevtskih napravah. Zavod ar ji so se ustavili tudi na kosilu, ki je bilo v menzi nove bolnišnice.
organizacijo
Naš osnovni cilj je doseči trajen mir, razorožitev in nov, pravičnejši gospodarski red; treba je potrditi veljavnost kulture sožitja med narodi, z druge strani pa utrditi moč delavskega gibanja v njegovem boju za uresničitev reform in proti vsakršnemu poskusu podjetništva in osrednje vlade, da z okleščen jem real nih prejemkov spet zvrneta breme krize na delavska pleča.
Tako piše v sklepni listini o kongresu pristaniške sekcije KPI. ki se je odvil nedavno in na katerem so med drugim sprejeli resolucijo v podporo globalne zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Kongresisti so soglašali s predlogom sindikata o imenovanju delegatskega sveta Zenotene družbe prista-niščnikov (CULP), ki bi ga izvolili neposredno delavci, razen tega so še sklenili izoblikovati trajen izvršni odbor, ki bi ga sestavljali člani vodstva luške sekcije KPI, komunistični sindikalisti in člani ZDP-CULP ter delegatskih svetov luške ustanove EAPT, ZDP-CULP in drugih množičnih organizacij; v odboru bi poleg navedenih bil še član tajništva federacije KPI, a zastopani bi morali v njem biti še komunistični člani vodstva EAPT’.
V sklopu izvršnega odbora bodo imenovali posebno komisijo za študije in raziskave, ki naj s svojim delom prispeva k razreševanju problemov, s katerimi se ubada delavstvo v luki. Teh vprašanj namreč predčasna upokojitev 264 delavcev
ZDP-CULP in 333 delavcev EAPT ne bo odpravila, kot tudi ne bo u-blažila zaskrbljenosti glede nadaljnjega gibanja zaposlenosti v pristanišču zaradi naglega tehnološkega napredka ; slednji narekuje nenehne spremembe v prevozniškem in luškem sistemu, to pa se odraža na pomorskem tovornem prometu, ki upada.
Treba je torej večje konkurenčnosti, kar je mogoče doseči z globljo in specifično poklicno specializacijo, ki bo skupaj z splošno reorganizacijo dela olajšala premičnost (mo bilnost) delovnih moči v celoviti lu ški stvarnosti in tako odpravila potrato denarja z nadurami. S kongresa je zato prišla zahteva po prirejanju ustreznih tečajev za poklicno preusmerjanje. Z druge strani, so še rekli, je treba na podlagi zakonskega osnutka posl. Cuffara korenito preOsnovati ustanovo EAPT.
•	V kinodvorani Cristallo bo v soboto in nedeljo na sporedu »Toma caro i-deal«; gre za italijansko romanco, pri kateri bosta sodelovala mezzosopranistka Nicoletta Curiel in bariton E-milio Curiel ; pri klavirju ju bo spremljala Neva Merlak - Corrado.
•	Tržaški glasbenik Silvio Donati bo
s svojo skupino priredil jazz koncert v kinodvorani Cristallo; na sporedu bo v petek ob 20.30 v okviru letošnje sezone »Gledališče - muzika - film«, ki jo predlaga ljudsko gledališče La contrada.
Umestitev
pokrajinskega
nadzornega
odbora
Ob prisotnosti deželnega odbornika Vespasiana je bil včeraj dopoldne v Trstu umeščen novi pokrajinski nadzorni odbor; gre za organ, ki je bistvenega pomena za korektno upravno de lovanje krajevnih ustanov. Deželni odbornik je ob tej priložnosti navedel pe datek iz katerega izhaja, da so pokrajinski nadzorni odbori v deželi v teku lanskega leta pregledali 123 tisoč pra; tik, od katerih so jih zavrnili nekaj stotin. Obenem se je zavzel za poenostavitev postopkov in širšo decentralizacijo funkcij.
Novemu pokrajinskemu nadzornemu odboru predseduje dr. Bego; efektivni člani so dr. Piazzolla, D. Costa, odv. Berritta, prof. E. Cumbat in Perini, sapienti pa prof. M. Pittoni, odv: Pein-khofer, odv. Urbani, Petracci in Min-ghinelli.
Mednarodno zasedanje o Sabi
V priredbi tržaške univerze bo J7 Trstu od nedelje do torka mednarod no zasedanje o Umbertu Sabi. Uvodna poročila bodo imeli Stello Matita-ni (»Odprti problemi za življenjepis o Sabi«), Romano Luperini (»Ideologija in poetika«) ter Claudio Varese in Antonio Pinchera (»Besedilo delo«). Zasedanje predvideva tud1 sklepno okroglo mizo, pri kateri bodo sodelovali tuji strokovnjaki, ki u° do razpravljali o uspehu Sabe svetu.
Pred jutrišnjim sestankom za sestavo novih odborov
SOCIALISTI NASPROTUJEJO PREDLOGU 0 PREŠTEVANJU
Predsinočnjim na diskusijskem večeru v DSI SSk in 880 o sedanjem političnem trenutku
Jutri se bodo v Trstu spet sestali pokrajinski voditelji LpT, KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk z namenom, da preverijo možnosti za sestavo trdnih večinskih koalicij na pokrajini, občini in v Krajevni zdravstveni e-noti. Pogajanja za podpis sporazuma so na zadnjem srečanju zabeležila zastoj, deljenih mnenj, oziroma spornih točk glede vsebine programa je bilo še kar precej, čeprav sploh še ni tekla beseda o najbolj kočljivem vprašanju, to je o porazdelitvi funkcij in zlasti o tem, kdo bo tržaški župan. Ena glavnih spornih točk je bil odnos nove koalicije do Slovencev. Listar ji, republikanci in liberalci so ob podpori demokristjanov predlagali »proporcionalno« manjšinsko zaščito, ki v zadnji istanci Pomeni preštevanje Slovencev. Proti temu so se odločno izrekli socialisti m Slovenska skupnost, ki so pri tem naleteli tudi na delno odobravanje PSDI.
Na ta argument se je včeraj povrnilo pokrajinsko vodstvo PST, ki je v tiskovnem poročilu naglasilo, da Sre pri zaščiti Slovencev v Italiji za eno temeljnih vprašanj enakopravnosti in demokratične pravično-
sti, ki nima nobene zveze s številčno prisotnostjo manjšine. Morebitna nova koalicija, so mnenja socialisti, bo morala zato zahtevati od vlade in od parlamenta pravični in globalni zaščitni zakon, ne pa preštevanje manjšine.
Pokrajinsko vodstvo PSJ torej ni najbolj navdušeno nad osnutkom programa in je dalo mandat tajništvu, da na jutrišnji seji predlaga več popravkov, ki naj bi osvetlili duh in cilje celotnega sporazuma med listo in ostalimi strankami. PSI je nezadovoljna ne samo zaradi odnosa do Slovencev, ampak tudi zaradi nekaterih predlogov, ki zadevajo zaščito okolja, gospodarstvo, kulturo in socialno skrbstvo. To že samo po sebi pomeni, da se bodo pogajanja za sestavo novih odborov gotovo še zavlekla, čeprav sta Richetti in Clanici že napovedala odstop pred koncem tega meseca.
Socialistično vodstvo je na svoji zadnji seji obravnavalo tudi položaj znotraj sindikalnega gibanja po znanem vladnem dekretu o ceni dela. PSI je zelo polemična s KPI in s komunistično komponento CGIL, »ki sejeta razdor in sektaštvo v delavskem gibanju«.
Sedanji politični trenutek je za Slovence v Italiji posebno pomemben predvsem zato, ker veliko znakov govori, da bo rimski parlament verjetno v doglednem času izglasoval zaščitne norme za našo narodno skupnost, a nenazadnje tudi zato, ker se zdaj postavlja tudi vprašanje, če in na kakšen način bodo slovenski predstavniki prisotni v strankarskih koalicijah, ki bodo vodile razne krajevne uprave. S to ugotovitvijo je predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor uvedel diskusijski večer o političnem trenutku Slovencev v Italiji, ki je bil pretekli ponedeljek v Peterlinovi dvorani. Na večeru so spregovorili tržaški občinski svetovalec SSk prof. Aleš Lokar, predsednica SSO Marija Ferletič in deželni podpredsednik SSk Ivo Jev-nikar.
Lokar je osredotočil svoj poseg predvsem na sedanjo politično problematiko na Tržaškem, kjer je v zadnjih časih mogoče zaznati dokajšnje zapiranje nekaterih večinskih političnih krogov do vprašanj slovenske narodne skupnosti. Tako se npr. dogaja, da na pogajanjih za sestavo novih odborov nekatere stranke, z Listo za Trst na čelu, postavljajo program-
sko zahtevo, naj bi izvajanje zaščitnih norm za našo narodno skupnost pogojevalo predhodno ugotavljanje številčnosti Slovencev na posameznih zemljepisnih območjih. Lokar je poudaril, da gre za nesprejemljivo zahtevo, ker bi preštevanje pri nas ne doseglo svojega (formalnega) namena, namreč določitve dejanskega števila Slovencev v Italiji. Če je res, da ponekod, npr. na Južnem Tirolskem, celo sami manjšin-ci zahtevajo preštevanje, so razmere pri nas take, da bi marsikateri Slovenec iz strahu zanikal svojo narodno pripadnost, ko bi jo moral uradno izpovedati. Lokar je tudi povedal, da je za splošno poslabšanje političnega ozračja za Slovence v Trstu veliko odgovorna LpT ali točneje tisti njen del, ki neposredno odraža tradicionalne nacionalistične in šovinistične italijanske kroge v Trstu. Po njegovem pa je zelo hudo, da zdaj pristajajo na nekatera njena protislovenska stališča tudi druge stranke, najbrže v pričakovanju, da bi s tem nanovo pridobile volilce, ki so se zgrnili okrog LpT.
Marija Ferletič se je dotaknila vprašanja ugotavljanja številčnosti naše narodne skupnosti predvsem v
odnosu do Slovencev v videmski pokrajini. V tej zvezi je med drugim povedala, da bi gotovo naleteli na velike težave, ko bi pogojevali odprtje slovenskih šol s predhodnim štetjem. Po drugi strani pa to nikakor ne pomeni, da bi Slovenci v videmski pokrajini ne pošiljali svojih otrok v slovenske šole, ko bi imeli to možnost. To naj bi dokazovalo med drugim tudi dejstvo, da nekateri iz videmske pokrajine že hodijo v slovenske šole, in sicer v Gorico, če ne kam dlje. Ferletičeva pa se je tudi zaustavila ob pomenu zaščitnega zakona za pravilnejše razreševanje raznih vprašanj, s katerimi se Slovenci v Italiji spopadamo na gospodarskem področju, kot so npr. razlaščanja.
Ivo Jevnikar je na diskusijskem večeru prispeval predvsem informacijo o tem, na kateri točki parlamentarne poti se danes nahajajo zakonski osnutki za globalno zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji. V tej zvezi je povedal, da bodo mogoče pred zakonom o Slovencih izglasovane norme za minimalno zaščito vseh etničnih manjšin v Italiji, ki jih je med drugimi predlagal poslanec Fortuna.
Obvestilo uporabnikom kmetijskih strojev
Kmečka zveza obvešča uporabnike kmetijskih strojev, ki so vpisani v sezname UMA (Utenti di motori e Tacchine agricole), da morajo prijaviti morebitne ostanke goriva iz lanskega leta; obenem lahko že zaprosijo za količino goriva, ki ga bodo uporabili v teku leta 1984: obe ?bveznosti morajo izpolniti najkasneje db 30. junija 1984. Obenem po-ztva vse tiste, ki teh prijav v prej snjih letih iz različnih razlogov niso ylef-ili, naj to storijo čim prej, sicer “odo kaznovani z odvzemom statusa uma.
Kf'r je izvedela, da mnogi člani ni-s? prejeli zaprošenega goriva, ker nimajo številke IVA (partita IVA), KZ obvešča : številka IVA je obvezna to vsakogar, ki ima kako dejavnost, v tem primeru kmetijsko. Številka fVA ne prinaša nobene nove obveznosti (npr. izstavljanje faktur, vodenje registrov, registracije itd.) za kmetijsko dejavnost, je pa obvezna. Kdor je še nima, naj se čim prej zg*asi v tajništvu KZ.
*	AITL - Mednarodno združenje za Prosti čas bo priredilo v sredo, 28. marca, ob 18. uri na sedežu v Ul. J rento 1 (I. nadstropje) konferenco na temo: Zgodovina Trsta. Vstop Prost.
•	Center za kulturne izmenjave bo Pnredii od 26. marca do 1. aprila seminar o ljudskih plesih, ki ga boste vodila Nelly Quette in Adriano Jurissevich. Seminar bo na sedežu v Ul- Vaidirivo 30.
Na seznaniu tudi Slovenski dijaški dom »S. Kosovel«
Prispevki tržaške občinske uprave v prid handikapiranih
Tržaški občinski odbor je sklenil finančno podpreti številne ustanove, ki delujejo v korist handikapiranih. Del sredstev za prispevke pride iz občinske blagajne, del pa iz deželne v obliki posojila v smislu deželnega zakona štev. 87 (1981) o pobudah za vključevanje telesno in psihično prizadetih v delovni svet in v družbo sploh.
Z deželnim denarjem bo mestna u-prava po eni strani krila dosedanje izdatke na tem področju, po drugi pia ga bo porabila za nove pobude. Tako bo na primer nakazala 480 milijonov lir delovanju vseh treh laboratorijev v režiji CEST (Centro di educazione spicciale di Trieste), se pira vi laboratorija za serigrafijo v Ul. Cereria 7, laboratorija za mala popravila in laboratorija za ročne izdelke iz plastike in usnja. Prispievek bo namenjen nakuprn kombija za osem oseb s px)možmim sedežem za pirevoz handi-kapjiranih, dalje okrepitvi posebnih rehabilitacijsko - strokovnih tečajev in siceršnji organizaciji dejavnosti v korist prizadetih, na drugi strani pia bodo z njim krili stroške za najemnino, hrano in prevoze handikapiranih pia še za plačevanje uslužbencev, to je 15 socialnih operaterjev. CEST ima opraviti približno s 50 handikapiranimi.
Nadaljnje prispievke bo občinska uprava {»delila Slovenskemu dija-
škemu domu »Srečko Kosovel« za 12 handikapiranih gostov, srednji šoli »Divisione Julia« in ženskemu tehničnemu inštitutu »Deledda« za ureditev problema arhitektonskih pregrad v korist telesno prizadetih, pia še zavodu za slepe »Rittmeyer«, ki bo z denarjem med drugim spet odprl družbeno - kulturno - rekreacijski center za priletne slep» ljudi v Ul. Machiavelli 3. Skupno gre za 156 milijonov lir, od tega 20 odst. v breme občinske uprave.
Silvio Donati v Cristallu
Priznani tržaški jazzist Silvio Donati bo nastopil v petek, 23. marca, zvečer v gledališču Cristallo na koncertu, ki ga prireja skupina »La Contrada«. Pianist bo skupaj s kvartetom, ki ga sestavljajo še Argentinec Hugo Heredia (flavta in saksofon), Giancarlo Pillot (tolkala) in Luciano Milanese (bas) zaigral nekaj skladb iz svojega običajnega repertoarja, poleg tega pa tudi nekaj novih kompozicij, ki jih je izrecno pripravil za nov balet skupine Charà iz Padove.
Koncert se bo začel ob 20.30. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti 2.
Rifle se vrača med nas
Priljubljeni slovenski igralec Janez Hočevar - Rifle se znova vrača k nam. Po uspešni predstavitvi svojega Švejka v mali dvorani Kulturnega doma, bo Rifle od danes naprej nastopal, še vedno na povabilo Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, tudi o nekaterih naših prosvetnih društvih. Do solz, in tisti, ki so si ogledali satirično samopripoved »Občinski svetnik Josef Švejk« v Kulturnem domu vam lahko potrdijo, se bodo lahko nocoj nasmejali v Na brežini, in sicer v Prosvetni dvora ni Igo Gruden, že jutri bo Janez Hočevar nastopil v Trebčah, v pe-
V nedeljo in
Tržaški škof
v ponedeljek
na Kontovelu
,. Tržaški škof Bellomi je bil v nedeljo in v {»nedeljek na pastoralnem tesku na Kontovelu. V pwnedeljek zvečer je bil v dvorani domačega gos p»d arijca društva gost ŠD Kontovel, ki je gostu pripravil res prisrčen sprejem, ellomija je v imenu šp»rtnega društva {»zdravil Igor Luxa, dekleti v narod '.noši pia sta mu {»klonili šopiek cvetja. Na srečanju je sodeloval tudi mo 1 Pevski zbor s Proseka - Kontovela »Vasi'ij Mirk«.
Na sliki: škof Bellomi med domačini s Kontovela.
. Kaj on.ski svet za Kolon jo - Škorkljo se bo sestal v pie tek, 23. marca, ob 19. r1 na sedežu v Ul. Cotogna 30. Med drugim bo razpravljal o gradbenih delih Področju piod univerzo in o telefonskih govorilnicah, ki naj bi jih' postavili teni predelu mesta.
Samoupravni referendum v Križu
Samoupravni referendum za mir in za razorožitev je bil v nedeljo tudi v Križu. Volitev, ki jih je priredil vaški odbor za mir, se je ude-* tožilo 469 volilnih upravičencev, to je 31,3 odst. vseh vpisanih v volilni seznam. 98,5 odst. volilcev se je izreklo proti namestitvi raket v Cornisti, medtem ko jih je bilo 1,5 odst. za namestitev. Na vprašanje »smatraš, da bi moralo dokončno odločitev o namestitvi raket v Italiji prevzeti ljudstvo s {»močjo referenduma« je 92,6 odst. volilcev odgovorilo da, za ne p>a se je izreklo 7,4 odst. vo lilcev. Med te pxxiatkc niso všteti mladi p»d 18. letom starosti, ki so se udeležili volitev.
Richetti bo sprejel predstavnike obrtnikov
Krajevne organizacije obrtnikov se že dolgo potegujejo za to, da bi jim
pristojna oblast v starem delu mesta dala na voljo prostor, v katerem bi si uredile stalen razstavni in prodajni sedež. Recimo na Trgu Barba can. V bistvu gre seveda za mojstre umetne obrti, ki jih imamo tudi Slovenci kar top» število. Zainteresirani so se združili v odbor (Promoart), stopili so v stik s predsednikom deželne ustanove za razvoj obrtništva ESA Di Natalejem, ki jim je obljubil p»sredovanje, pojutrišnjem ob 9.30, p>a jih sprejme tržaški župan Richetti.
