Štev. 48. »f- P^ T gatariai. Ljubljana, 26. novembra 1930 Leto Xt ■ i ■ Pil 1 1 1 Dr. I. Rosina: Svetovna agrarna K. Poskušali srno podati kratek pregled na polju povojne agrarne produkcije i;n konsu-ma. Videli smo, da je situacija zemljedelstva, ki je bila v znamenju zakona o potroških stabilna (trdna, stalna), postala pod vplivom kapitalizma labilna (nestalna, spreminjajoča) in se zakolebala posebno po vojni pod vplivi zunanjih sil, ki >so povzročile, da bi konsum in produkcija ostala vsaj približno enaka. Vprašanje je: kaj, naprej? Ali ne gre tu morda za tako mogočne svetovne gospodarske pojave, da jim sploh ne bo moči priti v bkom? Ali ni pri stalno rastoči izdatnosti agrarne proizvodnje računati s stalnim poslabšanjem situacije (položaja, stanja) poljedelstva? Kajti gotovo eksi-stirajo na strani produkcije tendence (težnje) prehitevati potresno k on sum no sposobnost odjemalcev. In zvišanju ponudbe odgovarja padanje cen. Res je, da je mogoče potrebo, odnosno potrošnjo v gotovih zemljah še mnogo zvišati. To predvsem v zemljah, kjer se doslej prebivalstvo še nezadostno prehranjuje. Sein spadamo pač tudi mi Jugoslovani. Toda v Severni Ameriki, v Angliji in Nemčiji kaže velikost konsuma vendar že dolgo približno isto višino. Gre tu bolj za prevrat v korist užitnin-skih rastlin, kakor za absolutno zvišanje potrošnje. In pri zemljah z nezadostnim preživljanjem prebivalstva je treba najprej zvečati njega kupno moč, k čemur zopet treba veliko časa. Na drugi strani je omejeno tudi število ljudi, to je konsumentov. Zemlje z naseljeno germansko raso tako v Evropi, kakor v Ameriki pokazujejo znatno padanje porodov. Po mnenju dr. Rittera ne bosta pri današnjem stanju razvoja prebivalstva glavna kupca agrarnih proizvodov Anglija 'in Nemčija, ako bode njih lastno zemljedelstvo držalo korak z razvojem in ostalo konkurenčno sposob-in da ne bosta*prišli več vpoštev kot važna odjemalca na svetovnem trgu. Veliko kon-sumno sposobnost pripisuje dr. Ritter edino južni in vzhodni Evropi, latinski Ameriki (južni) in južni ter vzhodni Aziji. Kmet in tovarnar. Bodi temu kakorkoli, gotovo je, da ima ob vedno silnejšem pronicanju kapitalizma tudi v agrarno gospodarstvo, zemljedelec da-leko težje stališče od industrijalca. Zemljedelsko podjetje se ne da zaustaviti v trenotku in potem ob ugodnem trenutku zopet hitro spraviti v obrat. Zaustavitev-tovarne je prehodna mera, zaustavitev agrarnega podjetja nekaj definitevnega, zvezanega s čisto drugimi žrtvami in večjimi izgubami kot pri industrijskem podjetju. Kajti zemljedelsko podjetje počiva ;na bioloških (življenj- skih) procesih, na posebnostih zemlje, ki se jim ni moči upreti. Zato bo kmet tudi ob najslabših predpostavkah, posebno tam kjer gre za lastno potrebo, nadaljeval s proizvodnjo, četudi v lastno škodo in tujo korist. To je baš tipično za 'zemljedelstvo, da kljub prodiranju kapitalizma, ga vendar zadostno ne obvlada in skoraj obvladati ne more. Na turnemu razvoju gospodarstva, ki vede tudi v zemljedelstvu nujno k kapitalizmu, pa bi bilo zastonj se upirati. Te sanje ruskih predvojnih slavjanofilov šo že davno ovržene. Treba se spoprijazniti z realnostjo, ki pelje — da jo tako imenujemo — k amerikanizaciji tudi v agrarizmu. Treba torej — kolikokrat to slišimo — preiti k bolj intenzivnemu načinu obdelovanja zemlje, treba pazno in z očesom za svetovni trg izbirati zemljedekke rastline in uravnavati k temu tudi svojo produkcijo. Toda pro-rokovanje in v tem primeru nasvetovanje je kaj nehvaležna in kočljiva zadeva. Niti, da sem kmetijski strokovnjak, se ne bi upal. Zintenzifizirati (ojačiti, povečati z naprednejšo obdelavo zemlje) poljedelsko produkcijo pomeni povečati znatno tudi stroške proizvajanja. Zato se po znanem zakonu intenzi-ficiranje zemljedelstva izplača komaj, ako je cena produktu dosegla gotovo višino. Pri današnjih cenah večine kmetskih proizvodov bi menda vedla samo do še večje izgube. Omejiti produkcijo z ozirom na nepovoljnosti na svetovnem trgu pa je zopet možno le, če je že dosežena gotova intenziteta agrarnega gospodarstva. Tako, da tudi tukaj pridemo zopet nazaj v začarani krog ali po naše na, točko, kjer se pes v lastni rep grize. Sploh je pa tako umetno, sistematično razširjevanje ali omejevanje proizvodnje pri zemljedelstvu silno težko izvesti. Edino ponekod v Sev. Ameriških državah se je to z uspehom poskusilo. Pri zemljedelstvu ne gre za nekaj stotin, tihnično in trgovsko-gospodarsko visoko na-obraženih tovarnarjev ali njih ravnateljev. Tu gre za milijone samostojnih malih podjetij, katerih rofcovoditelji so mnogo manj naobra-ženi, ki se mnogo težje gospodarsko organizirajo, mnogo težje pridejo do kreditov in kapitala, težje branijo svoje pravice in težje, mnogo težje dosegajo gospodarsko - politični vpliv na zakonodajo. Kmetijstvo in država. Ravno pri zemljedelstvu pa je država, od katere edine lahko v večjem pričakuje zemljedelec odločilne pomoči. Predvsem v podpori strokovnemu šolstvu, pri podpori in dovrševanju produkcijske tehnike, posebne pa v carinski in 'trgovski politiki. Koliko naprej je zemljedelcu-kmetu tukaj industrijalec in trgovec! Saj so komaj v zadnjih desetletjih v večini zemelj osnovane samostojne gospodarske organizacije poljedelcev, ki se ne omejujejo le na vprašanja produktivne tehnike, temveč skušajo najti tudi primeren gospodar-skopolitični vpliv. Še v prvih desetletjih 19. stoletja manjka vsakega smotrenega agramo-politionega sistema. Agrarna politika, ki naj služi v podporo zemljedelski produkcivi, je pridobite^ komaj 19. stoletja. Gotovo je, da posamezne trgovskopolitič-ne obrambne mere posameznih zemelj v korist zemljedelstvu same na sebi še niso v stanu trajno uspešno se zoperstaviti pojavom krize, ki ima svoj vzrok v svetovnem gospodarstvu. S takim postopanjem dotičnih držav na dolgo časa se svetovna gospodarska situacija le slabša. Kajti na ta način se samo zvišuje tuzemska produkcija ravno onih produktov, ki stoje že itak v znamenju neravno-vesja med svetovno proizvodnjo in svetovno 'potrošnjo. (N. pr. Nemčija, Češkoslovaška s svojimi zaščitnimi agrarnimi carinami.) Pač pa je vsaj začasno mogoče s takimi — posebno carinskimi — merami zboljšati situacijo zemljedelstva, tako dolgo namreč, dokler ne začno učinkovati obrambni protiukrepi prizadetih sosednih zemelj. Baš tukaj vlada pač še neverjetna nezmožnost posameznih narodov, da bi se medsebojno sporazumeli in izravnali medsebojne koristi. V najnovejšem času vidimo poskuse agrarnih držav z medsebojnim sporazumom in enotnim nastopom ojačiti svoje stališče napram industrijskim agrarno-uvoznim državaf evropskega zapada in severa. Dr. Ritter je napram tem težnjam (agrarne konference v Bukarešti, Varšavi) in poskusom zelo skeptičen (nezaupljiv). Toda to je vprašanje in razmotrivanje zase. Stari grehi pojaiSavajo krizo. Pri nas gotovo ni ta, doslej najtežja zemljedelska kriza samo posledica svetovne. — Mnogo je tu lastnosti starih grehov. Intere-santne so tu številke, ki jih je iznesel na nedavnem zborovanju kmetske zveze gosp. Brodar. Cenfe kmetskh pridelkov niso padle napram predvojnim že same po sebi, one imajo tem manjšo kupno moč tudi še radi povišanja cen industrijskih proizvodov, ki so pri nas (ne v svetu!) napram predvojnimi še porasle! To ima svoj vzrok v prekomerni carinski zaščiti, ki jo je skozi deset let pri nas uživala industrija. Danes se sicer že govori o spremembi carinske zaščite, do katere bo gotovo tudi prišlo, toga še danes delajo pod plaščem carinske zaščite pri nas nekatere iz-!zmed industrij z naravnost neverjetnimi dobički. Kajti naša domača industrija — toda kapital je itak po ogromni večini inozemski — je povišala cene ne na normalni nivo stroškov proizvodnje in primernega podjetniškega dobička. Cene so postavljene baš malo pod ono ceno, ki jo mora nastaviti inozemski u-voznik, če plača vso carino in še prevoz do meje. Upajmo, da bo tukaj došlo kmalu do spremembe carinske tarife, o kateri nameri se že mnogo govori in ki je kmetijstvu nujno potrebna. Samo na ta način ter morda vendar z upehom izvedenega nastopa agrarnih držav Podunavja bo mogoče kritično gospodarsko situacijo našega jugoslovanskega kmetstva Da Naj ponovimo besede izobraženca: »Vsa krivda, da je naše kmečko gospodarstvo tako trhlo, tiči v poklicni zaostalosti. Če bi bil naš narod bolj napreden, bi bilo vse boljše.« Ker je to mnenje precej razširjeno, poglejmo, če in v koliko je utemeljeno. Ne tajimo, da je poklicna izobrazba zelo važen činitelj v gospodarstvu. Tehnika je učinkovito sredstvo, to je nepobitno dejstvo. Ni pa edino orožje. Lahko smo izredno sposobni, to se pravi, da smo v stanu v istem času na istem prostoru čim več narediti ali proizvajati. Kljub temu pa je naš obstoj še vedno ogrožen ali celo v nevarnosti. Le poglejmo v življenje in videli bomo, da je to resnica. Če bi bilo naše kmetstvo strokovno bolj razvito, bi, umevno, proizvajalo več in boljše plodove. V tem slučaju bi ponudba narastla. Čim večja je ponudba na eni — v tem slučaju kmet s pridelki — tem manjša je ponudba od druge strani (kupca). Tako je bilo in je. To se očituje tem bolj, čim več ima kupec opraviti s šibkimi poedinci. Mogoče da bo ponudnik (kmet) deloma na boljšem z ozirom na kakovost svojega blaga. Prav — a vprašanje nastane, če krije ta priboljšek one izdatke (kapital), ki jih je napredni kmet moral imeti (stroji, orodje, gnojila itd.)!? Naj navedem čisto konkreten slučaj: Govoril sem z naprednim kmetom - sadjarjem, ki je že vnovčil svoj pridelek. Na moje vprašanje, kako je zadovolen z izkupičkom, mi je odgovoril dobesedno tako-le: »Že gre, le svoj trud, prizadevanje in precejšnje izdatke, to moram pozabiti, ker ni plačano. Res sem izkupil za svoje lepo blago razmeroma več kot drugi, a to niti od daleč ne krije mojo troške.« Zato pravimo tako-le: Oni povišek, ki ga z večjo poklicno izobrazbo dosežemo za svoje blago, je v današnjih razmerah bolj navidezen. Če presojamo to z narodno gospodarskega stališča, iztaknemo (vedno v danih razmerah) v našem slučaju še to zlo: Na eni strani gre naša vrednost (blago) v tujino v obliki nizkih cen, po drugi pa v obliki narastlih potreb v strokovne svrhe, ker nam jih krije pretežno tujina (stroji, orodje itd.). Naša strokovnost goni torej v danih razmerah posredno kolo nam sovražnega židovskega in drugega kapitala. Vemo, da bi tukaj znal pasti očitek, da je to izvajanje zgrešeno, češ, da vzporedno s strokovno gre tudi splošna izobrazba. Kdor z večjim zanimanjem plodove ustvarja, jih skuša tudi z večjim zanimanjem vnovčiti. Da, a vsakdo išče le svoj interes in si skuša sam