V odposlanstvu odbora bodo predstavniki združenja Associazione degli artigiani di Trieste iz sklop» Conf-artigianato, pokrajinskega združenja zveze CNA in obrtniške sekcije Slovenskega deželnega gosp»darskega združenja. Navzoči bodo tudi zastopniki EISA in avtonomne turistične in letoviščarske ustanove za Trst in njegovo obalo.
Vespist do smrti povozil žensko
Sinoči se je malo po 20. uri v tržaškem predmestju v Ul. Revoltella, prav pred cerkvijo, zgodila prometna nesreča, ki je terjala smrtno žrtev. Ko je 54-letna Amalia Grubissich por. Battistin, stanujoča v Ul. San Pio X., prečkala cesto, se ni zavedla, da iz smeri proti centru prihaja vespa, ki jo je upravljal 17-letni G. F. Trk je bil silovit, ženska pa je obležala nezavestna na asfaltu. Z rcšilcem so jo peljali v oddelek za oživljanje tržaške bolnišnice, kjer je malo kasneje izdihnila. Zadobila je namreč zlome in rane p» vsem telesu ter pretres možganov, ki ji je bil usoden.
tek na Opčinah, v nedeljo pa v Prosvetni dvorani v Barkovljah.
Vojak Šiwjk, oziroma Rifle bo že spet povedal marsikatero modro misel, marsikatero modro resnico in to brez dlak na jeziku, neposredno in pristno, saj tudi v tem je čar kabareta, ki ga je napisal znani humorist Tone Fornezzi - Tof.
Nevesel konec pivskega večera
Predsinočnjim so agenti letečega oddelka priprli mlajša moška, ki sta obtožena, da sta v, vinjenosti px> škodovala nek avtomobil. Gre za 32-letnega Luciana Cicalo iz Ul. Bel-p»ggio 11 ter Za 29-letnega Livia Gelsija iz Ul. San Pellegrino 7, ki sta pretekli ponedeljek nekaj p» 23. uri skušala odpreti piando, parkirano na Ženjanski rebri v višini hišne številke 41.
Dne 19. marca je zaspiala I v Gospodu
Zofija Pečar vd. Urdih
Pogrebni obred bo jutri, 22. t.m., ob 11.30 v svetoivanski cerkvi.
Za njo žalujejo: hči Mirella, zet Peter, vnuka Valentina in Igor ter sestra Milka
Prisrčna zahvala vsem, ki so zadnje mesece zanjo skrbeli in ji bili v tolažbo.
Trst, Erlangen, 21. marca 1984 (Pogrebno pxxijetje Zimolo)
ZAHVALA
Zalival ju jemo se vsem, ki so z nami sočustvoval ob smrti naše predrage mame in none
Albine Ferluga vd. Mamolo-Janežič
Družini Mamolo in Bullen
Trst, London, 21. marca 1984
Ricmanjski teden je mimo
Na Jožefovo, tradicionalni ricmanjski praznik, se je slovesno zaključila Celotedenska prireditev, ki jo že tretje leto zaporedoma prireja kulturno društvo Slavec. »Ricmanjski teden«, kot so prireditvi nadeli ime in ki poteka letos v znamenju 90-letnice društva, je doživel tudi tokrat velik uspeh. Zvrstile so se najrazličnejše kulturne pobude, ki so privabile veliko občinstva.
Skratka, ricmanjskim kulturnim delavcem gre za vloženi trud in dobro izbrani spored vse priznanje ter voščilo, da bi še uspešneje nadaljevali po začrtani poti.
Na sliki dva prizora z »Ricmanjske-ga tedna«. Prvi posnetek je z otvoritvene, drugi pa z zaključne slovesnosti.
Še o letošnjih zimovanjih
Učenci osnovne šole iz Boršta so bili v dneh od 5. do 10. marca na smučanju v Zabnicah. Stanovali so v Domu Mangart in so nad bivanjem in gostoljubnostjo bili prav navdušeni. To je bila prva osnovna šola dolinskega didaktičnega ravnateljstva, ki je priredila zimovanje. Dopoldne so se učenci in spremljevalci vozili na smučarski tečaj na Trbiž, popoldan pa so posvečali učenju in igri. Doma še vedno obujajo spomine na lepo preživete dni v Žabnicah in vsi se strinjajo z mislijo, da bi se naslednje leto spet podali na koristno, poučno in tudi zabavno zimovanje.
(ris)
V zvezi z zimovanji smo prejeli še nekaj dopisov učencev nekaterih mestnih osnovnih šol. Ker se opisi zimovanja ponavljajo, smo izbrali en sam prispevek, ki ga radi objavljamo.
Letos so organizirale šole O. Župančič, F. S. Finžgar, Bazoviški junaki in K. Širok zimovanje v Malgi S. Giorgio nad Verono.
Odhod z avtobusi je bil napovedan za 10. uro s Trga Oberdan. Končno je prišel težko pričakovani dan od hoda, to je bilo 26. februarja. Čeprav je bilo hladno in je pihala močna burja je bil zame zelo lep dan.' Pozdravili smo starše in avtobus je odpeljal. Pri Tržiču smo zavili na avtocesto. Vožnja je bila dolga, a se nismo prav nič dolgočasili. Pogovarjali smo se, si pripovedovali smeš-nice, peli in se spoznali z učenci iz drugih šol. Vozili smo se v bližini mest Portegni aro, Mestre, Vicenza in končno dospeli v Verono. Tu smo obrnili proti Malgi S. Giorgio, to je severno od Verone. Bolj kot smo se bližali S. Giorgiu, več snega je bilo ob poti. To nas je zelo razveselilo. Veselje pa je trajalo malo, ker nas je na cesti presenetil snežni metež. Ta ko smo obtičali dva kilometra pred Ma Igo S. Giorgio. Šofer je obrnil avtobus in morali smo po drugi poti. A nismo se še vozili pol ure, ko se je moral avtobus spet ustaviti, ker se je na cesti pripetila cestna nesreča. To pa ni bila edina nesreča v tem dnevu. Kajti čez nekaj časa, ko smo vozili dalje, smo se morali spet ustaviti, ker avtobus pred nami ni imel verig.
Imeli smo srečo pridnega šoferja, kajti če ne bi bilo njega, ne vem, kaj bi se zgodilo avtobusu pred nami. Pomislite, naš šofer je imel rezervni verigi, ki ju je posodil šoferju avtobusa pred nami. Toda kljub temu se
avtobus ni mogel premakniti. Zato smo se vrnili v Bosco Chiesanuova, kjer so nas sprejeli v dveh hotelih. Postregli so nam s toplo večerjo in ker smo bili trudni, smo šli takoj v sobe, kjer smo zaspali.
Drugo jutro nas je že zgodaj poklicala učiteljica. Po zajtrku smo šli na kratek sprehod po vasici. Bilo je čudovito. Poljane v snegu so se bleščale v jutranjem soncu: Drevesa in hiše, pokrite s snegom, so se zdele kot iz pravljic. Okrog poldneva je prišel avtobus, ki nas je peljal do Malge S. Giorgio. Pot je trajala eno uro. Vsi smo nestrpno čakali, da bi videli to vasico. Končno smo dospeli. Komaj smo prišli, so nas porazdelili po sobah. Nato pa smo šli h kosilu. Popoldne smo najeli smuči in se šli smučat. Smučali smo dve uri. Ko smo prišli v hotel, nas je tam že čakala večerja. Drugo jutri smo bili na smučiščih že ob 9. uri. Tu nas je čakal učitelj, ki je vodil skupino šestnajstih, v katero sem spadala tudi jaz. Učitelj je bil zelo prijazen in potrpežljiv z nami.
Dnevi na zimovanju so žal še prehitro minili. Zadnji dan pred odhodom smo imeli zabavo.
Večerja je potekala ob svitu sveč. Po večerji pa smo gledali baklado. Bilo je zelo prijetno gledati smučarje, ki so se spuščali po smučišču z baklo v roki. Med smučarji je bil tudi učitelj Marjo.
Drugo jutro je bilo že vse pripravljeno za odhod, zunaj pa je divjalo hudo snežno neurje. Policija nam za to ni dovolila, da bi se odpravili na pot. Tilko smo imeli za en dan podaljšane počitnice.
Zimovanje je bilo zelo zabavno in zanimivo. Domov pa smo se vsi vrnili z lepimi vtisi o čudoviti pokrajini.
Irena Milanič
o.	š. K. Širok, V. r.
Za zaščito vaših zgradb podjetje
ZANUSSO SILVANO
Castelfranco Veneto
izvaja plastične zidne obloge, pleskanje, izolacije teras in poppavia. Garancija 15 let. Možnost ogleda že opravljenih del na Krasu. Telefonirajte ob večernih urah na M23/492 386.
	Tone Fornezzi - Tof OBČINSKI SVETNIK JOSEF ŠVEJK kabaret Izvaja: JANEZ HOČEVAR-RIFLE Danes, 21. t.m., ob 20. uri v Prosvetni dvorani I. Gruden v Nabrežini. Jutri, 22. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. V	petek, 23. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. V	nedeljo, 25. t.m., ob 17. uri v Prosvetni dvorani v Barkovljah.
	
	gledališča
SSG
Stalno slovensko gledališče - J. in W. Grimm: Rdeča kapica, v soboto, 24. t.m., ob 10. uri v otroškem vrtcu in ob 11.30 v osnovni šoli na Proseku.
AVDITORIJ
V	petek, 23., soboto, 24., torek, 27., in sredo, 28. marca, ob 11. uri baletna predstava »Pravljica o Ostržku«. Vstopnina 500 lir. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča (tel. 631-948), vsak dan razen ob ponedeljkih.
ROSSETTI
Danes, 21. t.m., ob 20.30, red prost, bo v gledališču Rossetti gostovala gledališka skupina Teatro Eliseo z delom L. Pirandella »Non si sa come«. Režiser: Gabriele Lavia. V abonmaju odrezek št. 8.
VERDI
Jutri. 22. marea, ob 18. uri bo v veliki dvorani Krožka za kulturo in u-metnost v Ul. sv. Karla 2 predstavitev baleta »Romeo in Julija«. Predstavil bo kritik Mario Pasi. Ob 20. uri premiera »Romeo in Julija«. Izvaja baletna skupina iz Basla ; red A/F.
CRISTALLO - LA CONTRADA
V	soboto. 24., ob 20.30 in nedeljo, 25. t.m., ob 17. uri gostovanje gled. skupine »I Curiel« z italijansko romanco »Torna caro ideal«.
V	četrtek, 29. t.m.:	film »Krvava
svatba« režiserja Carlosa Saure.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Okrogla dvorana
Danes, 21. marca, ob 19.30: Juriča Murai, klavir in Ernest Ačkun, klarinet.
Mala dvorana
Do 26. marca vsak ponedeljek in četrtek ob 18. in 20. uri: Retrospektiva filmov Franceta Štiglica.
Velika dvorana
Jutri, 22. marca, ob 19.30: Naši dosežki 83.
Izredna koncerta simfoničnega orkestra Slov. filharmonije z I. Pogoreličem, ki sta odpadla 6. in 7. januarja, bosta 24. in 25. marca ob 20. uri.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Jutri, 22. marca, ob 20. uri: S. O’Ca sey »Pravljica za lahko noč«. Predstava za abonma S - četrtek in izven v gledališki dvorani v Solkanu.
kino
Ariston 17.00 — 22.00 »Bianca«. Režija Nanni Moretti.
Eden 16.00 — 22.00 »La chiave«. S. Santi relli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Penice 16.30 —- 22.00 »Scarface«. Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Seme darhore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.15 »Fox trot porno star«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 17.30 — 22.10 »Furyo«. David Bovvie. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattàcielo 17.00 — 22.15 »Sotto sotto -Strapazzato da anomala passione«. E. Montesano.
Mignon 17.00 — 22.15 »I guerrieri della notte«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol Danes zaprto.
Aurora 16.30 — 22.00 »Eva e l’amore«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 18.00 — 22.00 »War games«. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Peccati carnali«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 17.00, 19.30, 22.00 »The blues brothers«. John Belusci.
Radio 15.30 — 21.30 »Viziose e perverse«. Prepovedan mladini pod 18. letom
Alcione 15.30 — 21.45 »II gattopardo«. Režija Luchino Visconti.
razna obvestila
Taborniki RMV obveščajo, da bo v nedeljo, 25. t.m., rodov izlet na Nanos. Zbirališče ob 9. uri pred železniško postajo v Sežani.
Filatelistično društvo Košir sporoča, da bo sestanek članov in filatelistov danes, 21. t.m., ob 19. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
V Domu J. Ukmar v Skednju bo danes, 21. t.m., ob 20. uri predavanje o problemu mamil (II. del) s prikazom diapozitivov. Govoril bo prof. Giorgio Giudici.
ZŽI-UDI iz dolinske občine priredi v jutri, 22. marca, ob 20. uri v Domu »Anton Ukmar« pri Domju okroglo mizo na temo: »Odnos slovenske ženske do ZŽI in drugih manjšinskih organizacij«. Vabljeni !
Jutri srečanje o Nikaragui
Latinskoameriški odbor, tržaška sekcija Organizacije latinskoameriških študentov v Italiji in Kulturno rekreacijsko združenje - študentski dom prirejajo v četrtek, 22. marca, ob 20. uri v dvorani krožka CRAL na Pomorski postaji srečanje o temi »Nikaragua včeraj, Nikaragua danes. Ljudska cerkev v Nikaragui«. V razpravi bosta sodelovala frančiškanski menih Bernardino Formiconi in generalni konzul Nikarague v Italiji Bermaan Zuniga. Ob tej priložnosti bodo tudi predvajali barvni film v španščini »Sandino včeraj. Sandino danes, Sandino vedno«.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Glasbena matica vabi na nastop svojih gojencev, ki bo danes, 21. t.m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
KD Cankar obvešča, da bo seja odbora v petek, 23. t.m., ob 19. uri v društvenih prostorih.
KD I. Grbec - Skedenj priredi ob priliki praznovanja praznika žena v soboto, 24. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih razstavo žensk ustvarjalk in pevski nastop ženskega pevskega zbora I. Grbec iz Skednja.
KD Vesna prireja v nedeljo, 25. t.m., ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu gostovanje dramske skupine SKD I. Gruden, ki bo uprizorila lepljenko »Ognjišče je zaživelo in spregovorilo«. Ob 17.30 odprtje razstave Deziderija Švare.
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu, Ul. Machiavelli 22, II. nadstr., sporoča, da bo odslej urad odprt za občinstvo vsako sredo od 16. do 18.30. Za vsako potrebno informacijo ali pomoč se lahko obrnete na naše društvo med navedenimi uradnimi urami, bodisi osebno ali telefonsko na našo štev. 040/65612.
razstave
V	galeriji Cartesius bodo v soboto. 24. t.m., ob 18. uri odprli razstavo petih slikarjev in sicer: G. Barbisana, L. Castellani ja, C. Magnolata, W. Piacesi-ja in V. Tramontina.
V	galeriji »Al Corso« v Pasaži Ros-soni razstavlja svoja olja slikar Marcello Vianello.
Od danes, 21., do 31. t.m. bosta v galeriji »Moderna«, Korzo Italia 9, razstavljala svoja dela slikarja Roberto Pison in Gianfranco Tognan.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom do 24. t.m. razstavlja svoje plastike in kovinske tapiserije MLADEN VRABIČ. Razstava je odprta vsak dan od 17. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure.
V	TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta samostojna razstava Božidarja Jakca.
darovi in prispevki
V	spomin na Slavico Bidovec darujejo družine Kodrič in šiškovič 20.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Josipa Per-tota darujeta Sara in Dragica 20.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Dinota Cus-solija daruje Guido 20.000 lir za ŠD Vesna.
Namesto cvitja na grob Giorgia Rebule daruje Stanko Čok 20.000 lir za ŠD Primorje.
Namesto cvetja na grob Pepija Portola daruje družina Gruden (Nabrežina Kamn. 1) 20.000 lir za SKD I. Gruden.
Namesto cvetja na grob Avguština Vidaua daruje Marija Škabar 10.000 lir za mladinski krožek Bani.
V	spomin na pok. Giorgia Rebulo darujejo Zofka, Miranda in Edi z družinama 40.000 lir za kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na pok. Giorgia Rebulo darujeta Irena in Ludvik Starc 30.000 lir za kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na padle borce in talca Andreja Pertota v bunkerju dne 21. marca 1945 v Lonjcrju daruje Santina Pertot z družinami 30.000 lir za vzdrževanje spomenika v Lonjerju.
V	spomin na očeta Franca Caharijo daruje Tamara z družino 10.000 lir za ženski zbor I. Gruden.
Ob obletnici smrti nonotov in strica Karla Peta rosa daruje nečakinja Klara z družino 10.000 lir za dekliški zbor Slovenec.
V	spomin na brata Karla in drage starše daruje Marjo Peta ros z družino 10.000 lir za dekliški zbor Slovenec in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Jureta Rebulo darujeta Lozij in Liči Kapun 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 21. marca BILKA
Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 18.18 — Dolžina dneva 12.12 — Luna vzide ob 23.39 in zatone ob 8.21.
Jutri, ČETRTEK, 22. marca VASILIJ
Vreme včeraj: temperatura zraka 7,3 stopinje, zračni tlak 1016,3 mb ustaljen, veter 23 kilometrov na uro - severoza-hodnik - burja, vlaga 29-odstotna, nebo jasno, morje močno razgibano, temperatura morja 7,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Anna Gregori, Elisa Paiano, Leonardo Lantieri, Paola Fra-giacomo, Cristian Vižintin.
UMRLI SO: 84-letna Francesca Škamperle vd. Tutta, 74-letni Enzo Pizzagalli, 97-letna Eleonora Dellapietra vd. Marši, 85-letna Maria Fabbri vd. Seu, 73-letna Ida Kersevan vd. Salsa, 53-letni Ugo Segnani, 64-letna Lauretta Ziliotto, 64-letna Paimira Romanzin por. Ghepardi, 70-letni Giovanni Janos, 55-letna Maria Sandrin por. Petrovich. 87-letna Erminia Ghermeck vd. Zannini, 81-letni Renato Sbocchelli, 78-letna Maria Capponi vd. Bertolini, 84-letni Giovanni Marion, 73-letna Teresa Angelin vd. Scheel, 74-letni Antonio Contento, 86-letna Domitilla Ullianich vd. Luin, 70-letni Simeone Mazzeo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: teL 225-596. Nabrežina: tel. 200-121. Sesljan: tel. 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure In praznična od 8. do 20. ure.
Rajonski svet za Kjadin - Rocol je napovedal svojo prihodnjo sejo za danes, 21. marca, ob 19.30 na sedežu v Ul. dei Mille 16.
Jutri, 22. marca, ob 20.30 bo zasedal rajonski svet za področje Sv. Vida in Starega mesta. Seja bo na sedežu v Ul. Colautti 6.