pomagati, najčešče na škodo drugih. Za to govori praksa celo pri nekaterih zadrugah. Evo slučaj: Kmet se je obrnil na sadjarsko zadrugo z upom, da mu ta blago boljše plača. Motil se je. A ugotovil je še drugo nemoralno zlo: dočim so mu namreč ponudili v pisarni za kg Din 2 in pol, je njihov mešetar plačeval za enako iblago Din 2-75. Pa naj bi bila namesto posameznikov dobro organizirana, enotna kmečka armada, pa čeravno bi bilo vmes % in več strokovno zaostalih. Ali bi se jih izigravalo? Njihova beseda in zahteve bi nekaj odtehtale, bodisi, izboljšati ter njegovo kupno moč zvišati. Šele tedaj pa je misliti na bolj intenzivno izrabo naše zemlje ter znatno zvišanje naše agrarne produkcije. Samo na ta način v prihodnjem desetletju lahko računamo na poživitev trgovine, na nove investicije in na zvečani denarni promet. Sicer ni videti mnogo izhodov. da bi sami kaj iskali, ali pa da bi jih drugi potrebovali. Njihova pomembnost bi prišla do odločilnega izraza, a to le radi jakosti (organizacije). Samo zato. Letos je bila ponekod dobra sadna letina. A cene niso bile kljub velikemu povpraševanju ravno tako ugodne. Ugodne so že bile, a za prekupce. Zato so rastli kot gobe po rosi. Vinski mošt gre po takih cenah (3 Din), ki dovolj glasno govore o naši mizeriji. Tukaj m trpe škodo le revni kmetje, ampak celotno gospodarstvo. To je rop nad najrevnejšim in najšibkejšim, ki ima zelo težke posledice. Če gredo n. pr. naše fine sorte jabolk za 50, 60 in več odstotkov bolj ceno kot bi lahko šle, enako tudi naš 18 odstotni mošt, ni vse v strokovni zaostalosti, pač pa veliko več v neorganiziranem gospodarstvu. Dokler bodo vladale take razmere, bomo lahko še celo večnost ponavljali o slabih kme-čko-gospodarskih in s tem v zvezi seveda tudi narodno-gospodarskih razmerah, pa če bo strokovna naobraziba zelo povoljna. Narod potrebuje prave vzgoje, da spozna, kdo in kaj je in kaj on kot kmečki sloj predstavlja v socialnem življenju. On potrebuje pouka o odnosih v gospodarstvu med posameznimi socialnimi skupinami in kako mu je gospodariti, da zavaruje svoje interese. Ponovno pribijemo: Kmet mora postati zadrugar ne po volji drugih, pač pa po lastni volji. Le s to kretnjo bo mogoče zdravnavati njegove in naše gospodarske razmere. Ravno toliko mn je treba tudi strokovne izobrazbe. A ko bomo delali v tej smeri, bomo nehote trčili na precejšnje ovire, kjer bomo še bolj jasno spoznali zmoto, uvodoma navedeno. Znašli se bomo pred dejstvom, ki jo bomo nazvali socialno krivico. So to ostanki iz gro-fovskih časov (fevdalne dobe), ki nam nudijo kaj »pestro« posestno sliko in sicer veleposestva s svojimi interesi in kmete s svojimi (ki pa se jih niti jasno ne zavedajo). Med kmeti bomo zopet našli ločitve. Evo sliko: Od malone 145 tisoč kmetijskih obratov je 1/12 veleposestev, '/« srednjih, skoraj 1/3 malih kmetov in skoraj j2 (65 tisoč) bajtarjev. To stanje ustvarja ono nezdravo razmerje, ki je vedno bolj vidno, in bolj ruši kot pa druži. Tudi tukaj tiči velik vzrok naših trhlih kmečkih razmer. Posnamemo: Da so naše kmečko-gospodarske razmere tako slabe, je več vzrokov: v pomanjkljivi vzgoji in neizobrazbi kmečke mase, v krivicah socialnega značaja, v politični zaostalosti in končno v svetovni gospodarski krizi. Največjo izbiro kuhinjske posode, in to aluminijaste, železne in emajlirane različnih kvalitet in barv, po najnižji ceni, nudi tvrdka z železnino Stanko SFlorjančic JCjubljana, Sv. 3?etra cesta št 35 Ali si že član Kmetijske Matice? Izjava našega kralja. Posebnemu dopisniku francoskega lista »Journala« (Žurnala) je dal Nj. Vel. kralj daljšo izjavo in je med drugim tudi pripomnil: »Ni resnično, da bi bila Jugoslavija Franciji ali kaki drugi državi slepo orodje. Pač so francosko-jugoslovanski odnošaji prisrčni in prijateljski. Res je, da se Jugoslavija oborožuje, toda oborožuje se le, ker ima neomajno voljo braniti mirovne pogodbe in sedanje stanje. Naše oboroževanje nima agresivnega, marveč defenziven značaj. Geografski položaj moje dežele me sili, da zasledujem s skrbjo in pazljivostjo vse zunanje dogodke, še bolj pa me sili, da vodim previdno politiko miru.« Veliko kmetsko zborovanje v Zagrebu. Voditelj ilovega kmetskega gibanja na Hrvatskem g. Karlo Kovačevič sklicuje za 8. decembra v Zagreb kmetsko zborovanje, ki bo po svoji obsežnosti in pomenu eno največjih, kar jih je bilo zadnja leta v naši državi. To zborovanje bo največja in najglobokejša manifestacija ne samo hrvatskih kmetov, temveč celokupnega hrvatskega ljudstva za našega kralja in Jugoslavijo. Danes po 6. januarju 1929 ni več strank in ne posrednikov med narodom in kraljem. Zato se kralj razgovarja potom svojih ministrov naravnost z narodom o njegovih potrebah, težnjah in željah, narod pa manifestira svoje priznanje in odobravanje takega dela, kjerkoli se mu nudi prilika. Da bo mogel narod javno izraziti svoje mišljenje in pokazati razpoloženje do novega stanja in ustvarjajočega dela, je organiziral seljak Karlo Kovačevič veliko narodno zborovanje v Zagrebu na Jelaoičevem trgu. Na to zborovanje pa ne bodo prišli samo hrvatski, temveč tudi slovenski kmetje, ki ne opuste nobene prilike, da ne bi naglasili slož-nost in vzajemnost z vsemi kmeti v državi ter pokazali trdno voljo in prepričanje, da je bodočnost naše svobodne države najbolj zagotovljena v skupni slogi vsega kmetskega ljudstva Jugoslavije. Ministrstvo za promet je dovolilo, uvažujoč ogromen pomen tega zborovanja in težke gospodarske razmere na kmetih, prosto vožnjo po železnici sem in tja, ki velja od 6. do 11. decembra. Sklicatelj zborovanja g. Karlo Kovačevič je izdal za prosto vožnjo posebne legitimacije, ki se dobe za udeležnike iz Slovenije v upravi »Kmetskega lista«, Ljubljana, Kolodvorska 7. Za udeležnike iz okrajev Maribor d. in 1. breg, Preva-lje in Slov. Gradca se dobe legitimacije pri g. dr. Igor Rosina, Maribor, Aleksandrova cesta št. 16. Knjige Kmetijske Matice bodo v kratkem gotove, na kar se začne z razpošiljanjem. — Kljub ponovnemu opominjanju še vedno niso nekateri gg. poverjeniki vrnili nabiralnih pol. Vsi ti se vljudno naprošajo, da to čimprej store, da ne bo nepotrebnih zamud v pošiljanju knjig. — Letošnje knjige bodo izredno lepe, a tudi obširne. Samo knjiga »Ljudska astronomija« (nauk o zvezdah), ki je edina v slovenskem jeziku, je vredna več, kakor plača član Kmetijske Matice za vse 4 knjige. Cena samo tej knjigi bo v podrobni razprodaji po novem letu Din 48-—! Kdor se pa takoj naroči na knjige Kmetijske Matice, dobi za Din 30-— štiri knjige (poštnina posebej)! — Lepših knjig ne more pokloniti slovenskemu kmetu nihče, zato je v interesu sleherne kmetske hiše, da je naročena na Kmetijsko Matico. Pišite še danes na naslov: Kmetijska Matica v Ljubljani, Kolodvorska 7. bomo na lasnem! ■r. —i. K medsebojnemu spoznavanju. Ker nam je vsem jugoslovanskim kmetom potrebno, da se medsebojno spoznamo, bomo v našem listu zaporedoma objavili članke o našem narodu na jugu. — Kljub raznim izletom namreč, ki jih prirejajo poedine pokrajine v svrho spoznavanja, se vendar še ne poznamo. Pri takih izletih nimamo dovolj časa, da bi pogledali v srce kmeta, da bi ga mogli spoznati po značaju in miselnosti. — To je namreč glavna stvar. Ko bomo našli o značaju in miselnosti dotikajoče se točke, sorodne točke, potem šele bomo mogli reči, da ga poznamo. To je za nas kmete zelo važno iz razloga, ker bomo svoječasno na podlagi takega medsebojnega poznanja brez razlike na vero in pleme z kmečko solidarnostjo, kot sorodniki po miselnosti skupno korakali k cilju, katerega smo si postavili, ne samo v našo korist, temveč tudi v korist Jugoslavije, katere temelj smo in tvorimo. Iz teh razlogov moramo tudi vsak pokret, kjerkoli v državi, ki stremi za tem, da na podlagi plemenskih ali pa verskih razlik odvaja večje skupine kmečkega ljudstva iz mase jugoslovanskih kmetov, globoko obžalovati, ker mi kmetje moremo samo kot kompaktna masa, homogena (enotna) po miselnosti, doseči ono, kar želimo. Če se bomo podali v verska in plemenska taborišča, bomo izgubili na moči in nastalo bo ono, kar je bilo pred 6. janrarjem 1929, namreč, da so kmetje v nepojmljivi zaslepljenosti pomagali ljudem, j katerim je bil cilj, ojačati svojo plemensko ali pa versko stranko s politično nedozorelimi in nezavednimi kmeti. Ostanimo dobri katoliki, dobri Slovenci, ali ne izgubimo pri tem iz vida, da leži korist kmeta v jugoslovanski kmečki vzajemnosti. — Toliko kot uvod. -- Sledeče vrstice bomo posvetili kmetu na skrajnem jugu naše države — seljaku južne Srbije, ki se je svoječasno imenovala Makedonija ali pa Macedonija. V starem veku namreč se je Macedonija razširjala v sredini balkanskega polotoka v zapadno - vzhodni smeri od Egejskega do Jadranksega morja. Danes je Macedonija starega veka razdeljena na 4 države, t. j. na Jugoslavijo, Bolgarsko, Grško in Albanijo. Ker so poedini bralci gotovo že slišali izraz »makedonstvujušči«, ne bo odveč, če ga na tem mestu objasnimo. Makedonstvujušči so ljudje, ki so po balkanski vojni (1912—1913), ko je bila Macedonija razdeljena med Bolgare, Srbe in Grke, pobegnili iz srbskega in grškega dela Mačedo-nije v Bolgarsko. Med njimi sta dve struji. Ena hoče, da bi postala Macedonija samostal- Mi smo nedavno priobčili članek o delovanju »Kmetske zveze«, kjer smo ugotovili, da si »Kmetska zveza« čisto po krivici lasti pravico, govoriti v imenu vseh kmetov Dravske banovine, kajti to pravico ima kvečjemu »Kmetijska družba«, kjer so včlanjeni res vsi člani kot kmetje, ne pa kot kakšni (bivši) strankarji, ki jih po 6. januarju ne bi smelo nikjer več biti. Vprašali smo tudi odgovorne gospode, kaj na tako početje »Kmetske zveze« oni pravijo — odgovora pa do danes nismo brali nikjer, tudi v »Domoljubu« ne. Zato pa smo zahtevali enako pravico za vse — kajti če sme ena današnja ali pa bivša skupina kmetov imeti poleg »Kmetijske družbe« še svojo posebno »strokovno« organizacijo, mora biti to dovoljeno tudi vsaki drugi skupini! Ali — ali! Kraljevski manifest od 6. januarja Je dovolj jasen! Ista »Kmetska zveza« pa sklicuje tudi v Maribor 10 decembra leta 1930. svoj im- ' ••• na država, druga pa hoče, da bi se Macedonija spojila z Bolgarsko. Sedaj bodo naši čitatelji razumeli vpade teh ljudi na naše in na grško ozemlje. Danes vlada že red v južni Srbiji. Leta 1919—1923 so pa bili taki vpadi na dnevnem redu in Makedonstvujušči so pobirali davek od seljakov in dati so jim morali tudi hrano. Sedaj, ko imajo seljaki puške, je vsak vpad, razen redkih izjemnih slučajev, skoro izključen, ker ni nikjer v naši državi ljudi, ki bi Makedonstvujuščim pomagali. Seljak