V petek, 23. marca, ob 19.30 se na sedežu pri Rotondi sestane sveto-ivanski rajonski svet. Med drugim naj bi razpravljali o resoluciji, ki jo je predložil svetovalec MSI v zvezi s prevajalcem.
mali oglasi
PROFESOR, ki je diplomiral v Veliki Britaniji, nudi različne oblike lekcij iz angleščine za vse stopnje. Telefonirati ob urah kosila na št. 0481/84586 (Gorica).,
ZELIŠČNI preparati za nego las Derbe so v prodaji od danes tudi na Opčinah pri Kozmetiki 90.
38-LETNI FANT, Italijan, bi rad spoznal gospe/gospodične za iskreno prijateljstvo. Tel. 040/566-249 - Giorgio.
OSMICO je odprl Mirko Bandi, Dolina 110. Toči belo in črno vino.
KUPIM traktor Fiat, letnik 1973 (350 DT) lahko nevozen. Vajs Jakop - Radenci, tel. 003869/73109.
DAJEM v najem 90 k v. m skladišče pri Domju. Tel. 040/820-129.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju.
PRODAM staro hišo z dvoriščem m majhnim vrtom v Boljuncu. Pisati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Stara hiša«.
PRODAM 126, letnik 1974 v dobrem stanju 60.000 km, 1.700.000 lir. Tel-040/826-084.
PRODAM citroen dyane 6, letnik 197° v dobrem stanju, 2.300.000 lir. Tel-040/824-064.
OSMICO je odprl Stanko Caharija ' Mhčev, Nabrežina 22. Toči pristno domače vino.
PRODAM renault 5, letnik december 1973 v zelo dobrem stanju, oranžne barve. Tel. 040/228-390.
PRODAM kuhalnik po nizki ceni (30.000 lir). Tel. 040/741-670.
VIŠJEŠOLKA daje lekcije angleščine do 2. razreda višje srednje šole. Tel. na 040/767-153 v popoldanskih in večernih urah.
PRODAM BMW 316, letnik 1979, bele barve v dobrem stanju. Tel. na st. 040/232-295.
V NAJEM oddam trisobno stanovanje-jedilnica, kuhinja, soba in kopalnica-Tel. 040/299-285.
OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga-Toči belo in črno vino.
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984
CELOLETNA.................... 75.500	lir
POLLETNA ................... 54.500	lir
MESEČNA..................... 10.000	lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 76.000 lir +	600 lir kot-
ita velia za tiste, ki |o poravnalo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprel nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE.
avtomobil in človek
Z Lanciinih trakov
200.000. delta
TURIN — S tekočih trakov Lancie v Chivassu pri Turinu je prav te dni prišla dvestotisoča lancia delta. Gre za pomemben dosežek pri avtih tega razreda, saj ni mogoče reči, da bi bila delta prav preveč poceni.
Delto so predstavili konec leta 1979 in so jo takoj naslednje leto proglasili za »avto leta«, kot se je zgodilo lani z Fiatovim unom. Tudi zaradi tega se je delta takoj uveljavila tudi na tujih tržiščih, saj je zaradi svojih zmogljivosti, lege na cesti, zanesljivih zavor ter nedvomno zelo elegantne linije, zelo priljubljena pri mladih in pri nežnem spolu. Odkar se je pojavila na tržišču je bila le enkrat, pred dvema letoma deležna majhnega lepotilnega posega, poleg tega pa so ji takrat vgradili tudi 1600-kubični motor, ki zmore 105 KM in ki je isti, ki poganja fiat ritmo. Tako je na-
stala verzija GT, ki je nekoliko bolj športno nastrojena od svojih sestra. Ob isti priložnosti so tudi nekoliko povečali moč 1300 kubične verzije, kar je prispevalo k varčnosti in boljšim voznim zmogljivostim.
Konec leta 1983 pa je prišla športna delta, ki se je ponašala s prestižno siglo HF in se sklicevala na slavno športno preteklost fulvie HF. 1600 kubičnemu motorju so dodali še turbinski polnilnik, prvič v avtu skupine Fiat, kar je največjo moč takoj poneslo na 130 KM, največja hitrost pri lancii HF pa dosega 200 km na uro. Pri tem velja poudariti, da se osnovno vzmetenje in zavorni sistem nista kaj prida spremenila, kar priča o zanesljivosti vse serije.
Danes je delta na voljo kar v 4 raz-čicah: 1300, 1500 automatica, 1600 GT in 1600 HF turbo.
	
imunim imunimi
ti in morje
Navtika ni privilegij le za redke izbrance
še pred dobrimi desetimi leti bi lahko na prste štel med nami ljudi, ki so svoj prosti čas in dopuste prebili na morju. Danes je položaj popolnoma spremenjen. Vedno več Sloven-cay je spoznalo čar samotnih mor-skih poti, udobje brezskrbnega kopa-oja daleč od natrpanih plaž. S tem so ne moremo reči, da smo se iz kon-tmentalcev preko noči prelevili v pomorski narod, a imamo vse pogoje, oa se bo lahko to v kratkem tudi
zgodilo.
V glavnem smo se do sedaj zgledovali po naših sosedih Italijanih, to Predvsem v zamejstvu, medtem ko je Slovenija ubrala bolj samostojno pot. Nič čudnega torej, da je med nami v Pomorskem turizmu ista socialna diferenciacija kot med večinskim narodom. Kdor nima dovolj pod palcem se odloči za gumenjak, manjši motorji1 čoln, drugi pa za večje kajutne jadrnice. še k sreči, da med nami sko-raJ ni lastnikov večjih kajutnih gli syrjev, pa bi bili za las podobni našim sodržavljanom, ki jim je kajutni gliser višek prestiža in navtičnega turizma.
Kdor se je že leta in leta potepal z gumenjakom ali z motornim čol-n°m, pa si prej ali slej zaželi večje-6a plovila, takega, da lahko na njem Prebije svoj dopust. Že majhna ra-cunica pa mu takoj pove, da si sosedove kajutne jadrnice ne more privoliti, da bo vse ostalo le pri več ali teanj skritih sanjah. Večina je nam-reč prepričana, da lahko udobje za-gotovi le osem ali več metrov dolga
Jadrnica.
Tako pojmovanje navtičnega turi-ziria je le odraz italijanskih konceptov navtike. Drugje po svetu je od-nos do morja povsem drugačen tako v anglosaksonskih kot v skandinav-skih državah in v Franciji. Že ma-'vna Slovenija nam zgovorno dokazu-da lahko križarimo tudi z manjši-jte jadrnicami, da- lahko uresničimo ase sanje tudi s samogradnjo in var-
čevanjem. Seveda italijanski predpisi ovirajo gradnjo čolna na domačem vrtu, a' razne kit izvedbe so dosegljive večini žepov.
Seveda moramo imeti pri tem povsem jasne pojme. Kot prvo je treba upoštevati, da se bomo na morje podajali največ v obdobju treh mesecev, kajutno jadrnico pa bomo v praksi uživali le za časa’dopusta. Že to nam pove, da se prevelike naložbe ne splačajo, če si moramo denar preskrbeti z varčevanjem. Pred nakupom pa je še najbolje, da predhodno preverimo, ali je naša družina sploh pripravljena na tako življenje. Niso namreč redki primeri, ko je kdo kupil tudi večjo jadrnico, a se na morje poda le s prijatelji,' ker mu nočejo drugi družinski člani slediti. V tem odporu le malo veljajo razsežnosti. Kdor trpi za klavstrofobijo in za morsko boleznijo se bo prav tako neugodno počutil na mikro-toncu kot na desetmetrski jahti. Morda bo imel nekaj udobja več, ki pa ne bo odpravilo njegovega odpora.
Po vsem tem je popolnoma jasno, da se bo navaden državljan z bolj plitvimi žepi odločil za kajutno jadrnico do šestih metrov dolžine. Po možnosti bo poiskal tako s premično kobilico, da bo jadrnico preko zime hranil kar na dvorišču, saj je malo verjetno, da se bo dokopal do stalnega priveza. Bržkone jo bo rabil le med dopustom in morda še kako nedeljo, če bo pripravljen na garaško delo splavitve na prenatrpanih drčah.
V glavnem lahko upravičeno trdimo, da vsak čoln, vsako jadrnico v bistvu uživamo le med letnim dopustom, da je plačevanje dragega priveza vse prej kot racionalno. Ta miselnost, ki je tako razširjena v anglosaksonskih državah, na Skandinavskem in v Franciji le s težavo prodira k nam. A to je navsezadnje edina rešitev, da lahko navtika postane res ljudski šport in ne samo zabava za petičneže.
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELE VITE J A
Prvi kanal
10.00	Evrovizija: SP v smučanju
11.30	Televideo
12.00	DNEVNIK 1 Kratke vesti
12.05	Halo... Raffaella? - vodi Raffaella Carrà
13.30	DNEVNIK 1
14.00	Halo... Raffaela? - zadnji poziv
14.05	D mondo di Quark - znanstvena oddaja
15.00	Mazinga »Z« - risanka
15.30	Šolska vzgoja
16.00	Cartoni magici - otroška oddaja Sandybell - risanka
16.25 Evrovizija: SP v smučanju
16.50 Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK 1 Kratke vesti
17.05	Forte fortissimo TV top - vodijo S. Barbot, B. D’Urso in C. Clery
18.00	DNEVNIK 1 - Kronike-Sever kliče Jug
Jug kliče Sever
18.30	Per favore non mangiate le margherite - TV film
19.00	Itala sera - vodita E. Bonac-corti in M. Damato
19.40 Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK 1
20.30	Test - vodi Emilio Fede
22.00	DNEVNIK 1
22.10 Srečanje s kinematografijo
22.15 Športna sreda
Ob koncu DNEVNIK 1 - Zadnje vesti, Danes v parlamentu in Trst: vaterpolo Italija - Jugoslavija Drugi kanal
10.00	Televideo
12.00	Che fai, mangi? - oddaja o prehrani
Ljubljana
8.50	in 10.35 TV v šoli
17.50	Poročila
17.55	Pedenjžcp
18.25	Samoupravni obzornik
18.40 Mozaik kratkega filma: Olim-pdada in Hitrejši od vetra - poljska filma
19.05	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I
19.55	Vreme
20.00	Film tedna: Čas maščevanja
21.55	TV dnevnik II
22.05	Omizje
Zagreb
16.00	Videostrani 16.10 Poročila
16.15	TV koledar
16.25	Kronika občine Bjelovar 16.25 Beli kamen otroška serija
17.15	Zagreb: Finafe jugoslovanskega pokala v košarki
18.45 Supermarket - glasbeno-humori-stična serija 19.30 TV dnevnik'
CANALE 5
10.30	Alice - TV film
11.00	Rubrike
11.40	Help - glasbena igra
12.15 Bis - nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito -• nagradno tekmovanje
13.25	Sentieri - TV roman
14.25	General Hospita1. - TV film
15.25	Una vita da vivere - TV roman
16.50	Hazzard - TV film
18.00	L’albero delle mele - TV film
18.30	Pop com - glasbena oddaja
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - nagradno tekmovanje
20.25	Good Bye amore mio - film
22.25	Kojak - TV film
23.25	Cana’e 5 News
00.25 La rosa tatuata - film
RETEQUATTRO
10.30	Fantasilandia - TV film
11.30	I giorni di Brian - TV film
12.30	M’ama non m’ama - nagiudno tekmovanje
13.30	Maria Maria - novela
14.00	Magia - novela
14.50	Quel'o strano sentimento - film
16.50	L’uomo ragno - risanka
17.20	Masters, i dominatori .dell’universo - risanka
17.50	La famiglia Brcdford - TV film
18.50	Marron Glacé - novela
19.30	M’ama non m’ama - nagradno tekmovanje
20.30	In cerca di Mr. Goodbar - film Nastopa Diane Keaton
23.20	šport : slalom
23.50	Športne vesti
Ob koncu Prigionieri del mare -firn
ITALIA 1
11.30	Phyllis - TV film
12.00	Gli eroi di Hogan - TV film
12.30	Strega per amore - TV film
13.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja
14.00	Operazione ladro - TV film
15.00	Harry 0’ - TV film
16.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja
17.00	Vita da strega - TV film
17.40	Una famiglia americana - TV film
18.40	L’uomo da sei milioni di dollari TV film
19.50	I Puffi - risanka
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	La Duchessa di Duke Street -TV roman
14.20	Tandem, - prvi del oddaje
14.30	DNEVNIK 2 Kratke vesti
14.35	Tandem drugi del oddaje
V teku oddaje Nagradno tekmo vanje in risanka
16.30	Šolska vzgoja
17.00	Vediamoci sul due - vodi Rita Dalla Chiesa
17.30	DNEVNIK 2 - Kratke vesti
17.35	Iz pariamenta
18.15	Programi pristopanja
18.30	DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.40 Cuore e batticuore - TV film
19.45	DNEVNIK 2 Vesti
20.30	Colombo TV film
22.05	DNEVNIK 2 Nocoj
22.15	II sogno americano
23.15	Posvečeno baletu
23.55 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
16.00	šolska vzgoja
16.30	Šo"ska vzgoja
17.00	La freccia nera - TV nndalj.
18.05	Srečanje s Čirom SebastiancI lijem in skupino Gli Stadio glasbena oddaja
'18.25 Glasba
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Življenje znanstvenika - 8. nadaljevanje
Srečanje z Umbertom Veronesi-jem
20.30	Crimen - film
Nastopajo Nino Manfredi, Vittorio Gassman, Alberto Sondi...
22.20	De’ta serie - znanstvena oddaji 23.10 DNEVNIK 3
20.00	športna sreda
22.00	TV dnevnik
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja - oddaja v slovenščini
V današnji Odprti meji imamo na sporedu tudi naslednje vesti : RICMANJE — Zaključek 3. ricmanj-skega kulturnega tedna DOBERDOB — Kulturno društvo »Je-
zero«
ŠTEVERJAN — Občni zbor KD »Briški grič«
GORICA — Razstava Franco Dugo TRST — Razstava Enrico Cucek
17.00	TVD Novice 17.05 TV šola
17.30	Vlak za Durango - film
19.00	Risanke
19.30	TVD Vse danes 19.50 Deset minut z...
20.00	Kulturna panorama
20.30	Nogomet: Hajduk - Sparla
22.00	Turistični vodič 22.10 TVD Nocoj 22.20 Glasbena oddaja
20.25 OK, il prezzo è giusto - nagradno tekmovanje	v
22.30	II sindacalista - film Nastopa: Landò Buzzanca
00.30 Franco e Ciccio sul sentiero di guerra - film
TELEPADOVA
13.00	Tigerman - risanka
13.30	Lupin HI - risanka
14.00	Peyton Place - TV film
15.00	Gli emigranti - TV roman
15.30	The Doctors TV firn
16.00	Operazione Tortugas - TV film
17.00	Forza Sugar - TV film
17.30	Sampey - risanka
19.00	L’incredibile Hulk - TV film
20.00	Lupin IH - risanka 20.20 Falcon Cresi - TV film
22.30	Agente Pepper - TV film
23.30	Gli invincibili - TV film
00.30 Due ragazzi da marciapiede -firn
TRIVENETA
12.40 Una coppèa quasi normale
13.30	Penelope Pistop risanka
14.00	Birdman - risanka
14.30	George, il cane più pazzo del mondo - film
16.00	Kinematografski program
16.30	TV film
17.30	Voghi - risanka
18.00	Scooby Doo - risanka
18.30	Medusa - TV film
19.30	Harry O’ - TV film
20.30	Lady Barbara - film
22.00	H soffio del diavolo - TV film
22.30	Dražba 1.00 Horoskop 1.15 Film
TELEFRIULI
14.00	Anche i ricchi piangono - TV film
15.00	L’infallibile pistolero strabico -film
17.00	Space Games
18.00	Risanka
18.30	L’ora di Hitchcock - TV firn
19.00	TV dnevnik
19.30	Anche i ricchi piangono - TV film
20.25 Film
22.15	Detective anni '30 - TV film
23.15	Horoskop
23.30	E giorno della locusta - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina ; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.00	Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.20 Opoldanski zbornik - Literarni listi; 12.00 Iz noči življenje sc poraja - Glasbeni pot puri; 13.20 Radijsko popoldne - Prvo srečanje oktetov Primorske v Ricmanjih 5. februarja letos: oktet »Javor«, oktet »Ško fi je« in »Tržaški oktet«; 13.40 Glasbene raznolikosti ; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Aleksander Marodič: »Ljubezen na meji«; 15.00 Diskorama;
16.00	»Majhna sem bila...« (integracija prizadetih otrok v normalni šoli) - ponovitev; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: baritonist Edvard Sršen, letošnji Prešernov nagrajenec; 18.00 0-kostnjak v omari; 18.30 Glasbene podobe: Jam Session.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 255,4 metra	
ali 1170 kilohertzov	
UKW - Beli križ	97,7 MHz
UKW — Koper	89,3 MHz
UKW - Nanos	101,0 MHz
6.00, 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved -Cestne razmere ; 6.45 Prometni servis
-	Napoved radijskega in TV sporeda;
13.00	Danes na valu Radia Koper -Glasba, napoved oddaj, reportaže, koledar dogodkov; 13.35 Objave, kinospo-red, EP; 13.45 Koncert glasbene mladine; 14.00 Oddaja brez naslova ; 14.40 Zanimivosti, reportaže; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor. . .; 17.33 Iz zborovske zakladnice.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 13.30 14.30, 16.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
17.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glabeno prebujanje Koledarček, Pesem tedna; 7.00 Dober dan; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 0-troški kotiček ; 10.35 Vrtiljak motivov ;
11.00	Kirn, svet mladih; 11.30 Na prvi strani ; 12.00 Glasba po željah ; 14.00 Popoldanski spored; 14.00 Glasba;
14.32	Lestvice 45 obratov; 15.00 Brez meja; 16.00 Znane in neznane besede;
16.32	Glasba; 18.00 Zaključek programov.
RADIO 1
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; Glasbena matineja ; 9.00 Glasbeno - govorni program; 10.30 Pesem skozi čas; 11.10 Radijska nadaljevanka; 11.30 Lahka glasba; 12.03 Ul. A-siago Tenda ; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Habitat - tedenska oddaja o človeku in njegovem ambienti! ; 16.00 Popoldanski spored; 17.30 Radijska priredba; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Nove plošče; 19.20 Audiobox Urbs; 19.55 Mednarodni pokali v nogometu; 22.30 Petnajst minut z...; 22.45 Napotki za avtomobiliste; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski klic; 23.28 Za ključek programov.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb;
8.30	Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja ; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijsko postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate (prenos iz studia Maribor) ; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kidture; 13.00 Danes do 13.00
-	Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Zabavna glasba ; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba;
16.00	Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00;
18.00	Zborovska glasba v prostoru in času - Pesmi Miloja Milojeviča in Marka Tajčeviča; 18.30 S knjižnega trga; 19.25 Zabavna glasba ; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča ; 20.00 - 22.00 Glasbeni večer v Studiu 13 s sopranistko Vilmo Bukovec (Telefonska številka studia je 061/315-852; 22.00 Poročila - Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno - Janko Glazer: Pesmi; 23.15 Jazz za vse.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Na predlog komunistične opozicije
Po večurni razpravi za en dan odloženo glasovanje o proračunu
Vsem poskusom župana navkljub, proračun goriške občine za letošnje leto ni bil sprejet na seji v ponedeljek zvečer oziroma ponoči. Občinski svet se je moral sestati sinoči še enkrat da sklene proračunsko razpra vo in da se proračun odobri. Po Sestanti razpravi, polnoč je odbila že več kot eno uro prej, so komunisti predlagali prekinitev razprave in odložitev glasovanja za en dan. V precej razgretem ozračju se je o tem komunističnem predlogu glasovalo. Dobil je večino glasov, med temi seveda več iz vrst svetovalcev večinske koalicije, ne ozirajoč se na strankarsko disciplino. Sicer pa je bil dan podoben predlog že eno uro in pol prej, pred odgovori odbornikov in župana, pa ni prodrl. V zadnjih trenutkih seje je prišlo tudi do različnih tolmačenj o tem, za kaj naj se najprej glasuje : za proračunski dokument ali za pridruženo resolucijo, ki so jo podprli načelniki skupin večine, in v kateri sta vsebovana tudi osnutka resolucije liberalca Fomasira o državni pomoči krajem na vzhodni meji ter svetovalca SSk Bratuša o zakonski zaščiti slovenske manjšine. Bratuš je bil za to, da se najprej glasuje resolucija, socialist Brunello pa, da se prej glasuje za proračunski dokument. Tripa ni, ki je bil dokument tudi prebral v imenu celotne večine, se je najprej zavzemal za prvo varianto, potem pa za drugo. Vmes pa je prišel že prej
omenjeni komunistični predlog o odložitvi razprave in glasovanja za en dan.