v južni Srbiji, brez ozira na vero in pleme, je miroljuben. Vsa plemena, to so Slovani, pa tudi Arnavti; veliko je pa tudi šte-lepa lastnost, t. j. gostoljubnost. Rad te bo sprejel in delil s teboj, kar ima. Kar se tiče gostoljubnosti, je južna Srbija gotovo na prvem mestu v celi državi. Po veri so razdeljeni v katolike, pravoslavne in muslimane. Katoliki so večinoma amauti. V pretežnem številu so pravoslavci Slovani, pa tudi arnauti; veliko pa je tudi število muslimanov, to so prejšnji Turki in del arnautov. Jugosrbijanec je pobožen in lahko služi za vzgled prave pobožnosti. Ali eno lastnost ima, ki je posledica razmer, v katerih je živel: nezaupljiv je. Nič čudnega! Do 1912. leta je bil v turški državi z omejenimi pravicami. Po kratki dobi osvobojenja po junaški srbski armadi so ga v svetovni vojni podjarmili zopet Bolgari in Nemci, dokler ni ! zmagoviti konec svetovne vojne za vedno rešil vprašanje njegove politične pripadnosti. Pa tudi prva leta naše države so ga vznemirjali četniki iz Bolgarije. Pod utiskom zločinov, ki so jih izvrševali makedonstvujušči in katerim se od početka ni prišlo do živega, so postali prebivalci teh krajev nezaupljivi. Vsled tega so zelo oprezni v govoru in vsak korak jim je premišljen. Duša mu je pa blaga in mila. Uboji v Mačedoniji so zelo redki. Povsod jih je več kakor v južni Srbiji. Oni niso vroče krvi — trezni so in preudarni. Arnauti-muslimani, ki še niso opustili starega običaja krvne osvete, včasih medsebojno o-bračunajo, ali tudi to je že popustilo. Osebna sigurnost torej ni nikakor ogrožena in vse, kar se o tem govori, je jako pretirano ali pa spada v — bajke. Kot dokaz naj služi sledeče: Ko sem se mudil v južni Srbiji, sem na lovu prehodil bitoljske in skopijanske ravnice in sosedno hribovje. Sam, daleč od vsakega sela, t. j. od vsake vasi, nisem bil v teku treh let nikdar nadlegovan in to v letih od 1920—1923, ko je bilo v pogledu sigurnosti najslabše. Dandanes pa vlada doli najbolji red. (Dalje prihodnjič.) občni zbor. Vabilo, objavljeno v »Slovenskem Gospodarju«, se glasi: Občni zbor Kmetske zveze v Mariboru bo v sredo dne 10. decembra 1930 ob 10. uri predpoldne v Zadružni gospodarski banki v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, v dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in preglednikov. 2. Naše kmetijstvo v svetovnem gospodarstvu — Ivan Vesenjak. 3. Standardizacija. Vnov-čevanje kmetijskih pridelkov — VI. Pušenjak. Itd. V tem vabilu so značilna zlasti imena govornikov. Kaj so ti gospodje: Vesenjak, Pušenjak itd. Ali so to res sami kmetje? Kakšna strokovna kmečka organizacija je torej to, kjer nimajo prve in glavne besede kmetje, ampak samo prvaki in veljaki neke bivše in sedaj, po 6. januarju, razpuščene politične stranke? Kaj pravi nadzorna oblast na vse to?! Ali velja kraljevski manifest tudi za Dravsko banovino ali ne? Značilno je tudi to, da se udeležujejo zborovanj »Kmetske zveze« razni banovinski urad- niki in se pustijo voliti v vodstvo take organizacije. Če pridejo ti gospodje kot strokovnjaki na zborovanje »Kmetijske družbe«, nimamo nič proti temu in je vse to čisto v redu. Toda kaj imajo ti gospodje za iskati v upravi neke organizacije, ki ni splošna, ampak ki obsega le del kmetov? Ali je to v redu? To so stvari, ki jih po našem skromnem mnenju po 6. januarju ne bi smelo več biti. Če je proglas Nj. Vel. kralja enkrat tukaj, mora tudi veljati in veljati ne samo za enega, ampak za vse! Tudi za tiste, ki niso člani »Kmetske zveze«! še enkrat gradba nove ceste Frankolovo—Socka—Dobrna. Ko smo imeli interesentje za gradbo nove ceste Frankolovo—Socka—Dobrna, dne 19. oktobra sestanek, da bi čim prej prišli do te krvavo potrebne ceste, smo med drugim tudi povedali, da je za asfaltiranje ceste v zdravilišču Dobrna denar, za našo cesto ga pa ni. Vemo, da je potrebno utrjevati in asfaltirati ceste, da so sposobne za avtomobilski promet. Mnenja smo pa, da je poprej treba kmetom priskrbeti prometna sredstva, oziroma dobre ceste, potem šele druge asfaltirati. Kako bo pa to izgledalo, da bo tam v topliškem rajonu cesta lepo asfaltirana, četrt ure proč v okolico Vrba bodo pa kmetje do kolena gazili po blatu. Ali to koristi kmečkim interesom? Še en slučaj. Letos je v okolici Selce obč. Frankolovo precej obrodilo sadje in so ga prodali na Frankolovo. Iz Selc pa do Frankolovega je 3 km. Sedaj pa kmetje niso mogli sadja tiste tri kilometre prevoziti, ampak so ga morali peljati v Socko na Novocerkev, Vojnik, Ivenco in potem so prišli šele na Frankolovo, torej so rabili 14 km namesto tri. Ali je to za povzdigo že itak osirotelega kmetijstva? Mislimo, da smemo prositi za eno pošteno vozno cesto, ker sedanje cestne razmere tirajo kmete direktno v propast, ker ne moremo svojih pridelkov ob pravem času spraviti v denar. Mislim, da to ni nikaka zlohotna kritika, če svetujemo, naj se izpeljejo potrebne gospodarske ceste prej nego se bodo druge asfaltirale. Kajti mislimo, da ni vse eno, če propade kmet ali ne. Če bo propadel kmet, bo ž njim vred propadel tudi avtomobilski promet. Vsi zatrjujejo, da je kmet steber države, torej moramo ta steber ustvariti močnega. Če bo steber krhel, bo tudi, kar je na njem nehalo cveteti. Leta 1928 se je govorilo, da je v Lipi v rudniškem prostosledu pod-zemelska jama. A