V	odgovorih so odborniki podali obračun vsak za svoje delovno področje. Župan Scarano pa se je dotaknil splošnih političnih smernic. Dejal je, da je večletna politika sedanjega odbora prinesla pozitivne rezultate v vladi in na deželi ni več govora o paketu za Trst, govori se o nujnosti paketa za vse obmejno območje, vključno torej Gorico. Ko je govoril o obmejni poti tiki je Scarano dejal, da si je Gorica tudi v hudih predlanskih in lanskih trenutkih prizadevala, da ostane dialog odprt; uspeh je bil dosežen z delno sprostitvijo osebnega prometa čez mejo. Dejal je tudi, da se Gorica in Goriška ne smeta opredeliti izključno na Videm ali Trst, kajti pri nas imamo deželo v malem, Italijane, Furlane in Slovence. Kar sc zaščite za slovensko manjšino tiče je dejal, da priznava da morajo imeti Slovenci pravice, te pa ne smejo spremeniti italijanskega lica Gorice, kajti niti Slovencem da ne gre za integralni bilingvizem, s katerim desnica straši prebivalstvo. »Interes vseh Italijanov je,« je še dejal Scarano, »da imajo Slovenci v italijanski državi Vse pravice, tako da bodo čutiti, da je [talija njihova domovina.«
V	razpravi je sodelovalo približno dvajset svetovalcev. Na ponedeljkovi
seji so govorili, med drugimi tudi socialist Waltritsch in komunist Chia-rion. Waltritsch je osredotočil svoj govor na nujnost ohranitve zdravstvenih struktur v sedanjem načrtu ■ preureditve teh struktur v deželnem merilu in o nujnosti posodobitve goriške splošne bolnišnice, ki da je danes največje podjetje v mestu. Govoril je tudi o vprašanju slovenske manjšine, soglašal z Bratuševim osnutkom resolucije o globalni zaščiti in dejal, da mora biti največja pozornost usmerjena v šolske strukture, kajti nevarnost s prodajo semenišča v Ulici Al-viano ni mimo. Govoril je še o nujnosti večjega upoštevanja konkretnih predlogov rajonskih svetov. Bodočnost Gorice je v sodelovanju s sosedi, v gradnji avtoceste proti Razdrtemu, kajti v drugačnem primeru bomo zares ostali odrezani od sveta in izolirani. Podobna stališča je o obmejni politiki zagovarjal komunist Chiarion, ki je dejal, da mora biti več konkretnega sodelovanja ob meji, tudi na področju industrijskega sodelovanja. S tem v zvezi mora priti do odkritega sporazuma o vodnem režimu na Soči, saj je reka skupna za dve državi. Chiarion je govoril še o nujnosti oja-čenja industrije v Gorici, še zlasti o vlogi IRI. Potem pa se je pobliže dotaknil sodelovanja med Gorico in drugimi občinami v pokrajini ter podčrtal pomembno vlogo, ki jo ima v tej pokrajinski politiki Gorica.
Na natečaju, ki ga prirejajo v Fari
Strune violine mlade iz treh
bodo povezale sosednjih dežel
Jutri se prične v Fari drugi med deželni natečaj, na katerem bodo so delovali mladi violinisti iz Furlanije -Julijske krajine, Slovenije in Koroške. Prireja ga Glasbeno in kulturno združenje iz Fare v sodelovanju z ob činsko upravo, goričko pokrajino, de želnim odborništvom za kulturo in avtonomno turistično ustanovo za Gradišče - Redipuglio.
Manifestacija, ki je že lani žela laskave ocene, ima kot cilj ovrednotiti pri mladih ljubiteljih glasbe do prinos violine tako na didaktičnem kot na umetniškem področju. Na natečaju lahko sodelujejo vsi mladinci in mladinke, ki se učijo violine, razdeljeni pa bodo v tri kategorije po starostni dobi. Preizkušnje predvidevajo izvedbo ene ali dveh skladb, ki jih bo žirija žrebala izmed treh, ki jih bo kandidat predlagal, ter še skladbe, ki jo bo žirija sama izbrala. Najboljše mlade violiniste bodo na gradili v nedeljo, 25. marca, ko bodo v sejni dvorani občinskega sveta v Fari tudi nastopili na koncertu.
Organizacijski odbor je za popestritev pobude poskrbel tudi za dva celovečerna koncerta znanih violinistov. V sejni dvorani občinskega sveta bosta namreč nastopila jutri ob 20.30 priznana slovenska solista De jan Bravničar (violina) in pianistka Lidija Stankovič, v soboto pa bo ob isti uri nastopil violinist Heldfried Fister ob spremljavi pianistke Eli sabeth Maier.
CGIL sklicuje v petek splošno stavko na Goriškem
Enotna sindikalna zveza CGIL CISL - UIL za Goriško se je razbila. Včeraj dopoldne se je izjalovil zadnji poskus, da bi do tega ne prišlo in da bi enotnost v sindikalnih vrstah, ki je imela na Goriškem trdnejše temelje kakor drugod, ohranili. Prišlo je do razbitja, do različnih stališč glede zadnje politike na področju cen dela in glede sodelovanja na sobotni rimski vsedržavni manifestaciji.
Večina delavske zbornice CGIL je za petek 23. t.m. proglasila 4-umo splošno stavko na Goriškem in sklenila sodelovati na sobotni vsedržavni manifestaciji v Rimu. Med petkovo 4-umo splošno stavko se bodo delavci vse pokrajine zbrali na osrednji manifestaciji v Tržiču na Trgu republike, kjer bo ob 10. uri govoril Giuliano Bon, član teritorialnega tajništva CG IL. Prebrali pa bodo tudi nekaj dokumentov, ki so jih te dni sestavili v tovarniških svetih največjih podjetij na Goriškem in ki so jih podpisati predstavniki vseh treh sindikalnih vej.
Ob napovedi stavke za petek, 23. t.m., se postavlja vprašanje, kako to, da prihaja do tega pravzaprav z veliko zamudo, šele sedaj, tik pred najavljeno rimsko manifestacijo. Na vprašanje je deloma odgovoril član pokrajinskega tajništva CGIL Giuliano Bon, ki je dejal, da so tako v vrstah CGIL, kakor v drugih dveh konfederacijah vse do zadnjega skušati
ohraniti enotnost, tisto enotnost, ki jo bo najbrž sedaj zelo težko ponovno zgraditi.
Na odločitev dela CGIL (komunistične komponente) za oklic petkove stavke in poziv na sodelovanje na rimski manifestaciji so se pojavile že prve reakcije. Tako je pokrajinsko vodstvo sindikata CISL že včeraj v posebnem tiskovnem poročilu petkovo stavko označilo kot zgrešeno potezo, ki ločuje delavce in vnaša razdor ter vabi delavce naj v petek ostanejo na delovnih mestih. Je razdor dokončen in nespravljiv?
Skok v kino:
»Daleč od kod«
V okviru ciklusa »Skok v kino«, ki ga prirejata Kinoatelje Piccolo ci-neforum, bodo danes ob 18., 20. in 22. uri predvajati v kinodvorani Verdi prvenec Stefanie Casini in Francesce Marciano; »Lontano da dove« (Daeč od kod), iz leta 1983. Pripoved o skupini Italijanov, ki se srečajo v New Yorku, v deveti deželi mnogih starih in mšadih generacij, kjer je očarljivo središče ameriškega kon,-zumizma, zabav, nočnega življenja, vsakovrstnih zanimivosti. Kot vsaka metropola pa je tudi New York odtu-jevalna, človek se v njej počuti osanv Ijenega in emarginiranega.
Včeraj na področju Črne griže
Požar nad Doberdobskim jezerom so gasili tudi s helikopterjem
Gasilci, gozdni čuvaji in prostovoljci so včeraj skoraj ves dan gasili požar, ki se je razvil na področju Črne griže, nad Doberdobskim jezerom. Gorelo je na okrog 150 hektarih zem Ije, v katerih je bilo večinoma gmajne, okrog 35 odstotkov pa gozda v razvoju.
Akcija gašenja je bila širokopotezna, saj so sodelovali pri njej gasilci iz Tržiča in Gorice, gozdni čuvaji iz Gorice, Tržiča, Devina in deželnega o-perativnega centra, ki je nudil na razpolago helikopter. Sodelovali so tudi prostovoljci iz Tržiča, Doberdoba in Pojane ter številni vojaki, ki so prav včeraj imeli na tistem področju vaje. Požar so opaziti okrog 9. ure zjutraj, zadnja tleča pogorišča pa so pogasili proti večeru.
Občina v Tržiču o energetskih vprašanjih
V občinskem svetu v Tržiču so na zadnji seji razpravljali tudi o vprašanju, ki ga je že pred nekaj tedni sprožil predstavnik liste »zelenih« Giorgi, to je o odškodnini, ki naj bi jo občina zahtevala od podjetja EN
Kakšne spremembe vnaša novi konkordat?
Najbrž ne bo bistvenih sprememb v odnosih med Cerkvijo in Državo po sklenitvi novega konkordata med italijansko vlado in Vatikanom. Pogodbo mora, kakor znano, ratificirati še italijanski parlament. Konkordat kot tak ni bistvenega pomena za razvoj demokratičnih odnosov in sožitja v italijanski družbi (vključno pravico izvajanja verske svobode) v tem trenutku. Utegnil bi pridobiti na pomenu v primeru spremembe demokratične družbene ureditve v totalitarno. Preveč je kontradikcij v odnosu do opredelitev, ki so prišle na dan med zadnjim vatikanskim cerkvenim zborom, preveč privilegijev, ki jih ohranja katoliška Cerkev, čeprav je nekje opaziti tendenco po odpravljanju le teh. Ostra ločitev med Cerkvijo in Državo je poudarjena in posebej navedena v uvodnih členih, vendar se na nekaterih področjih (npr. sklepanje zakonov) še zmeraj prepletata cerkvena in civilna oblast. To so nekatere od ugotovitev, ki jih je bilo slišati na ponedeljkovi javni razpravi, ki jo je v pokrajinski sejni dvorani pripravil kulturni krožek Rinascita. Ugotovitve, ki se nanašajo na izvirno besedilo konkordata, v taki obliki kot je bil podpisan 18. februarja letos, ki pa u-
tegne doživeti, med postopkom za ratifikacijo, take ali drugačne spremembe in dopolnila. In tudi na to so opozorili diskutanti, Piero Biasiol, predstavnik krščanske skupnosti »Ricerca e presenza«, protestantski pastor Fanlo Cortez, župnik Alberto De Nadai, član osnovne krščanske skupnosti in Marzio Lamberti, ki je namesto odsotnega senatorja Battei la prodal uvodno poročilo.
.Pobuda, ki jo je dal kulturni kro žek Rinascita je naletela na prs cejšen odziv, vsaj po številu udele žencev sodeč, p>a tudi po udeležbi v razpravi, ki je sledila. Največ govo ra je bilo o tako imenovanih privilegijih katoliške Cerkve pa o (ne) obveznosti proučevanja verouka v šolah, o poučevanju verouka v obmejnih pokrajinah, ki so nekdaj spadale prod Avstro-Ogrsko itd. O nameščanju duhovnikov v razne državne u-stanove (bolnišnice, vojska itd.) kar menda tudi predvideva novi konkordat, je bilo slišati kar precej kritičnih izjav. Eno od teh smo si prosebej zabeležili. Kako je mogoče uskladiti načelo miru v svetu, ki ga zagovarja Cerkev (in Kristus) z gradnjo cerkve in nameščanjem vojaških kaplanov v raketnem oprorišču v Co-misu, kakor je prosebej oprozoril žup-
nik De Nadai. Vprašanje je slejko-prej aktualno prav v teh dneh!
Zanimiva so bila tudi izvajanja protestantskega prostorja Corteza zlasti kar zadeva dokončno izvajanje načela o verski svobodi za vse skupnosti.
Izobraževalni tečaj proti pojavu mamil
Pri skupnosti Arcobaleno, ki se u-kvarja s problematiko emarginivanc mladine in še prosebno z družbenim vključevanjem narkomanov, se je včeraj pričel tretji izobraževalni tečaj z naslovom: »Položaj mladih«. V o-kviru vsedržavnih teženj, da bi našli odgovore na vprašanje, kaj ukreniti pred vedno bolj zaskrbljujočim proja-vom uživanja mamil, je skupnost Arcobaleno organizirala že vrsto pobud, da bi p» svoji moči prisprovala k pre-venciji tega zla. Srečanja so vsak dan ob 17. uri na sedežu skupnosti v Ulici San Michele 38. Vabljeni so vsi, ki jih problem kakorkoli zanima pa tudi tisti, ki bi želeli aktivno sodelovati pri vključevanju mladih emargi-nirancev.
EL s pirico dejstva, da deluje na občinskem teritoriju termocentrala na premog, šlo naj bi za okrog 900 milijonov lir letno, ki bi jih občina lahko koristno uprorabila na različnih prodročjih.
Na zadnji seji je župan Sacca vini n da si občina skupaj s predstavniki združenja ANCI že dolgo vi-iaueva, da bi našli sprejemljiv odgovor, tudi s prod jet jem ENEL. Ne samo kar zadeva izplačilo omenjene odškodnine, ampak tudi kar zadeva možnosti izrabe alternativnih energetskih virov in uprorabi toplotne e-nergije.
V občinskem svetu je bil nato predložen dnevni red večinske koalicije, ki je bil odobren. Dokument, ki ga Je predložil predstavnik »zelenih«, je dobil le tri glasove.
Priprave na pokrajinski kongres PSDI ,
Goriški socialdemokrati se pripravljajo na pokrajinski kongres, ki bo 14. in 15. aprila v Gradišču. V nedeljo, 1. aprila, bo v konferenčni dvorani Pala ce hotela skupščina vseh članov goriške sekcije,. v prihodnjih dneh pa se bodo na skupščinah zbrali tudi člani sekcije v drugih krajih.
Zaprta cesta v Steverjanu
Cesta med Križiščem in Dvorom v Steverjanu je že nekaj dni zaprta. Pri gradnji opornega zidu pri novi šoli v Dragah je prišlo namreč do manjšega usada. Promet se je nekaj dni odvijal izmenično enosmerno, potem pa so morali pot, iz varnostnih razlogov povsem zapreti. Zapora bo trajala še dva do tri dni.
	», SLOVENSKO
	^GLEDALIŠČE
	
	f V TRSTU
IVAN	PREGELJ
VSEM	GALJOTOM
VILE	V VAMP
v soboto, 24.	t.m., ob 20.30 v
Kulturnem domu v Sovodnjah.	
Film »Intervju« na TV Ljubljana
Ljubljanska televizija bo jutri, v četrtek, ob 22.10 predvajala srednje-metražni film »Intervju«, ki je bil posnet ob sodelovanju članov Studia za dramsko igro v Ljubljani in v glavnih vlogah nastopa tudi vodja podobnega studia v Gradišču Darij Frandolič.
Film je bil zamišljen v obliki dokumentarno igranega intervjuja nh kočljivo temo samomora. Zgodba je zelo enostavna: Mlad fant, pesnik, si v trenutku obupa vzame življenje. Novinar, ki je zvedel za dogodek, začne ugibati, kdo je pravzaprav za to smrt kriv. Teta, prijatelj, profesor filozofije, dekleti, športni trener? Na koncu pa se izkaže, da je vse to...
Film je brez dvoma priložnost, da tudi naša publika pobliže spozna sodobne pristope k tej kulturni zvrsti, ki si počasi, a vztrajno utira pot tudi med našimi gledalci.
V petek koncert USAFA band
V petek ob 21. uri bo v veliki dvorani UGG v Ulici Battisti nastopila znana godba ameriškega vojaškega letalstva v Evropi (USAFA band). Ansambel šteje 60 glasbenikov in je naslednik mitične »Glenn Miller Band«, ki so jo ustanovili leta 1945 v Parizu. Njeni člani so odlični profesionalci, ki znajo mojstrsko zaigrati, tako klasične koračnice, kot skladbe s področja jazza, musicala, folka, ali »Glenn Miller sounda«. Koncert prireja gori-ška občinska uprava ob sodelovanju Pro loco.
razna obvestila
Državni zavod »Ivan Cankar« sklicuje v torek, 27. t. m. ob 18. uri roditeljski sestanek. Sestanek bo na sedežu šole v .Ul. Rismondo.
V okviru večerov Pričevanja in iskanja bo jutri ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma dr. Jurij Bizjak govoril na temo »Božje razodetje in leposlovna spretnost piscev«.
Jutri se bo pričel ciklus strokovnih predavanj o kartografiji, didaktiki in muzejih, ki ga prireja Združenje profesorjev zemljepisa v sodelovanju s pokrajinskim odborništvom za kulturne dobrine. Predavanja bodo v Attemsovi palači.