se je kar hitro pričelo raz-motrivati, kako in kdaj bo cesta zgrajena do podzemelske jame. Kar čez noč so bili načrti gotovi. Ravno tako je sedaj, ko misli mariborska planinska podružnica v Lindeku postaviti turistovsko zavetišče. Se že razpravlja, kje bo boljše izpeljati cesto, da se bo mogoče z avtom voziti v Lindek. Torej v Lindek se bodo vozili z avtomobili, ti kmet pa gazi po blatu. Pričakujemo, da bodo merodajni činitelji vendarle uvideli potrebo in cesto zgradili. Kmet. Pri zapeki, krvnem prenapotajenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz-Josefova«-grenčica izdatno izpraznjen je črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. — Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Joselo-vo«-vodo tudi pri nadlogah klimatoterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz-Josefova«-voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zaupniki, premotrite tekom zime dobro svojo okolico. Dobili boste kmetske domove, kjer še gotovo nimajo »Kmet. lista«, temveč oitajo iz nevednosti še gosposke liste. Poučite take gospodarje im gospodinje, da je v naši banovini samo en in edini Kmet. list, ki je v resnici samo kmetski. In Se enkrat ..Kmetska zveza'*. iPODbt Matena pri Igu. Iz naše vasi se bolj malo sliši, ker živimo v večnem delu in gospodarskih borbah. Pridelkov je dosti, toda kupcev bolj malo. V zadnjem času so delili podpore okoliškim občinam za popravo potov in to iz fonda okrajne cestne blagajne. Naša občina Iška Loka je nekaj malega že prejela, toda Matena nič, čeprav rabijo našo sosedkino pot vse podkrimske vasi za v Ljubljano.. Najbrže mora biti tu kaka pomota in prosimo, naj se popravi. Avtobus Pečnikar iz Ljubljane ne vozi že dlje časa več zvečer v Podkrim. To večerno vožnjo bomo pogrešali, ker sedaj ko smo prenehali z delom, nas bo večkrat pot silila v Ljubljano. Želimo, naj ostane star vozni j red, ki je razobebešen pri Češnovarju, kajti novi je za nas neprikladen, to se pravi, naj se u polje zopet redna večerna vožnja iz Ljubljana—Ig—Matenc—Tomišelj kot prej. Sicer bomo morali opuščati še jutranje vožnje in vpregali svoje konje. Dopis z dežele, če se ne motim, videl sem neki dopis v »Domovini« glede malih občin, ki bi se imele priključiti večjim, da naj bi se to ne storilo. In. voli naj se le sposobne može županom. Kolikor poznam razmere, ni v vseh občinah enaka davčna moč. Nadalje, moral bi županom biti voljen le tisti, ki dru-zega opravila nima. Župan, posestnik, trgovec ali obrtnik, tudi če sposoben, moral bi kot davkoplačevalec zanemarjati eno ali drugo pri tolikem delu, ki se danes županstvom nalaga, če bi hotel temu zadostiti. Škorjan pri Turjaku. Pred par dnevi sta se poročila Rafael Podlogar z gdč. Francko Mikolič iz Zelimljega pri Igu in Tone Mihel-čič z gdč. Pepco Petelin iz Gradeza. Tone in Rafael že v sredo zapustita nas in gresta v Francijo., kmalu nat,o pa/še mlade žene za njima. Obilo sreče! Sv. Jurij ob Ščavnici. V našem sokolskem društvu je postalo zopet živahneje, ker je jesensko delo po večini opravljeno ter ima članstvo več časa; zato se zopet marljivo ve-žba z vsemi oddelki. Obenem se je ponovno pričelo s pevskimi in tamburaškimi vajami. Telovadbo poseča s posebnim veseljem naša sokolska deca, moška in ženska. Toda ravno sedaj, ko bi vse društveno delo, posebno telovadba dosegla večji razmah, nam bo nedo-statek vsaj nekoliko primernega prostora za telovadbo v zimskem času velika ovira, ker 'bomo v telovadbi vso zimo omejeni na tesno sobo, ki je zlasti za naraščajoče oddelke dece mnogo premajhna. Toda na telovadnico za sedaj še misliti ne moremo, ko pa nekateri vplivni činiteiji v našem kraju skušajo sokol-sko delo omalovaževati in celo ovirati. Medtem ko v naših listih čitamo, kako v mnogih krajih, nase banovine merodajni krajevni činiteiji pravilno umevajo veliko misijo Sokol-stva, kar se kaže tudi v tem, da dajejo krajevni šolski odbori radevolje sokolskini društvom na razpolago prostor v šoli, se je pri nas dogrodilo, da je krajevni šolski odbor iz-vzemši šolskega upravitelja soglasno odklonil prošnjo našega sokolskega društva za uporabo šolske sobe v prosvetne svrhe, kakor da še živimo v »lepih starih časih«. Kljub temu je pa pri nas,vendar še dokaj uvidevnih ljudi, med njimi staršev, katerih deca telovadi v naših vrstah, ki so spoznali, da je mnenje, ki se je cd izvestne strani širilo o Sokolstvu — krivo. Kdor pa še;do danes ni prišel do spoznanja, da je jugoslovanstvo in sokolska ideja eno in isto, se bo imel priliko o tem prepričati ob proslavi državnega in sokolskega praznika — 1. decembra, ki se bo vršila v nedeljo, dne 30. novembra popoldne z akademijo in bakljado. Gnafifni gsoiikusi v kranjskem ©krajtf, Z ozirom na »dopis z dežele«, objavljen v Kmetskem listu 19. novembra t. 1. glede letošnjih tekmovalnih gnojilnih poizkusov v kranjskem okraju, je ugotoviti, da se je g. dopisnik v svojih trditvah spustil nekoliko predaleč. Napačno je govoriti, da kmet »žrtvuje« denar za umetna gnojila, Kajti z nakupom umetnih gnojil ničesar ne žrtvuje, temveč le pridobi in le v prav slabem izjemnem slučaju ne pridobi, a tudi nič ne izgubi. To velja seveda za tiste posestnike, ki umetna gnojila pravilno uporabljajo po najnovejših izkustvih, še najbolje na podlagi lastnih poizkusov.. Ni res, da se umetna gnojila ne izplačajo, temveč prinašajo kmetu tudi še danes pri vsem podcu cen za kmetijske produkte prav lep čisti dohodek,, Piko jjili preudarno uporablja in druži uporabo umetnih gnoji! tudi z drugimi odločilno važnimi ukrepi, predvsem uporabo dobrega semena, moderno obdelavo zemlje, setev, itd. Da je temu tako, so potrdili ravno letošnji poizkusi v kranjskem okraju, dasiravno je bilo med njimi večje število nerabnih in med uspelimi tudi nekaj nezanesljivih. Saj je vendar namen poizkusov, da se kmet sam prepriča o njihovi izdatnosti, tega ni bilo potreba še enkrat povedati. Dopisnik naj ve, da je ni prireditve, pri kateri bi bili zadovoljni vsi kmetje, ve naj pa tudi, da tudi prireditelji niso mogli biti letos zadovoljni z vsemi poizkusi, niti z vsemi poizkusniki, ker je bilo med njimi lepo števil1 o tekih, ki pomen poizkusov niso docela zapopadJi in ki so se kot poizkusniki prav slabo obnesli. Isti bodo odpadli iz prihodnjega poizkusnega krožka. Dopisnik pravi, da je bilo premalo kontrole. To je res in tudi naravne, ker je zadostna kontrola pri 44 poizkusniikih, ki delajo 120. posameznih poizkusov,, s sirra ni ene ali dveh oseb nemogoča pri danih razmerah. V takem slučaju bi moral biti vesten in pošten po izkusili k kontrola 8?meimnj sebi, če mu ie kaj za stvar. Sicer pri drugem krožku bo itak odpadla najmanj polovica dosedanjih poizkusnikov in bo potem kontrola olajšana. Pisec bi moral vedeti, da je bi! letošnji poizkusili krožek predvsem, pi vi pcizkus te vrste, bil je le poizkus krožka, z namenom, da pokaže nedostatke in napake ter suiern,Rodnik, slišite, ali nimate prav nič takega, da bi človek lahko kaj sklepal?« »I, seveda, saj otrok ni bil nag. Prejle popoldne sem ji dal, kar je takrat imela na sebi. Naša Hana je vse tako skrbno spravila, bolj ko relikvije.« »Potem že,« se je potolažil Širnem, a Rodnik je zaklical: »Zalka, imaš s seboj, kar sem ti prejle dal?« »Imam,« je prihitelo dekle k njima. »Ali bi mogoče Cencanov oče tudi radi videli moje bogastvo?? »Bi mi hotela pokazati?« »Pojdimo nazaj k mizi, da vam lahko raz-prostrem,« se je šalilo dekle. »To ni kar tako, veste oče ...« Ko je zagledal Šimen vsebino omota, je omahnil na stol: »Alenka, dete moje —« Brez ume vanj a so se spogledali vsi in Lona je skrivaj pokazala na čelo, toda Šimen jo je opazil in jo opovrgel: »Nisem neumen, nisem. Alenka — vi ji pravite Zalka — je moja in Lenkima hči, prvo dete, ki nama je bilo rojeno v zakonu.« »Jaz — vaša hči?« je bledela Zalka. »In je potem Cencan moj brat?« Nove določbe za zasebne trtnice in drevesnice. Uradno poročajo: Ministrstvo za kmetijstvo je izdalo na osnovi zakona o gojitvi in pospeševanju vinogradov okoli 50 potrdil za nove privatne trtnice in sadne drevesnice. Prodajati smejo posestniki teh trt in drevesnic samo na področju svoje banovine in to pod kontrolo banovinskih organov. Ra-zentega so dolžni naznaniti pri vsaki prodaji številko, vrsto in kvaliteto dreves in trt. Če njihovi podatki ne odgovarjajo resnici, bodo morali nositi materijelno in moralno škodo. Vlom v Sarajevu. V ravnateljsko sobo ženske gimnazije v Sarajevu je bil izvršen drzen vlom. Tatovi so mavrtali železno blagajno in odnesli iz nje nad 150.000 dinarjev vrednosti. Huda nesreča kmečke družine. V nedeljo 16. t. m. je nastal ogenj v hlevu posestnika Antona Debelaka na Rodnah pri Rog. Slatini. Z vseh strani so prihiteli ljudje na pomoč. Najbolj se je pa trudil, da bi rešil, kar se je še rešiti dalo, gospodar sam. Ko je že z vseh strani sikal plamen iz strehe, je skočil v goreči hlev, da reši še gosi. V tem hipu se je zrušilo nad njim goreče ostrešje in ga pokopalo sredi ognja. Šele drugi dan so potegnili truplo nesrečnega Debelaka iz ruševin, ki je bilo popolnoma zoglenelo. Zapustil je ženo in sedmero otrok. Vatikanska telefonska centrala. Papež je te dni otvoril v prisotnosti kardinala Pacelli-ja in drugih visokih cerkvenih dostojanstvenikov novo telefonsko centralo v Vatikanu. Ob tej priliki je podarila papežu ameriška telefonska in brzojavna družba zlat telefonski aparat. Eksplozija bencina. V petrolejski rafineriji v rumunskem mestu Ploestiju se je vnel rezervoar s 500 vagoni bencina, ki je po- Šimen je samo prikimal. Cencan m Zalka sta bila bolj bleda od krede, ko je starec nadaljeval: »Brž po rojstvu tega otroka sem začel spet mučiti rajno ženo, da dete ni moje. Da bi rešila otroka in sebe in mene trpljenja, mi je rekla, da jo odda v rejo. Ta oblekca mi je zdaj razodel a, kam jo je dala. Rajna mi je še na smrtni postelji, prav nazadnje, jela govoriti o Alenki, pa ji je smrt odvzela besedo, predno je mogla vse povedati. Bog mi odpusti in vsi, če mi morete.« Joka, ki se je tedaj razlegel po Brežin-kinem vrtu, Šimen ni slišal več. Svojo nalogo je izvršil: hčerko je našel in njegove ure so se bile stekle. Kap mu je pretrgala že itak prhko nit življenja ... Mesto vesele svatovščine šo obhajali pri Rodnikovih sedmino za pokojnim Lovračevim Šimnom. Alenka - Zalka se je morala odpovedati komaj vzcveteli ljubezni, udarec, ki jo je potrl do obupa. Tudi .