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vabi v petek, 23. t.m. ob 17. uri na predavanje razgovor z inž. Erno Pintar o vrtnarstvu. Predavanje bo v predavalnici v Ul. Della Croce 3.
Jutri ob 20. uri bo v spodnjih pro štorih cerkve v Romjanu dr. Danilo Čotar iz Gorice predvajal zanimive diapozitive o naravi. Večer prireja slovenski ženski pevski zbor iz Ronk.
kino
Gorica
VERDI 18.00-20.00-22.00 Skok v kino: »Lontano da dove«.
VITTORIA 18.00-22.00 »Swit sexy slips«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00-22.00 »Shunka Wakan«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Vacanze di Natale«.
PRINCIPE Zaprto.
COMUNALE 18.00—22.00 »Io, Chiara e lo Scuro«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Zakaj se vse to meni dogaja«.
SVOBODA 18.00 »Rojevanje«.
DESKLE 19.30 »Charly in Wendy«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, tel. 32551.
GLASBENA MATICA - GORICA
priredi cšanes, 21. t.m., ob 20. uri
REVIJO GOJENCEV GLASBENIH ŠOL IZ AJDOVŠČINE, KOPRA IN GORIŠKE
Revija bo v predavalnici v Utici della Croce 3
Ob skorajšnjem izidu prve male plošče
Slovenski kantavtor Tomaž Saldassi med sedanjostjo in preteklostjo
Glasba in kultura
Mimo vseh polemik, ki lahko iz take trditve nastanejo, bom pop glasbo imenoval izmenično lahko glasbo in rock glasbo, to pa zato, ker se je ta naziv tako ustalil, da se ga je sedaj že težko otresti.
No, torej! Lahka glasba je kultura, oz. za lahko glasbo predlagam urad ni naziv in status kulture. Menim, da to ni ne »subkultura« ali še slabše »kultura za mlade« (kot kaže, neka teri dopuščajo mladim le »subkulturo« . . .), temveč Kultura z veliko začetnico. Kot poezija, saj se z njo dostikrat nerazdružljivo prepleta (koliko kantavtorjev je že izdalo kvalitetne zbirke poezij, začenši z Leonardom Cohenom — tistim od Susanne). In kot je pri poeziji dobra in slaba po fzija, tako je pri lahki glasbi dobra in slaba lahka glasba.
Drugo. Rock glasba je bila vedno zvest spremljevalec vseh mladinskih povojnih, gibanj. Že od Kerouacove 'dost generation« — izgubiljene gene racije (v letih '50) naprej. Takrat je bil jazz, rock’n’roll, nato je eksplodiral rock (in še poka). V prvih letih 00 je bil rock revolucionaren (kakšno posploševanje!); kdo je pozabil na angleške Who in še vedno preživijo joče se Rolling Stonese.
Napočil pa je tudi čas, dobro se Oa spominjam, ko je bil rock. .. °joj . . . reakcionaren. Oziroma tista Glasbena težnja, s katero so dali posameznim pesmim oglušujoč prizvok ~ torej električne kitare in baterija. Jo je bilo v tistih medlih letih 1977 -'8, tako imenovanih letih »riflusso«, Po »mitičnem« letu 1968, »nemitič nem« italijanskem letu 1972 in pred Prihajajočo krizo idealov. Takrat smo oili Prepričani, da moramo tudi glasno »politično« usmeriti, prepričani smo bili, da imamo prav, za nas pa le obstajala le folk glasba. No, na srečo je tudi to minilo . . .
Čeprav slovenska zamejska javnost 22-letnega slovenskega kanta vtorja Tomaža Baldassija bolj malo pozna, bo Tomaž prav v kratkem izdal svojo prvo malo ploščo na vsedržavni ravni za založbo plošč Panarecord iz Milana. Torej skromno in trdo delo nekje v odmaknjenosti in tišini, dokler nisi pač prepričan, la lahko daš svo j emu delu neki konkreten videz. Mimogrede povedano, je imel Tomaž Saldassi pred kratkim samostojen koncert v Cappelli Underground v Trstu, na katerem je pokazal vse svoje vrline pevca, avtorja tekstov in pianista.
Da bi zvedeli kaj več o njegovi umetniški poti, o njegovih bližnjih in dolgoročnih programih, seveda o novi plošči in še o marsičem drugem, sem se na dolgo in široko pogovoril z njim, udobno zleknjen v naslanjaču, kar pri njem doma. Med takim sproščenim pogovorom je nastal sledeči intervju.
Tomaž, si lahko kar misliš, kakšno bo moje prvo vprašanje. Zakaj kot Slovenec poješ in pišeš tekste v ita-, lijanščini?
To je tisto vprašanje, na katero še kako rad odgovorim. Najprej to: kantavtorstvo oz. petje je pač konstruktivno delo, še zlasti, če ga seveda občutiš in se mu popolnoma posvetiš, delo, ki prinaša zadoščenja in se v njem realiziraš. Zato pia se moraš potruditi, da bi ga čim boljše ter zato tudi v čim boljših pogojih opravljal. Te pogoje sem dobil v tr-
žaškem italijanskem glasbenem o-kolju, z odličnimi italijanskimi trža škimi glasbeniki, obenem pa so mi prav ti ljudje dali možnost nastopa n ja, izdaje prve plošče in torej tistega, kar lahko vodi do uspieha.
Prav zato, ker sem Slovenec in se to tudi čutim, sem si že omislil slovenski »musical« z lastno glasbo in seveda slovenskimi teksti, ki bi ga priredil za slovenske zamejske razmere. No, to so dolgoročni programi, sedaj pa moram misliti na ploščo. . .
Kako je do plošče sploh prišlo, saj vemo, kako trda je pot današnjih kantavtorjevk do samostojnega izdelka - plošče, ker jih je preveč, obenem pa je tudi industrija plošč v krizi.
Kot si pravilno rekel, je pot do plošče vse prej kot lahka predvsem
v sedanjem času. Pišem pesmi in komponiram glasbo že nekaj let, zato pa imam težišče v določenih krogih, v katerih te »opazijo«, če je pač tvoje delo kakovostno. Tako sem v Trstu srečal glasbenika Stefana Previstila, po njem sem spoznal v Milanu glasbenike, med katerimi tudi Battiate, D’Elisa in druge, ti pa so v moje delo verjeli, še več, pri glasbi in tekstu obeh pesmi, ki sestavljajo mojo bodočo malo ploščo, so mi tehtno pomagali, tako da je sedaj delo opravljeno, sedaj p>a skupno z založbo čakamo na najugodnejši trenutek, da plošča izide.
S Tomažem sva se premaknila v sosednjo sobo, kjer je imel vse glas bene aparature (in ne samo gramofon), kjer sva tudi dve piesmi poslušala. Prva, nosilna, se imenuje »Mago Merlino«, druga pa »Velo bianco«. Obe ste dejansko pravljici, zgodbi iz preteklosti, temu ustrezno pa je prirejena tudi glasba, ki je sicer modema, z vsemi prvinami hitrega rocka, obenem pa je tudi baročna, dih iz preteklih časov.
Tomaž je to izbiro preteklosti tudi motiviral s trditvijo, da lahko vse situacije preteklosti preneseš na današnji čas, saj se zgodovina ponavlja, preteklost pa ima vedno svoj čar. Še to: ploščo bodo prodajali tu di v tujini, Tomaž pa jo bo prvič zapel na neki večji glasbeni manifestaciji, kot je lahko Festivalbar, Azzurro ali morda kaj drugega. Torej, srečno, Tomaž.. .
Charly Metrò:
Z lastnimi močmi do uspeha?
Tisti, ki nimajo sreče, da bi izdali končni produkt svojega glasbenega ustvarjanja — ploščo, za kako založbo, ki nato seveda skrbi za njeno distribucijo, propagando in prodajo, a so prepričani v svoje delo, naložijo pač nase vse breme ter izdajo ploščo kar . . . sami. Mnogi, sedaj že zelo znani pevci, so začeli tako. Spomnimo se lahko, v kakšnih pogojih je v teki »samozaložbi« izdal Angelo Baiguera svojo prvo, »neuradno« ploščo »York nome di cane«, predvsem pia v kakšnih pogojih jo je snemal. (Scena med snemanjem: tišina, nato pia tipični zvok šarjenja krožnikov iz kuhinje. Glas (Angelo) : Robi, reci ženi, naj ne kuha kosila prav sedaj, ko snemamo ploščo . . . Resnična scena. Bil sem priča).
Eden od tolikih tržaških pievcev, ki hoče uspeti in je v to prepričan, je 21-letni Giancarlo Biecar, umetniško Charly Metrò.-V »samozaložbi« je izdal malo piloščo, ki jo je snemal v enem od tolikih improviziranih glasbenih studiov v Trstu, kjer p>ač snemaš ne na 24 kanalih temveč samo na . . . štirih. Vsak si mora pomagati, kot ve in zna. To ploščo (druga, distribucijska faza) nato pionudi tržaškim prodajalnam plošč, ki mu seveda pri prodaji odtrgajo lep del že itak zelo skromnega zaslužka, ki na koncu sploh nj zaslužek temveč . . . izguba. A glavno je, da si izdal svojo piloščo. Pot do slave je s »trnjem posute« . . . Prodal pa bo v Trstu nekaj kopij . . .
Še beseda o plošči sami. Je dobra, fant ima talent in glasbeno pri-pravo, kot sicer mnogi, ki niso imeli sreče, da bi ugajali ali da bi jih spioznali.
Ob četrti plošči Angela Baiguere »Blue notte«
S koncerta Bruna Lauzija v Cristallu
Pesem kot opis noči obupa in hrepenenja
Prav te dni je izšla zadnja plošča znanega tržaškega kanta vtorja Ange->a Baiguere, ki ji je naslov »Blue n°tte«. To je že četrta Baiguerova velika plošča (po »York nome di cane«, »Angelo Baiguera« in »Ultima fermata«, ki je izšla pred letom dni), izšla je v založbi plošč Ricordi, prodajajo pa jo ne samo na državni rav-ai, temveč tudi v tujini, teko npr. v Franciji, Zahodni Nemčiji, Švici ter Španiji, kjer so zahtevah špianski Prevod, medtem ko so se v ostalih državah zadovoljili z izvirnimi ita-hjanskimi piesmimi.
ta prodatek je dovolj zgovoren in Pnca o prodornem uspiehu, ki ga je ~d®e8el tržaški pievec na glasbenem Pcdročju. S ploščo »Blue notte« pa Je Baiguera prav gotovo opravil tudi kakovostni skok, tako na strogo glas-denem, kot tudi na piodočju besedil Pdami samih, saj je za kanta vtorja Pravzaprav besedilo prav tako važno Kn.t glasba, njegova dela pa lahko ddrne duše uvrstimo nekje na pol P°ti med avtorsko in rock piesmi jo, z vsemi značilnostmi, ki pripadajo tema dvema zvrstema pxip glasbe.
Novost na glasbenem piodročju je kompjuter, ki je pravzaprav novost da vseh piodročjih aktivnosti današ-njega življenja. S tem kompjuter jem,
imenovanim »fairlight«, ki poustvar-Ja zvoke vseh glasbenih instrumen-t0v in sintetizatorjev za zvoke, je bi-
lo »zgrajenih« nekaj glasbenih podlag pesmim te plošče, medtem ko je bila ostala glasba piosneta »na tradicionalen način«, kjer je kitara res kitara in klavir piač pia vir. Sicer pa se časi spreminjajo in tudi glasba bogato zajema »iz bodočnosti«.
Kaj pa novosti v besedilih? Večja zrelost? Prav gotovo, saj človek z leti raste in sploh vedno raste. Ta plošča je, že pio svojem naslovu »Blue notte«, ambientirana v noč, ki mora biti, če hoče biti ustvarjalna (že od Prešerna naprej), polna obp-pa in hrepenenja, v kateri pa že vidiš svit odrešenja v zarji, ki bo priš-
la. V teki noči seveda -ne manjkajo močna čustva, alkohol, sanjarjenje, ženska, zvezde na nebu, narava, prividi, blodnje, in še enkrat obup. Ta noč pa je tudi tržaška, torej nekoliko otožna, provincialna, zastarela, negibna in nemočno obrnjena v preteklost.
Ploščo »Blue notte« sestavlja osem piesmi, ki so »In questa città« (seveda Trst, ki se spremeni v ritem, ki pomeni življenjskost — ?), »Notte, notte« (nočno iskanje srečanj, ki so vedno dvoumna), »Vento« (nočne blodnje, nizko spodaj pa tisoč migetajočih luči), »Noi« (zavest, da lahko dosežeš srečo, če si različen od drugih), »Resta ancora un piò« (komu se še ni zgodilo, da bi bil zaljub ljen, pa je to ljubezen samovoljno odbil?), »Marylin e il gigante« (življenje je igra — op. ur. — kakšna banalnost. . .), »Io non ci čredo« (če jo srečate, jo pozdravite, sicer pa me ne zanima več — kakšna laž . ..) in »Terra bruciata« (seveda Trst takoj po koncu vojne ko se je komaj porajala tržaška maschi stična tendenca po samouničenju).
Še izjava pievca samega: »Nad to ploščo sem navdušen, ker je popolno-ma moja, od glasbe do tekstov, pa do priredb ter ostalih zamisli, predvsem pa sem se v njej skoraj popolnoma realiziral, ker ... bla, bla, bla . ..«
Stara garda še na okopih in se brani z ironijo
Kdo so začetniki italijanskega kan-tavtorstva in kako »živijo«? Gino Paoli, Fabrizio De Andre, Bruno Lau-zi? Da, prav oni. Kako pa živijo, točne je, kako se preživljajo? Pojejo in na stopajo pač že dvajset let. Solidno in pogumno. Prav te dni se je mudil v Trstu kantavtor (in pevec) Bruno Lauzi, ki je nastopil v gledališču Cristallo na večeru, ki ga je priredila »La Contrada«.
»Stara garda« je torej še vedno trdno na svojih okopih! Dolgo lahko sicer razpravljamo o Lauzijevem
nastopu, ki je bil v bistvu le lahkoten kabaret, kjer so bili njegovi glavni aduti . . . smešnice in »večne« pesmi kot »II poeta«, »Ritornerai« ali »Genova per noi«. V bistvu pa je to točno tisto, kar smo od Lauzija pričakovali: da nam skromno in akustično (brez električnih kitar, tolkal ipd.) zapoje svoje skromne (in nekatere redke) lepe pesmi. Vse pa imajo svoj »feeling«, ki ga ponuja tako, kot si ga določena plast od njega želi in pričakuje. Torej »II tuo amore«, »Canzone d’amore«, »Fai fai« (l’amore ljubezen — ljubi se bla bla, op. ur.), »E penso a te« za tiste, ki se trudni (pa tudi razočarani) vrnejo domov, potem ko jim je že milijonkrat odzvenel v možganih kovinski zvok štemplja (ki ga bo še milijonkrat slišal), sam pa misli na tisto, kar Lauzi poje, na ljubezen, ki je vedno brez problemov (in brez umazanega perila in ošpic majhnih otrok), svetla in zvezdnata. V sosednji sobi žena pomiva krožnike . . .
Stran napisal in uredil DUŠAN JELINČIČ
TONE SVETINA
Med nebom in pefr/om
_______ 95. ______
Kazni, pokorščina in obeti božje milosti — vse jf? se ga ni prijelo. Karlo je bil redkobeseden zapornik. *>itro je dojel, da, čim manj govoriš, tem manj se izpostavljaš. Raje je poslušal, vendar samo tisto, kar ]e bilo vredno, da si zapomni. Posedal je po kotih lri se predajal razmišljanju. V nočeh ga je zamikalo zvezdno nebo, večkrat se je izgubljal v njem in zdru-2eval sanjavo preteklost z resnično prihodnostjo. Ko s® je sprijaznil z zaporom, ga je laže prenašal. S ti-stlm delom življenja, ki se ga ni polastila uprava za-^°da, so gospodovali lopovi, izprijenci, kriminalci, ki 0 bili do političnih jetnikov nasilni. Kraja hrane, aPadi homoseksualnih izrodkov, žalitve in izzivanja r~ Vse to je grenilo življenje za zidovi. Najhujše bre-V1 p Pa so bili ovaduhi. Večkrat je slišal izrek: Ni težka 6ca» težki so kaznjenci.
Karlo se jih je kmalu otresel. Z nikomer se ni Pr6piral. Izogibal se je vsega, kar bi lahko privedlo spor z upravo, če pa se ga je kdo lotil, je brez opo-°r*la udaril. Ni ga bilo, ki bi na nogah prenesel nje-K°v udarec.
Tudi spovedniki, ki so bili v službi zavoda, niso I6esar izvlekli Iz njega. Luciano ga je naučil, kakšne
pravljice jim je treba pripovedovati, da jih radi poslušajo in potem grešnika nimajo za zakrknjenega. Zanje je bil greh tudi razmišljanje o grehu.
Bolj ko se je umikal v svoj svet, hitreje je tekel čas. Meje prostora so se razmaknile v neskončnost, zidovi ječ so se zrušili, vrata so bila nepomembna in pazniki smešne lutke...
Predajal se je zamaknjenju, ko je svet okoli njega izginil in so se odpirali njegovi svetovi. Potoval je k domači gori. H gozdovom. K materi in očetu. K bratom in sestram. K dekletu. Bila so to potovanja v veliki svet, čez meje tistega, kar je dojemljivo razumel. K začetku in koncu. Skozi vihre in boje, v katerih bo šele sodeloval. Bila so to srečanja z ljudmi, ki jih še ni videl.
Ko so ga nekajkrat zaradi tepeža vrgli v samico in je moral živeti ob kruhu in vodi, je v usmrajeni, vlažni luknji obležal kot mrtev med podganami. Pazniki so se čudili, ker dotlej niso še imeli tako krotkega in v usodo vdanega kaznjenca.
Zdaj je hodil po mestu ob reki in zdelo se mu je, da je teko hodil že neštetokrat v sanjah, da pozna vsak kamen, vsako drevo, sleherno bilko od tod do doma.
Na koncu mesteca je v ozki uličici zagledal napis trgovine, kjer je delalo njegovo dekle. Vstopil je. Trgovina je bila polna ljudi, okoli pulta so se gnetle ženske, vojaki in otroci, govorili so po italijansko, saj jih je opozarjal dobro viden napis: »»Qui si parla solo italiano!«
Zala se je urno sukala in stregla. Bila je lepa in živahna, toda ne tako prosojna in mila kot v njego-
vih sanjah. Dva vojaka sta jo izzivajoče klicala: »Signorina! Signorina! Signorina! « Čeprav sta že držala v rokah kupljeno blago, se niste odpravila iz trgovine. Nagovarjala ste jo, da bi se z njima dobila, če je popoldne prosta. S smehom ju je zavrnila, vajena takšnih ponudb.
Postala je nemima. Videla ga je, pa ga ni prepoznala. Vojak je vojaku podoben kot zrno zrnu v vreči. On pa si je, odkar se nista videla, pustil rasti brke in ostrižen je bil na kratko. Prepoznala ga je šele v trenutku, ko je stopil prednjo in ga je vprašala, kaj želi.
»Tebe!« je dejal in se naglas zasmejal, da so se vsi ozrli k njima.
»Ti si, Karlo?! Kdo bi se te nadejal! Saj nisi pisal, da prideš.«
Bila je tako presenečena, da ji je pošla sapa. Medtem ko ga ni bilo, je njena ljubezen do njega nekoliko uplahnela. Precej domačih fantov ji je dvorilo, pa tudi več Italijanov se ji je ponujalo, da bi jo odpeljali s seboj domov. Vse je odklanjala. Tudi ženine, ki jih ji je izbrala mati. Zavoljo Karla sta bili z materjo v nenehnem sporu. Mati je prebirala njegova pisma in jih metala v ogenj.
Ko je končala delo, je prišel ponjo. Odpeljal jo je pod roko skozi mesto, da bi vsi videli, da ima fanta. Šla sta k reki in zavila po stezi po obrežju, poraslem z vrbami. Voda je tekla počasi. Gledala sta, kako pada listje z dreves in se vrtinči nad kristalno gladino. Tu in tam se je kakšna postrv pognala za muho in napravila na vodi kolobar.
Danes v povratnih četrtfinalnih tekmah evropskih nogometnih pokalov
Roma, Juventus in Hajduk v boju za polfinale
Danes bodo na sporedu povratne tekme četrtfinala v vseh evropskih pokalih. Največje zanimanje tukajšnjih ljubiteljev nogometa vlada goloto za tekme v katerih bodo nastopili Juventus, Roma in Hajduk.
Roma se bo v pokalu prvakov pomerila z Dinamom iz Vzhodnega Berlina. Na prvi tekmi v Rimu je Roma prepričljivo zmagala s 3:0 in dogoditi bi se moral pravi čudež, da bi Berlinčani nadoknadili zaostanek, čeprav se vsi še spominjajo tekme Rome proti Carl Zeiss Jena pred štirimi leti, ko je imela Roma enako prednost, vendar je v povratni tekmi izgubila s 4:0. Pri Romi računajo, da se zgodovina ne bo ponovila in da se bodo zagotovo uvrstili v polfinale. Liedholm ima nekaj težav z zdravstvenim stanjem Cereza, Conti -ja in Maldere, vendar bodo verjetno vsi trije nared za današnjo tekmo. Po drugi strani Dinamo še ni vrgel puške v koruzo in Berlinčani bodo poskušali s stalnimi napadi preobrniti rezultat v svojo korist.
Pred najlažjo nalogo je prav gotovo Juventus v pokalu pokalnih pr-
vakov, saj skromni Finci ne bi smeli predstavljati prehude ovire Tra paltonijevim varovancem, čeprav bodo domačini v Torinu nastopili brez svojega najboljšega igralca Platini-ja. Juventus ima prednost že iz prve tekme in gotovo ne bo zamudil priložnosti za uvrstitev v polfinale.
V pokalu UEFA se bo splitski Haj-
POKAL PRVAKOV
•	Dundee United (Škotska) - Rapid (Avstrija) (1:2)
•	Dinamo Berlin (NDR) - ROMA (It.) (0:3)
•	Dinamo (Rom.) - Dinamo Minsk (SZ) (1:1)
•	Benfica (Port.) - Liverpool (Anglija) (0:1)
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
•	Manchester United (Angl.) - Barcelona (Šp.) (0:2)
duk doma pomeril s praško Sparto, ki je v prvi tekmi zmagala z 1:0. V Pragi so domačini stalno napadali, Hajduk pa je s protinapadi poskušal doseči zadetek, kar pa mu ni uspelo, čeprav je imel nekaj zelo u-godnih priložnosti. Slika v Splitu bo gotovo obratna, saj bo Hajduk tisti, ki bo več napadal in lovil prednost
•	Shaktor Donetsk (SZ) - Porto (Port.) (2:3)
•	JUVENTUS (It.) - Haka Valkea-koski (Fin.) (1:0)
•	Aberdeen (Škot.) - Ujpest Dosza (Madž.) (0:2)
POKAL UEFA
•	Austria (Avs.) - Tottcnham Hot-spur (Angl.) (0:2)
•	HAJDUK (Jug.) - Sparla Praga (CSSR) (0:1)
•	Spartak Moskva (SZ) - Ander-lecht (Bel.) (2:4)
•	Sturm Graz (Avs.) - Nottingham Foresi (Angl.) (0:1)
Sparto, pri tem pa bodo morali Spli-čani tudi paziti, da ne bi gostje do segli kakega gola iz protinapada. Naloga domačinov ni lahka, vendar so v njihovem taboru prepričani, da jim bo uspelo nadoknaditi prednost gostov in se uvrstili v polfinale, čeprav bodo igrali brez bratov Vujovič in branilca Miljuša, ki so v Pragi dobili drugi rumeni karton in zato nimajo pravice nastopa. Za tekmo v Splitu vlada med navijači Hajduka veliko zanimanje in prav tempera-metna splitska publika naj bi bila dvanajsti igralec domačinov.
Evropski pokali po TV
Italijanska televizija (prvi spored) bo drevi ob 20. uri neposredno iz Berlina prenašala srečanje Dinamo -Roma. Po drugem sporedu pa bo posredno prenašala tekmo iz Turina Juventus - Haka.
TV Koper bo ob 17.30 neposredno prenašala tekmo iz Splita Hajduk -Sparla, ob 20.30 pa, prav tako neposredno, srečanje Manchester United - Barcelona.
Vaterpolo: včeraj v Trstu
Mladi »azzurri« boljši od »plavih«
Italija — Jugoslavija 9:8 (2:2, 1:2, 2:2, 4:2)
TRST - Sinoči je bila v tržaškem bazenu prijateljska tekma v vaterpolu med reprezentancama »under 18« Italije in Jugoslavije. Po dokaj izenačeni igri so zmagali Italijani, ki so si prisvojili odločilno prednost prav v zadnji četrtini in to še posebno po zaslugi F. Porzia, ki je v tem srečanju dosegel kar šest zadetkov. Pri Jugoslovanih pa je bil najboljši Santini s tremi zadetki.
Pred to tekmo sta se pomerili mladinski vrsti Triestine in reškega Primorja. Zmagali so Rečani z 11:10.
Drevi ob 20.30 pa se bosta v tržaškem bazenu Bianchi v prijateljski tekmi pomerili članski vrsti Italije in Jugoslavije.
Ob 19. uri pa se bosta zopet spoprijeli mladinski reprezentanci »under 18« Italije in Jugoslavije.
Kasparov — Smislov remi
VILNIUS — Peta partija finalnega šahovskega dvoboja med izzivalcema svetovnega prvaka Kasparovim in Smislovom se je končala z remijem. Kasparov vodi s 3,5:1,5.
TAKO DANES V EVROPSKIH POKALIH
Superveleslalom za svetovni pokal
JURE FRANKO TRETJI
m.ff/7/r:/mm
OPPDAL — Kot kaže, je Jure Franko po bolezni že popolnoma o kreval in tako je v včerajšnjem superveleslalomu za svetovni pokal o-svojil tretje mesto. Zmagovalec tekme v norveškem zimskem središču Oppdalu je Švicar Pirmin Zurbriggen, ki si je s to zmago povečal možnosti, da osvoji svetovni pokal tudi v veleslalomu. Stenmark je bil šele 21.
VRSTNI RED
1.	Zurbriggen (Švi.) 1'24''30; 2. Gi-rardellj (Luks.) 1'25”50; 3. Franko (Jug.) 1'25”80; 4. Enn (Avst.) 1 minuta 26”02; 5. Wasmaier (ZRN) 1’26”12; ... 11. Giorgi (Ita.) 1’26''95; ... 14. Kerschbauner (Ita.) 1’27"07.
LESTVICA ZA SP:	Zurbriggen
(Švi.) 256 ; 2. Stenmark (Šve.) 222; 3. Girardelli (Luks.) 217. . . 9. Križaj (Jug.) 106.
LESTVICA VELESLALOMA ZA SP: 1. Zurbriggen (Švi.) in Sten mark (Šve.) 115; 3. Enn (Av.) in
Girardelli (Luks.) 92;	5. Franko
(Jug.) 69.
Ženski slalom
ZWIESEL — V Zwieslu (ZRN) so se ženske pomerile v slalomu za svetovni pokal. Zmagala je Hanni Wen-zel, Italijanka Quariova je bila sedma, Magonijeva štirinajsta, jugoslovanske tekmovalke pa so vse izpadle.
VRSTNI RED
1. Hanni Wenzel (Liecht.) 1’31”77;
2.	McKinney (ZDA) 1'31”96; 3. Pelea (Fra.) 1’32”58; 4. Gabient (Švi.) 1’32”61;	5. Dorota Tlalka (Pol.)
(Jug.) 69.
LESTVICA ZA SP: 1. Hess (Švi.) 247; 2. H. Wenzel (Liecht.) 238 ; 3. I. Epple (ZRN) 178.
• PIEDIMONTE ODHAJA. Generalni direktor tržaškega nogometnega drugoligaša Luigi Piedimonte bo o-pustil vsako poslovno dolžnost pri tem klubu s prvim aprilom.
Brata Gorišek
V Planici je že vse nared za svetovni pokal v smučarskih skokih, ki bodo na sporedu v soboto in nedeljo. Letošnja Planica praznuje zlati jubilej, 5Metnico, saj so prav 25. marca 1934 v tej prelepi dolini pod Poncami prvič zaplapolale zastave držav, ki so prišle v Planico. Pri tem vsekakor ne smemo pozabiti na inženirja Stanka Bloudka, očeta Planice in lahko bi rekli tudi očeta jugoslovanskih skokov.
Nadaljevalca Bloudkovega dela pa sta danes inženirja, brata Janez in Lado Gorišek in tu mislimo prav pri konstrukciji skakalnic. Z originalnimi konstrukcijskimi zasnovami sta namreč prilagodila profile modernih skakalnic razvoju tehniki smučarskih skokov in s tem odprla novo stran v tej športni panogi. Kombinacija bratov inženirjev pa je zelo posrečena. Lado Gorišek je namreč
Janez Gorišek
teori k, medtem ko je brat Janez praktik. Inženirja Janeza Goriška, nekdanjega skakalca, državnega reprezentanta in prvaka na svetovnem študentskem tekmovanju, smo prejš
nji teden srečali na tiskovni konferenci na Bledu. O Planici nam je takole dejal:
»Najprej bi spregovoril nekaj o lanski Planici. Bila je ena izmed najtežjih, obenem pa za skakalce in za naše tehnične delavce ena izmed najuspešnejših. Nihče ni pričakoval, da bomo tedanjo težko delo kronali z rezultati, kot sta bili prvo in drugo mesto. Seveda prepričan sem, da bomo na zmagovalnem odru še videli naše skakalce. Letošnja Planica je v bistvu že pripravljena. Po lanskoletni »paniki« smo letos začeli pripravljati sneg že decembra meseca in lahko rečem, da smo se u-šteli, saj ga je še preveč. Tako letos ni skrbi, da bi primanjkovalo snega. Naše delo bo sedaj: dodelati skakalnico, oziroma jo urediti in jo pripraviti tudi organizacijsko za samo tekmovanje. To bo seveda večji napor, toda vsa ta dela pridejo na vrsto šele v soboto«. (M. Šušteršič)
Namizni tenis: pred sobotnim odločilnim bojem
Sonja Milic: »Težka preizkušnja«
Sobotnemu odločilnemu dvoboju ženske namiznoteniške A lige v Brescii med Krasom in Recoarom ne bo mogla s trenerske klopi slediti Sonja Milič, ki je pred dnevi drugič postala mamica in bo morala zaradi materinskih dolžnosti ostati doma.
»Zaradi vodenja ekipe sploh nisem zaskrbljena,« nam ie dejala, »saj bo poleg mojega brata Roberta, ki je pomožni trener ženske ekipe, v Brescii prisoten tudi bivši trener Miha Derganc, ki zelo dobro pozna tehnične značilnosti Doljakove in Sedmakove, obenem je tudi poklicni psiholog in njegovi napotki bodo prav prišli na tej tekmi, ko bo treba premagati veliko psihično obremenitev.«
»Koko se dekleta pripravljajo v teh zadnjih dneh?«.
»Vse tri igralke so trenutno v dobri formi in v teh dneh skušamo obdržati ta nivo igre, če že ne ga izboljšati. Treningi potekajo s pospešenim ritmom in igramo proti močnejšim namiznoteniškim igralcem iz Trsta. Vadimo predvsem tiste elemente, ki bodo odločilni z ozirom na tehnične značilnosti igre predstavnic bocenske ekipe. Tako posvečamo največjo pozornost ’spinom’, in 'kontra-udarcem' in obrambni igri. Mislim, da bodo igralke za soboto odlično pripravljene«
»Kakšen ho po vašem, razplet sobotne tekme in kolikšne možnosti i-ma Kras?*
»Tekma bo nedvomno zelo težka, sem pa predvsem optimistično razpoložena. če bo šlo vse po naših na Črtih, bo zmaga na naši strani. S tehničnega vidika smo gotovo na boljšem in upam, da bodo moje igralke zdržale psihični pritisk. Ob borbeni in zbrani igri bi se nam tokrat državni naslov ne smel izmuzniti iz rok.«
Ljubitelje namiznega tenisa naj na koncu še opozorimo, da bo v soboto Kras organiziral avtobusni izlet v Brescio in na razpolago je še nekaj prostih mest. (B.S.)
TURNIR V GORICI
Kras pred GMT
Konec tedna je bila Gorica prizorišče namiznoteniškega turnirja, ki so se ga udeležili vsi igralci in igralke iz naše dežele. Kras je z izjemo Cer-golove nastopil z vsemi svojimi močmi in doseženi rezultati so bili zelo dobri z izjemo absolutne ženske ka tegorije, v kateri je v končnici prišlo do negativnega presenečenja. Na skupni društveni lestvici je Kras z veliko prednostjo osvojil prvo mesto in lepo trofejo pred društvom Grandi Motori.
V absolutni ženski kategoriji se je vse odvijalo po napovedih do polfinala, ko se je na poti krasovk pojavila predstavnica goriške Azzurre
Musina. Ta solidna drugokategornica je v polfinalu po treh zagrizenih setih strla odpor Damjane Sedmak z 2:1, v finalu pa si je privoščila še Sonjo Doljak kar z 2:0. Vsekakor gre za nepričakovan spodrsljaj, ki pa ne sme preveč zaskrbljati pred sobotnim nastopom v Brescii proti Recoaru
Najprijetnejše presenečenje je v Gorici pripravil mladinec Igor Colja, ki je povsem zasluženo zasedel prvo mesto. V ženski kategoriji »under 15« je Kras celo osvojil prvi dve mesti po zaslugi Tanje Ukmar in Damjane Guštin.
Dober izkupiček beležimo tudi med tretjekategomicami z drugim mestom Anice Žigon in tretjim mestom Nataše Škrk, v kategoriji deklic pa je bila Francesca Castelletti druga, Lara Širca pa tretja. (B.S.)
ZŠI : najmlajši na startu
Na Zimskih športnih igrah v Ravasclettu so tudi mladi smučarji prišli na svoj račun	(Foto Šik)
naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih
1. MOŠKA DIVIZIJA
Soča - Torriana 3:2 (9:15, 15:13, 15:6, 9:15, 16:14)
SOČA: Sirk, Černič, Kovic, Malič, Gergolet, Giantin, Fajt, Kovic, Pisk.
Malo je manjkalo, da bi prišlo v prvem povratnem kolu 1. moške divizije (A skupina) na Goriškem do presenečenja. Soča je namreč potrebovala kar pet setov, da je strla odpor žilavih mladih igralcev Tornane iz Gradišča. Še posebej napet je bil zadnji set, v katerem pa so bili v odločilnih trenutkih Černič in tovariši učinkovitejši.
Libertas C apriva - Olympia 1:3 (11:15, 15:7, 10:15, 14:16)
OLYMPIA: Jarc, Dornik, Komjanc, Špacapan, Maraž, Pola, Cotič.
Olympia se korak za korakom približuje uvrstitvi v finalni del 1. moške divizije. V Koprivnem je po štirih setih igre odpravila zadnjega na lestvici. Za matematično uvrstitev v finalni del pa morajo plavi v zadnjih dveh tekmah vsaj še enkrat zmagati. Sovodnje - Soča 3:1 (15:5, 12:15, 15:6, 15:10)
Lucinico - Olimpija 3:1 (15:12, 10:15, 15:11, 15:7)
DEKLICE
Volley club Tržič - Sovodnje 3:1 (14:16, 15:13, 17:15, 15:5)
SOVODNJE: Vižintin, Cotič, Pete-jan, Devetak, Florenin, Juren, Devetak.
Odbojkarska ekipa Sovodenj se je poslovila od prvenstva s tesnim porazom. škoda, da so naša dekleta nastopila v okrnjeni postavi, sicer bi bil rezultat gotovo pozitiven.
Libertas Gorica - Sovodnje Butkovič 3:2 (7:15, 15:9, 14:16, 15:11, 15:6) SOVODNJE BUTKOVIČ: Vižintin, Lovisutti, Cotič, čemic, Juren, Gergolet, A. in R. Devetak, Batistič, Pete jan, Florenin.
šesterka Sovodenj Butkovič je tudi v povratnem kolu po petih setih klonila Libertasu iz Gorice. Plave so v tem srečanju občasno zaigrale dobro, v ključnih trenutkih pa so bile nasprotnice prisebnejše.
UNDER 15 — moški
Olympia - Libertas Krmin 2:1 (7:15, 15:11, 15:6)
OLYMPIA: Maraž, Devetak, Kovic, Batistič, Koršič, Špacapan, Bregant, Bresciani in Cotič.
Plavi so v prvem setu prepustih vajeti igre gostom iz Krmina, v 0 stolih dveh pa so zaigrali bolj odločno in nadigrali nevarnega nasprotnika.
UNDER 15 — ženske
Inter A 1904 - Breg 0:2 (1:15, 8:15)
BREG: L. in E. Žerjal, Pertot. Malmenvall, Tavčar, Zobec, M. i° C. Velikonja, Maranzina, Komar.
V srečanju dveh edinih še nepremaganih ekip so Brežanke slavile prepričljivo zmago pa čeprav so tokrat igrale slabše kot na zadnjih tekmah. Domačinke jim niso bile enakovredne in tako je bila tekma odločena že z boljšim servisom.
Sovodnje Butkovič - Olympia 2:0 (15:3, 15:7)
SOVODNJE BUTKOVIČ: Lovisutti. Vižintin, Cotič, Devetak, Florenin. Černič, Klančič, Černe, Ferletic. Tomšič.
OLYMPIA: Feri, Vetrih, Valentinčič, Pavio, Vertovec, Scarazzolo, Košič, Mužič, Bednarik, Bensa, Rinelh. Maraž, Markočič.
Prvi slovenski derbi v prvenstvu under 15 ženske je brez večjih težav osvojila šesterka Sovodenj, ki je P° devetih odigranih kolih še nepremagana. Sovodnje Butkovič so tudi 1 Olympio prikazale solidno igro in s tem potrdile vlogo kandidata za o-svojitev prvega mesta na lestvici. Sovodnje - Volley Canon Tržič (15:7, 12:15, 15:8)
KOŠARKA
Bosni jugoslovanski pokal
(ošarkarji sarajevske Bosne so P® čakovanju v finalu v Metkovic magali presenetljivo moštvo A* rja iz Sinja z 92:78 in so tako
|	mladinske igre
Naši dijaki na več frontah
Tudi letos alpinistični tečaj SPDT
Alpinistični odsek SPDT prireja letos že tretje leto zaporedoma alpinistično šolo. Interesenti lahko dvignejo vpisno polo v Tržaški knjigami, vpišejo pa se lahko še direktno na informativnem sestanku, ki bo jutri, 22. marca, ob 20.30, vedno na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3. nadst.). Tisti, ki še niso polnoletni, morajo imeti na vpisni poli podpis staršev, vsi tečajniki pa morajo imeti najmanj 16 let in biti člani SPDT, kamor se lahko vpišejo kar na četrtkovem sestanku : dovolj je, da prinesejo svojo fotografijo- Vpisnina na tečaj znaša 30 ti-
Takoj po zaključku vpisnih in drugih formalnosti bo v četrtek na sporedu že prvo od sedmih teoretičnih Predavanj, ki ga bo imel načelnih odseka Lucijan Milič
Vodja alpinistične šole je Lucijan Cergol, njegov pomočnik je Lenart Virali. inštruktorji pa so še Igor Castellani, Igor Cej, Angel Kermec, Lucijan Milič, Peter Suhadolc in Davor Zupančič. Na sporedu bo, kot že rečejo, sedem teoretičnih vaj, in sicer ob četrtkih zvečer na sedežu SPDT, lekcije pa bodo zaobjemale med drugim zgodovino apinizma, opremo, prehrano, vremenoslovje, alpinistično izrazoslovje ipd.
Tečajniki se bodo udeležili petih Praktičnih vaj v Dolini Glinščice, v Črnem kalu ali pa na pečinah na prose-ški strani Napoleonske ceste, na koncu Pa bo še zimski pristop v snegu ter Y začetku poletja dva vzpona. Praktične vaje bodo ob nedeljah, skupno pa no torej tečaj trajal, s teoretičnimi m praktičnimi vajami, skoraj tri mesece. Pravo plezanje pa se bo, za tistega, ki se bo ob tečaju navdušil, začelo komaj potem, (dj)
SMUČANJE
V četrtek se je v Sappadi odvijalo goriško pokrajinsko prvenstvo v slalomu, veljavno za mladinske igre, katerega se je udeležilo veliko dijakinj in dijakov nižjih srednjih šol. Med udeleženci so nastopili tudi dijaki slo venske šole Ivan Trinko.
IZIDI
ŽENSKE: 1. Erika Bramo (Gradišče), 5. Matejica Vrtovec, 13. Maja Fajt, 14. Martina Briško (vse Trinko).
MOŠKI: 1. Lucio D’Isep (Tržič), 12. Marco Degrassi, 20. Massiliano Argentin, 25. Francesco Bertolini (vsi Trinko).
Vedno v zvezi z mladinskimi igrami naj povemo, da se je ta teden pričelo pokrajinsko prvenstvo v od bojki.
- ŽENSKI ROKOMET Cividin — Kosovel	2:17
KOSOVEL: Cipollino, Susič, Filipovič, Sosič, Vidali, Škabar, Lupine, Naturai, Cergol, Milkovič, Križman čič in Dernovšček.
Mlade rokometašice Kosovela so poskrbele še za en lep podvig. Po zmagi nad SGH Trieste so prepričljivo odpravile tudi vrstnice Cividina in s tem verjetno že segle po bronasti kolajni. Zaigrale so koncentrirano, determinantno in učinkovito.
MOŠKI ROKOMET Rittmeyer - Kosovel 11:35
KOSOVEL : čač 6, Komar, Tognet-li 6, Sardoč, Čebulec 9, Sosič, Černe 4, šuč, Kocman 2, Kalc 1, Sain 1, Paulina 1.
S tretjo zaporedno zmago so se
Kosovelovi rokometaši uvrstili v sklepni »playoff« prvenstva. Tudi tokrat so dokazali, da v izločilni skupini niso imeli enakovrednega nasprotnika, saj so vsakič pokazali za razred boljši rokomet od ostalih e-kip. Upati je, da bodo v takem elanu zaigrali tudi v sklepnem delu prvenstva, saj imajo letos res edinstveno priložnost, da sežejo zelo visoko.
MOŠKA ODBOJKA Kosovel — Addobbati 2:0 (15:3, 15:4)
KOSOVEL: čač,~ Komar, Tognetti, Kalc, Sain, Paulina, Biber, Radetti, Sau, Tavčer, Kralj, Ota.
Kosovelovi odbojkarji so naleteli na izredno šibkega nasprotnika in ga brez vsakršne težave premagali. O-meniti velja, da so na igrišče stopili vsi razpoložljivi igralci. (Inka)
Poraz naših »izvoznikov«
V organizaciji podjetja DILA je bilo v soboto na trebenskem igrišču prijateljsko nogometno srečanje med NK Elan iz Novega mesta, ki nastopa v drugi slovenski republiški ligi in selekcijo uslužbencev slovenskih uvozno - izvoznih podjetij. Tekma je gostom služila kot pripravo na bližajoči se spomladanski del prvenstva, bila pa je tudi priložnost za vzpostavitev prijateljskih vezi. Pri tem je seveda bil rezultat srečanja bolj po stranskega pomena. Za kroniko naj povemo, da so gostje zmagali s 3:0 (1:0). Za tržaško selekcijo so nastopili : Kapun, Kapič, Verša M., Čok, Tavčar, Mihelčič (Štoka), Kralj, Škabar, Verša B., Grizonič, Strnad
(ip)
I
š;
.-.V...
naši nogometaši v mladinskih ligah
I
___ NARAŠČAJNIKI
Giarizzole — Zarja 3=0 (2:0)
„ ZARJA: Keber, Leban, Ferluga, Goj-ca, Oliva, Kralj, A. Kalc, R. Kalc, Zeugna, Babich, Gregari, Stein, Zerbo.
Proti solidnemu nasprotniku je Zarja popolnoma razočarala. Ob dejstvu ^a je bila ekipa v okrnjeni postavi, ai uspela v celi tekmi pokazati tiste 'Sre, s katero je v' zadnjih tekmah večkrat zmagovala.
Večji del tekme je potekal v znaku Premoči domačinov in le v redkih protinapadih so se zarjani prikazali v nasprotni kazenski prostor. (P.B.)
IZIDI ZAOSTALIH TEKEM Muggesana - Zaide 4:2, S. Andrea -jjoianese 0:1, S. Sergio - S. Luigi 4:2, Uostalunga - S. Vito 0:0, Olimpia -,CS 3:0, CGS - Campanelle 4:1, Giarizzole - Zarja 3:0, Montebello - Fortitudo 4:1.
LESTVICA
. Costalunga 29, S. Vito 27, S. Sergio 'n Giarizzole 24, Olimpia 22, Monte-bello 20, S. Andrea 19, Campanelle, fjU'ia in CGS 17, Breg 16, S. Luigi '■L Fortitudo in Maggesami 14, Roia-nese 12, Zaide 1.
NAJMLAJŠI
SKUPINA A
B|-eg — Domio	1:2 (0:1)
STRELEC ZA BREG: Švara. BREG: Turco, Ota, Ražem, Bone-la- Hervat, Mačinič, Bandi, Koren, Pa-r°vel, Prašelj, Švara. (A. Zeriali, Za aar, Lukeš).
V dokaj živahni tekmi sta imeii obe ekipi veliko število priložnosti za zadetek. Brežani so se bolj izkazali kot Posamezniki, gostje pa so bili boljši kot ekipa.
To je bilo tudi zadnje prvenstveno recanje za Brežane, ki se bodo odslej Pripravljali na poprvenstveni turnir. Čeprav so zasedli zadnje mesto ni-0 razočarali. Omeniti velja, da je A-an Švara dosegel kar 13 zadetkov.
(M.Š.)
IZIDI ZAOSTALIH TEKEM Breg - Domio 1:2, Ponziana - S. .	1:1, Olimpia - Fortitudo 2:0,
v|UarboJa - S. Luigi 0:3.
LESTVICA
JMaggesala 29, S. Luigi 25, Olimpia Dnmi" °1, Ponziana 18, S. Vito 17, 11, Chiarbola 10, Fortitu-8.

impancile *n Breg
k	SKUPINA B
— Don Bosco 0:2 (0:0)
KR AS: purič, Lucijan Škabar, Umek, § ®ar- Marko Škabar, Zubčič, Grgič, d- Alan Škabar, Grmek in Križman. Arasovci si tokrat poraza nikakor •je° zas*uki*i. saj so igrali mnogo boso j** Tržačanov. V prvem polčasu v i^0rna.d'n' prikazali najboljšo igro «ošnji sezoni. Š hitrimi podajami
so popolnoma zmedli nasprotnike, ki so v prvi tekmi slavili visoko zmago, kar 8:0. V zaključnih akcijah pa »rdeče beli« niso imeli sreče. V osmi minuti je Žagar s strelom od daleč zadel prečko, napadalci pa v nekaterih primerih niso bili dovolj odločni.
(R.B.)
IZIDI
Montebello - Opicina 2:1, S. Andrea -S. Luigi B 6:1, CGS - Primorec 3:0, Kras - Don Bosco 0:2.
LESTVICA
S. Andrea 30, Vesna, CGS in Don Bosco 21, Montebello 18, Opicina 17, S. Luigi B 15, Roianese 13, Primorec 7, Kras 5.
ZAČETNIKI
SKUPINA A
Breg — Muggesana 0:5 (0:3)
BREG: Cottar, R. Bandi, Zupin, Vodopivec, Sancin, Pelicon, Kosič, Gla-vina, Pintus, Krašovec, Covoni. (Alberti, Čuk).
Gripa je krepko zdesetkala Bregove vrste in to prav pred srečanjem proti drugouvrščeni Muggesani. Trener je moral tako s cicibani nadomestiti kar sedem igralcev v tem moštvu. (M.Š.)
IZIDI
Breg - Muggesana 0:5, S. Vito -Costalunga 1:0, Domio - S. Luigi 0:2, CGS B - Soncini B 1:4, Fortitudo - Zau-le 2:0.
LESTVICA
Soncini 25, Muggesana 22, Fortitudo in S. Luigi 16, Domio 15, S. Vito 12, Costalunga 9, Breg 7, Zaide 4, CGS 2.
SKUPINA C
Primorje — Opicina	0:0
PRIMORJE: Blažon, Gherbassi, Mesar, Prašelj, Frasinelli, Trampuš, Li-gozzi, Štoka, Princival, Škabar, Spadoni.
Primorje je povsem zasluženo osvojilo točko proti sicer skromni Opicini. Ekipi sta si bili bodisi v prvem kot v drugem delu srečanja povsem enakovredni. Domačini so imeli proti koncu srečanja iz prostega strela celo edinstveno priložnost, da osvojijo zmago, toda vratar Opicine je zanesljivo ubranil lep strel Mesarja. (H.W.)
IZIDI
Supercaffè - Roianese 2:2, S. Andrea - Portuale 0:0, Primorje - Opicina 0:0, CGS A - S. Giovanni 2:0. LESTVICA
CGS 21, Portuale 12, Roianese in S. Andrea 11, S. Giovanni in Supercaffè 10, Opicina 6, Primorje 1.
CICIBANI
SKUPINA A
Breg — Sant'Andrea 0:1 (0:1 )
BREG: A. Mauri, Gropazzi, Ota, Vodopivec, L. Zeriali, Kosič, Beilazzi, Kuzmič.
Bilo je to izenačeno srečanje enako-
vrednih ekip. Brežani so imeli dokajšnjo mero smole pri zaključevanju na nasprotnikova vrata, gostje pa so svojo priložnost spretno izkoristili in odnesli obe točki iz Doline. (M.Š.)
IZIDI
Breg - S. Andrea 0:1, CGS - Fortitudo 4:4, ChiTyboIa - Giarizzole 4:3, Fui gor - S. Sergio 1:2, Zaule - Ponziana 0:4, Montebello - Soncini 1:3. Počitek: Domio.
LESTVICA
Chiarbola 24, Ponziana 21, Soncini in Monte bello 20, S. Andrea 18, Fortitudo 16, Domio 14, Giarizzole in S. Sergio 8, Breg in CGS 7, Zaule in Fulgor 5.
SKUPINA B
Opicina — Primorje	2:2
PRIMORJE: Spadoni, Ligozzi, Tavčar, Škabar, Štoka, Trampuš, Spadoni.
Kljub očitni premoči Primorje ni o-svojilo zmage. Prosečani so tokrat igrali dobro in bi si brez dvoma zaslužili obe točki. Toda napadalci Pro-sečanov so bili vse preveč nenatančni.
IZIDI
S. Giovanni - S. Andrea 1:2, CGS -S. Vito 1:2, Chiarbola - Portuale 2:4, Supercaffè - Campanelle 1:1, Costalunga - S. Luigi 1:1, Opicina - Primorje 2:2.
LESTVICA
S. Giovanni 23, S. Andrea 18, Costalunga 17, S. Luigi 16, Campanelle in Supercaffè 15, Portuale 13, Chiarbola in CGS 9, Primorje 8, S. Vito 5, O-picina 4.
MLAJŠI CICIBANI
SKUPINA A
S. Luigi Por You - Breg 1:2
(1:1)
STRELCA ZA BREG: R. Bandi in
R.	Gombač.
BREG: Gigli Fano, Handler, Mondo, Štrajn, R. Bandi, R. Gombač, Švara. (Punis, F. Kraševec).
Bregovi mlajši cicibani čedalje u-godno presenečajo, čeprav so zaradi gripe nastopili močno okrnjeni, so vseeno v gosteh premagali moštvo San Luigija. In ne samo to: domačini so prvi povedli. Naši pa se niso potrli. Nasprotno: močno so reagirali in tudi zasluženo zmagali.
Pohvalili bi Robija Bandlja, ki je prvič igral skozi vse srečanje in Pu-nisa. (M.Š.)
IZIDI
Chiarbola - Zaule 9:0, Domio - Campanelle 2:1, Ponziana - Fortitudo 3:0,
S.	Luigi - Breg 1:2. Počitek: Giarizzole.
LESTVICA
Ponziana 20, Giarizzole in Breg 19, Fortitudo 14, S. Luigi 13, Chiarbola 12, Domio 7, Campanelle 2, Zaule 0.
| naše košarkarske ekipe v mladinskih ligah |
1. DIVIZIJA
SKUPINA A
Fiorentina B — Breg 51:102 (16=53)
BREG: Kapič 9 (3:5), Koren 6, Cle-mentini 3 (1:3), Male 12 (2:3), Mene-ghetti 32 (2:5), Salvi 14 (2:6), Barut 18 (4:5), Tul 6 (0:1), Martinelli 2.
Članska ekipa Brega je brez večjih težav osvojila svojo prvo letošnjo zmago. Brežani so namreč povsem nadigrali skromno in neizkušeno peterko Fiorentine B. Premoč naših je bila o-čitna že v prvem polčasu, ko so z dobro obrambo zmedli nasprotnike.
V nadaljevanju so Brežani popustili v obrambi in so se povsem posvetili iskanju osebnih akcij v napadu, seveda na račun skupinske igre. Naj boljši v vrstah Brega je bil ponovno Meneghetti, ki je bil v napadu res neustavljiv in je dosegel kar lepo število točk. (Čok)
IZIDI 2. KOLA
Autogamma - Viva 104:54; Saba -Prevenire 106:79; Sanitas - Foto Mauro 113:75; Fiorentina - Breg 51:102.
LESTVICA
Sanitas in Autogamma 4, Breg, Sabu, Viva in Foto Mauro 2, Prevenire in Fiorentina 0.
SKUPINA B
Sokol — AGLI Paniti 77:66
(47:37)
SOKOL: Ušaj 23, Klanjšček 6, Devetak 23, Pahor 14, Sedmak 9, Pan-gos, Terčon 4.
Sokol je tokrat gladko odpravil sicer skromno peterko AGLI Fanina. Nabrežinci so bili boljši od nasprotnika, tako s tehnične kot telesne plati, čeprav so bili Tržačani fizično precej čokati. Sokolovci so zato vsilili hiter tempo igre in tako dosegali točke brez posebnih težav. Na drugi strani pa je bila njihova obramba mož-moža preveč naivna.
>V drugem polčasu je Sokol takoj prešel na consko obrambo, ki je spravila nasprotnika na kolena. Med posamezniki bi tokrat omenili predvsem Devetaka. (Mitja)
IZIDA 2. KOLA
Baloncesto - Team 81 72:66; ACLI -Sokol 66:77.
LESTVICA
Baloncesto 4, Santos, Team 81 in Sokol 2, AGLI, La Talpa in Inter Milje 0.
SKUPINA C
Don Bosco — Bor	77:41
(33:15)
BOR: Oblak 8, Gerdol 4 (2:2), Sta var 4, Jančar 6, Perco 4, Sestan 7 (1:3), Slobec 2 (0:3), Mesesnel 6 (2:2).
Bor je v drugi prvenstveni tekmi izgubil proti močni mladinski ekipi Don Bosca. Borovci so začeli izredno slabo in v 14. minuti je Don Bosco vodil že z 22:4. Od 5. do 15. minute pa borovci sploh niso dosegli koša, kar je vsekakor svojevrsten rekord. V nadaljevanju so borovci zaigrali le nekoliko bo lje in se, vsaj kar se igre tiče, enakovredno upirali nasprotniku. (Marko) IZIDI
Don Bosco - Bor 77:41; Inter 1904 -Barrolana 79:49; SGT - Ferroviario 92:89; St. Azzurra - Scrvolana 59:55.
LESTVICA
Dim Bosco in Inter 1904 4, Servola-na, SGT, St. Azzurra in Barcolana 2, Ferroviario in Bor 0.
KADETI
Breg — SGT 28:141	(10:64)
BREG: Salvi 12, Bandi 2 (0:3), Tau-čar, Žerjal 10 (2:5), Canciani, Bandi, Gabrielli 2 (0:3), Ražem 2.
Tudi proti ekipi SGT so Brežani dosegli visok poraz. Vsak komentar o tekmi je odveč, saj je bila razlika med moštvi na igrišču res prevelika. V Bregovih vrstah se je edinole Salvi občasno enakovredno boril z nasprotniki. (Čok)
Bor — Libertas A	77:83
(39:40)
BOR: Pregare 15 (3:4), Semen 2, Jogan 8 (2:3), Žnidaršič, Smotlak 16 (8:11), Parisi, Kovačič 13 (3:4), Korošec 19 (1:4), Pupulin, Tavčar.
Borovi kadeti so izgubili še eno tekmo po lastni krivdi. V 10. min. p.p. je bilo stanje 25:15 v korist »plavih«, ki so do takrat igrali zelo dobro in u-mirjeno, kot običajno pa so nato popustili.
V	drugem polčasu so gostje bolje zaigrali, vendar stanje je ostalo izenačeno do 16. minute (70:71), nakar so naši ponovno popustili, nasprotniki pa so, kljub Borovemu presingu, zasluženo zmagali.
V	tej tekmi sta se izkazala Fabrizio Korošec in Darij Pregare pod košema, dobro pa je vodil igro Robi Smotlak, ki je tudi uspešno zadeval.
(Vanja)
IZIDI 15. KOLA
Inter Milje - Barcolana B 129:56; Ferroviario - Polet 149:61; Inter Mi-
lje - Don Bosco 96:79; Barcolana A -Barcolana B 95:44; Breg - SGT 28:141; Santos - Kontovel 91:78; Bor - Libertas A 77:83.
LESTVICA
Inter Milje 24, Ferroviario, Santos in Libertas A 22, SGT in Barcolana A 16, Don Bosco 14, Bor 12, Kontovel 8, Polet 6, Libertas B 4, Barcolana B 2, Breg 0.
NARAŠČAJNIKI
Kontovel — Libertas 92:67 (34:23)
KONTOVEL: Luxa 3 (1:1), Venier 16 (2:2), Ban 4, Cingerla 4, Dolhar, Sterni 16 (4:2), Štoka 22 (2:3), Gruden 2, Terčon 27 (3:6).
Kontovelci so brez večjega napora gladko odpravili mlado in neizkušeno ekipo Libertasa, s katero pa so bili v prvi tekmi prvenstva nerodno izgubili po podaljšku. Tokrat pa je bila že od vsega začetka premoč Kontovelcev očitna, saj so takoj povedli z rezultatom 14:7. V naslednjih minutah so domačini vodstvo povečali, predvsem z dobrim skokom pod košem. V prvih minutah drugega polčasa so Kontovelci zmedeno zaigrali, nakar so s pre-singom pridobili celo vrsto žog in tako razliko do izteka tekme postopoma večali. Za doseženo zmago velja pohvaliti celotno ekipo. (M. V.)
IZIDI 17. KOLA
Inter Milje - Libertas 69:63; Ferroviario - Scrvolana 56:80; Santos -Saba 105:83; Kontovel - Libertas 92:67; Don Bosco - Bor 110:70.
LESTVICA
Scrvolana 28, Don Bosco 26, Santos 20, Ferroviario 18, Saba 14, Bor 12, Scoglietto in Kontovel 10, Inter 1904 6, Inter Milje in Libertas 4.
DEČKI
Stella Azzurra — Kontovel 49:50 (29:25)
KONTOVEL: Compare, Pertot, Sos-si, Gruden 2, Rupel 6 (0:3), Baracci, Stanissa 11 (3:15), Regent, Cingerla 12, Dolhar 19 (1:6).
Proti skromni peterki Stelle Azzurre je Kontovelova ekipa izbojevala šesto prvenstveno zmago. Kot sam rezultat priča, je bila tekma napeta do poslednje sekunde igre. Kontovelci so slabo igrali v napadu, kjer je bila vidna odsotnost poškodovanega Stemija. Prvi koš so namreč Kontovelci dosegli šele v 6. minuti. Domačini so vodili do 38. min. Tedaj pa se je dobesedno razigral Cingerla. (R. M.)
Bor — Polet 66:84	(30:42)
BOR:	Grahonja, Tagliapietra 4
(2:3), Panjek 6, Lipolis 13 (3:5), Bla-ževič 4, Turk 4, Birsa 20 (0:1), Cecco, Carli 15 (1:3).
POLET: Kocman 30, Ciani 2 (2:5), Fonda, Bevilacqua 6, Sardoč 4 (2:3), Sossi, Calzi, Čebulec 42 (6:13).
Poletovci so se pošteno oddolžili za poraz, ki so ga utrpeli v prvem delu prvenstva na Opčinah. Izreden nastop »playa« Kocmana in centra Če-bulca, ki sta bila zelo natančna v napadu, ter dobra obramba ostalih po-letovcev, so glavni razlogi za zmago gostov. Pri borovcih sta bila Birsa in Carli najboljša v napadu in najslabša v obrambi. Vreden pohvale je Pavel Lipolis, ki je dobro igral, bodisi v napadu kot v obrambi. Tekma se je odločila takoj v začetku, ko so poletovci povedli s 16:4 in 21:10. (Vanja)
. IZIDI 14. KOLA
St. Azzurra - Kontovel 49:50; Don Bosco - Inter Milje 119:50; Ricreatori - Scrvolana 68:78; SGT - Inter Milje 103:25; Inter Milje - Ricreatori 55:64; SGT - Santos 110:78; Bor - Polet 66:84.
LESTVICA
SGT 28, Don Bosco 22, Scrvolana in Santos 20, Kontovel in Ricreatori 12, Inter Milje 10, Polet 8, Bor 4, St. Azzurra 0.
obvestila
ŠZ Sloga
planinski odsek vabi v nedeljo, 25. t.m. svoje planince na 9. zimski vzpon na Porazen. Zbirališče in odhod ob 6. uri iz Trebč.
ŠK Kras — namiznoteniški odsek ob dodatni tekmi za državni ekipni naslov prireja dne 24. marca 1984, avtobusni izlet v Brescio. Vpisovanje na tel. 229-409 od 14. do 20. ure.
ŠZ Jadran
vabi svoje zveste navijače na prvenstveno tekmo v Castelfranco Veneto, in sicer v soboto, 24. t.m.
Odhod posebnega avtobusa z Opčin ob 17.00, s Proseka ob 17.10 in iz Nabrežine ob 17.20.
Cena vožnje je 10.000.
• Vpisovanje še danes, 21. t.m., v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, v cvetličarni Nadja na Proseku in v Baru Igor v Nabrežini.
Naročnina: Mesečno 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številko 15.00 din, naročnino za zasebnike mesečno 180.00. letno 1 800.00 din, za organizacij In podietio mesečno 250.00. letno 2.500,00
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ono Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st.,' viš. 23 mm) 43000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih, povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST Ul Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogomil Samsa
.Izdaja k ZTT	^'*n i,al'»*n,ke
in tiska^ Trst	|M|3fl /veze Časopisnih
f	založnikov FIEG
21. marca 1984
Kljub vestem iz Turčije o legalni prodaji orožja
Preiskava o skrivnostnem tovoru
na ladji Viking še vedno v teku
RIM — V zvezi s turško tovorno ladjo Viking, ki so jo italijanske o-blasti v soboto ustavile v italijanskih teritorialnih vodah in jo preusmerile v Messino, ker so odkrile, da prevaža velik tovor orožja, se je oglasil časnik Milliyet, eden najbolj razši-jenih turških dnevnikov, časnik trdi, da je bilo orožje in razstrelivo naloženo na ladjo povsem legalno, zato naj bi prišlo do zasega ladje »po pomoti«. Ladja naj bi zato nadaljevala svojo pot takoj, ko bodo razjasnili ta »nesporazum«.
Viking naj bi prispel v Derince 12. marca iz izraelskega pristanišča Haj-fe, s približno 130 tonami tovora. V
turškem pristanišču naj bi naložili še 18 ton tovora, v katerem naj bi bilo orožje in razstrelivo, izdelek znane turške poldržavne tovarne MKE. Del tega tovora naj bi bil namenjen v Rio de Janeiro, torej v Brazilijo, del pa z ZDA in sicer v Wilmington. I-adja je še istega dne odpotovala iz Derinceja, namenjena pa je bila najprej v italijansko pristanišče Augusta. Prejemnik tega nevarnega tovora naj bi bila družba Shenvood.
Turška tovarna Makine Ve Kimya Endustrisj (MKE) sodi med pomembne izdelovalce orožja in razstreliva, ki zalaga predvsem turško armado, viške proizvodnje pa izvaža v tujino.
Ker pa stvari, vsaj navidezno, nikakor niso tako jasne in prepričljive, kot to trdi turški tisk, italijanske oblasti nadaljujejo s svojo pre iskavo. Posadko, ki še naprej vztraja v svoji molčečnosti so prepeljali v zapor Cazzi. Italijanske oblasti kajpak najbolj zanima to, če je bil to vor res namenjen kam drugam ali pa so ga nameravali izkrcati v Italiji. Prav zato so preiskavo razširili na mednarodno področje, da bi o-svetlili ozdaje — kot kaže bujne — trgovine z orožjem v Sredozemlju. Če bo sam sum o tihotapskem izvoru orožja na Vikingu potrjen, potem posadka pač ne bo ušla aretaciji.
Lula - srečna dobitnica
Lula Aaron je srečna dobitnica loterije, katere prva nagrada je znašala o-kroglih 10 milijonov dolarjev, kar je reci in piši 16 milijard devalvimnih itiv lijanskih lir. Gre najbrž za največjo zmago v ZDA	(Telefoto AP)
Ledena ujma še pesti ZDA
V Kansas City ju je žled zrušil tisoče dreves in zaradi potrganih daljnovodov je 100.000 ljudi ostalo brez električnega tolta, marsikdo — kot 4oaže naša slika — pa tudi brez avta	(Telefoto AP)
Pojav meningitisa še ne zaskrblja
RIM — Primeri meningitisa, vnetja možganske mrene, ki so jih zabeležili v teh dneh v Laciju, Toskani in v Lombardiji so v mejah normale in ne pred stavljajo začetka širše epidemije. To je mnenje višjega inštituta za_ zdravstvo v Rimu, ki skuša izpodbiti a larmantne časopisne vesti in preprečiti paniko med prebivalstvom. Odgovorni za kužne bblezni pri tej zdravstveni ustanovi profesor Donato Greco trdi, da letno zabeležijo 25 smrtnih primerov na 700 obolelih. Od prvega januarja pa do danes so zabeležili 122 primerov, kar je povsem normalno za ta prehodni letni čas.
Meningitis se navadno razbohoti v prehodnih letnih časih, spomladi in jeseni, največ primerov pa zabeležijo prav ob koncu zime, ko je človeški organizem manj odporen, da ga lahko meningokoki napadejo. Ob tem je treba upoštevati, da je kar 15 odstotkov Italijanov zdravih prenašalcev bolezni. Bolezen se pojavi z glavobolom, z otrplim tilnikom, z visoko vročino in z bljuvanjem. V preteklosti je bila smrtnost ogromna, bolezen pa je puščala trajne po-
sledice. Z odkritjem in z izpopolnitvijo antibiotikov je danes potek bolezni ugoden in ne pušča trajnih posledic. Po mnenju zdravnikov je v Italiji čisto dovolj antibiotikov, da bi bili kos tudi morebitni pravi epidemiji. Prav tako zdravniki odsvetujejo nabavo posebnega antibiotika »rochefina«, ki je v prodaji v Švici, saj lahko meningokoke uspešno »napademo« že z navadnim penicilinom.
V prometu je tudi cepivo proti meningitisu, a je uspešno samo proti meningokokom skupine a in c, ne pa proti skupini b, ki je v Italiji najbolj razširjena. Zdravstveni delavci obenem navajajo, da so letošnji pojavi naleteli na tako odmevnost, ker so precej primerov zabeležili med vojaki v vojašnicah. Vsekakor j pa so zdravstvene oblasti poskrbele, da so primere osamile. Kljub temu, da ne moremo govoriti o epidemiji pa je treba pri meningitisu sprejeti vse ukrepe za kužne bolezni, saj je nalezljivost ob pomanjkanju smotrnih ukrepov lahko kar precejšnja. Bolezen razsaja še največ med otroki in mladino do 20. leta starosti, ki je najmanj odporna proti tem bacilom.
za združitev obeh Jemenov
Prizadevanja
ADEN — Čeprav je tako v Adenu, kot v Sani zelo živa misel o združitvi obeh Jemenov, pa domačini o tem ne govore radi. Menijo, da je za razvoj tega vprašanja še dovolj časa in da bo čas prinesel tudi rešitev tega problema. Vsekakor pa je dejstvo, da o tej združitvi razmišljajo v obeh deželah. Čeprav gre tu za dolgotrajen proces, ki se je začel že pred 150 leti, ko so obe deželi ločili, pa se stalno pojavljajo vprašanja podobnosti in različnosti obeh dežel.
Prvi vtis je, da je teh 150 let kljub vsemu opravilo svoje. Ob vseh podobnostih med obema deželama pa so tu vendarle skoraj neverjetne razlike, glede na to, da je tu govor o e-nem narodu, z isto vero — islamom. Največja podobnost pa vlada glede (arabskega) jezika, kulture, vere in končno zgodovine.
AR Jemen (Severni) je dosegel neodvisnost pred svojo južno sosedo. 27. septembra 1962 so
z revolucijo zrušili imamat in proglasili republiko, potem pa, kot da se je usoda poigrala s to mlado republiko -* so se menjavali vladarji, (običajno so končali v krvi), vrstile so se dr žavljanske vojne, končno pa je prevzel oblast sedanji predsednik El Saleh leta 1978.
NDR Jemen (Južni) je dosegel neodvisnost šele leta 1967, toda vse do leta 1980 so se predsedniki, enako kot pri severnem sosedu pogosto menjavali. Nekatere so umorili, drugih ne. V poslednjih letih razvija Aden svoj lastni tip socializma in se pri tem naslanja na pomoč Moskve, medtem ko se njegov severni sosed naslanja v največji meri na številna plemena v državi in na relativno majhno pomoč svojega severnega soseda — Saudske Arabije. Končno, enako kot El Saleh je tudi sedanji predsednik NDR Jemna Ali Naser uspel v relativno kratkem času, od leta 1980, stabilizirati položaj v
državi, kar je mogoče opaziti na vsakem koraku.
V obeh državah je vera enotna, islamska, razlike v njenem tolmačenju pa le so in to niti ne samo majhne. Medtem ko v Sani veljajo še pretežno arabski zakoni, osnovani na koranu, jih je v Adenu zamenjal klasični meščanski zakonik. Razlike je prinesla tudi zgodovina: plemenska delitev na šafeite na jugu in zaidite na severu po letu 628, ko so sprejeli islam, se še zdaj prenaša iz roda v rod.
Sicer se pa nobena izmed obeh dežel ni do danes izvlekla iz hudega siromaštva. Obe se trudita, da bi odpravili svojo zaostalost, obenem pa nista imuni za vmešavanje tujcev v njune notranje zadeve. Obe pa pripadata gibanju neuvrščenih in to tudi stalno podčrtujeta kot svojo prednostno usmeritev. Imata torej skupni cilj — enotnost, ista politična načela, isto zgodovino in isti narod, je za združitev res potrebno še več?
Italijansko podjetje bo zgradilo termično centralo v Kolumbiji
BOGOTA — Italijansko podjetje Fin-meccanica bo zgradila veliko termično centralo na skrajnem jugu Kolumbije. Predsednik Finmeccanice Franco Viezzoli je prav te dni podpisal zadevni sporazum v kolumbijskem glavnem mestu.
Italijansko podjetje je zmagalo na dražbi, ki se je je udeležilo 22 drugih družb. Kaže, da je bilo pri vsej zadevi bistvenega pomena posredovanje italijanskega veleposlanika v Kolumbiji Federica Barri ja.
Ciril Gale Vladimir Herceg
Desperado Joaquin Muriella
(23.)
V Čilu odkrili predzgodovinsko vas
WASHINGTON — Ameriška znanstvena ustanova je včeraj sporočila, da so v južnem Čilu pred kratkim odkrili najstarejšo človeško naselbino v zahodni polobli. Gre za 14 koč iz borovine, ob majhni reki 1280 km južno od glavnega mesta Santiaga in 28 kilometrov od Tihega oceana. Starost so ugotovili s pomočjo merjenja količine ogljika 14 v lesu in v najdenih kosteh. V Evropi in v Aziji niso tako stare naselbine nobena redkost, na zahodni polobli pa je prva naselbina take vrste, ki so jo odkrili. Menijo, da se je človek preselil v Ameriko iz Azije in sicer pred kakih 20 tisoč leti. V čilski predzgodovinski vasici so odkrili večjo količino orehov, ostankov sadja in krompirja ter velike količine slonovih kosti.
Trenutno nas je za skoraj 5 milijard
NEW YORK — Rafael Sa las, visoki funkcionar OZN, je v teku svoje tiskovne konference povedal, da je trenutno na našem planetu kakih 4,7 milijarde ljudi. Prebivalstvo naše Zemlje se ne bo stabiliziralo vsaj do leta 2100, ko bo najbrž dvakrat toliko ljudi kot danes. Leta 2.000, bi prebivalci našega planeta morali presegati 6 milijard ljudi.
Dogodivščine komunista v Španiji
MADRID — Namestniku tajnika KP Španije Enriqueju Curielu se je včeraj pripetil dokaj zanimiv dogodek. Šel je na letališče, ker je moral odpotovati, ko ga je pred poletom ustavila policija in odpeljala spet v mesto, češ da ga varnostne sile iščejo.
Vso zadevo so pojasnili po dobri uri prerekanja, nakar so Curiela i2; pustili. Iskali so ga zato, ker je imel še za časa frankizma večkrat opraviti s pravico v zvezi s svojo politično dejavnostjo. Najbolj zaskrbljujoče je to. pravi Curiel, da teh političnih precedensov niso izbrisali, temveč so jih tudi po odpravi frankizma kar vstavili v policijski računalnik.
□ NEW YORK — Po daljšem obdobju suhih krav so se časi ameriških1 kadilcem spet nekoliko zjasnili. Zvezna ustanova za civilno letalstvo je namreč sklenila spet dovoliti kajenje na letalih, vendar pod pogojem, da imaj® več kot 30 sedežev. Trenutno pa proučujejo predlog, da bd' sploh prepovedali kajenje cigar in pip na vseh letalih.