Šimen je bil kakor mrlič. Zalka, njegovo vse — in njegova sestra, rodna sestra! Kakor sivolasega starca ga je prihulilo to strašno breme. Polna bridkosti v srcu je sklenila Zalka, da se odpove mladosti in svetti. Kot usmi-ljenka se je odločila lajšati tuje gorje. Dolorosa so ji dali v redu ime, Dolorosa — Brid-kostipolna. Taka je čez tri leta prišla streč svojemu blagemu dobrotniku in redniku, Petru Hodniku. Zvesto je ču'a ob niegovi postelji, dokler mu ni za veke zatisnila oči. To je bilo edino, s čimer mu je uboga redovnica mogla izkazati hvaležnost za dobrote. Ob slovesu sta si potem po pogrebu z bratom noslednjič segla v roke. »Zbogom, brat, je mahnila ona in ni mogla zadrževati solz. »Zbogom, draga Zalka,« je zastokal brat, a ona: »Ne: Dolorosa —« In on, kakor odmev: »Zbogom, sestra Dolorosa!« vzročil strohovito eksplozijo, tako da je odneslo 60.000 kg težak pokrov rezervoarja kakor igračo v zrak. Bencin je ves zgorel. Da so preprečili eksplozijo v drugih rezervoarjih, so bencin izpustili. Škoda znaša okrog 30 milijonov lejev. Potopljeni parniki. Ob portugalski obali se je ponesrečila angleška ladja »Highland hope«. Potnike in posadko so rešili portugalski mornarji, ki so prihiteli na pomoč, tovor se je pa potopil z ladjo vred. — V atlantskem morju se je pa potopil švedski parnik »Ovidia«. Posadko je rešila angleška ladja »Mauretanija« in drugi švedski parnik »Endicott«. Pomota s smrtnim izidom. Pred okrožnim sodiščem v Subotici je bil obsojen trgovec Vilim Rosenberg na štiri mesece zapora in 1800 Din globe, ker je prodal Franu So-kalaju namesto F rane-Jožef ove grenčice ocet-no kislino. Sokalaj je, misleč, da ima zdravilno vodo, popil nekaj požirkov in kmalu za tem umrl. Žene v avstrijskem parlamentu. Pri zadnjih avstrijskih parlamentarnih volitvah je bilo izvoljenih tudi 11 ženskih poslancev, in sicer 9 socijalnih demokratinj, ena krščanska socijalka in ena v Schobrovem bloku. Sovjetski industrijski dumping. Rusija je odposlala pred kratkim v Bolgarijo 10 vagonov galoš in gumijastih čevljev in jim nastavila izredno nizko ceno. Izdelek je prvovrsten in daleč prekaša bolgarsko gumijasto robo. Kljub temu so sovjeti nastavili ceno za par galoš in gumijastih čevljev le 80 levov, dočim stane bolgarski izdelek 140 levov. To je povzročilo med bolgarskimi tovarnarji in trgovci silno razburjenje, ker jim preti še to zimo od strani ruske konkurence usoden udarec. Prosili so bolgarsko vlado za zaščito, da ne propade njihova industrija gumija. Znižanje plač drž. uradnikom v Italiji. Vsled vedno bolj rastočega primanjkljaja v državnem proračunu se je italijanska vlada odločila znižati plače vsem državnim in samoupravnim uradnikom za 12%. Na ta način upa prihraniti okrog 1 milijarde lir. V zvezi z znižanjem plač bo poskušala vlada vplivati tudi na znižanje cen življenskim potrebščinam. Po zgledu znižanja plač državnim uslužbencem so začeli tudi privatniki zniževati plače svojim nastavljencem. Vojaška vstaja v Rusiji. Razne vesti o razmerah v Rusiji vedo poročati, da je nastalo veliko nerazpoloženje proti boljševiškemu diktatorju Stalinu in njegovi brezobzirni komunistični politiki. Odpor proti njemu se je razširil v najvišje kroge rdeče armade. V nevarnosti za svoj položaj je pričel Stalin z are- tacijami najodličnejših voditeljev boljševiške stranke in funkcijonarjev sovjetske vlade. — Pregnal je tudi znanega generala Blucherja, ki je postal s svojo zmago nad Kitajci v Mandžuriji najpriljubnejša osebnost po celi Rusiji. Vsi evropski listi prinašajo iz Rusije vesti da je Stalinovo preganjanje boljševiških voditeljv zlasti generala Blucherja povzročilo odkriti upor rdeče armade, ki stremi za popolno odpravo Stalinove vlade. Kralj chicaških banditov prijet. Policija je na ukaz chicaškega sodišča aretirala glavarja mestnih bandtskih tolp, ki so s svojim početjem strahovali celo mesto in imeli tako moč da so odločujoče vplivali na volitve vsakokratnega župana Chicage. Glavar bandit-skih tolp Al Capone je bila najuglednejša in najmogočnejša osebnost v mestu. Vsi so se ga bali in nihče se mu ni upal zameriti. Niti sod-nija. Nedavno je bil izvoljen nov sodnik, ki je imel korajžo aretirati Al Capona. Moskovski proces. V torek je pričela v Moskvi velika sodna razprava proti članom osrednjega odbora industrijske stranke, ki jih obtožnica dolži zarotniških namenov in zvez s francoskim generalnim štabom. Zarotniki da so nameravali izvršiti prihodnje leto preobrat, prekucniti sovjetsko vlado in vzpostaviti stari carski režim. Dva člana tega odbora sta bila že preje ustreljena od boljše-vikov in tudi sedanje obtožnice najbrž ne čaka ničesar druzega. Perutninarski tečaj v Ljubljani. Odsek za perutninarstvo Kmetijske družbe v Ljubljani priredi tečaj o vzgoji in za pitanje perutnine in to v času od 2. do 20. decembra t. 1. po sledečem razporedu: Dne 2. decembra od pol 11. do 11. ure otvoritev tečaja v valilni centrali Linhartova ul. št. 9, po zastopniku Kmetijske družbe. Od 11. do 13. ure predava g. živin. ref. Zupane: o temeljnih pogojih uspešne kokošereje. Od 14. do 15. ure ogled in presoja živali za pitanje. Od 15. do 17. ure ogled drž. bakteriolog. zavoda v Ljubljani, Lipičeva ul. Nato predavanje direktorja g. dr. Koma o najhujših boleznih pri perutnini. — Dne 10. decembra od pol 11. do pol 13. ure predava g Zupane o vzreji štajerske rjave kokoši, valenje. oskrbovanje piščet in mladih živali do prvega leta. Od pol 15. do pol 16. ure predava g. Seher o kapunjenju in vzreji istih. Od pol 16. do pol 17. ure praktična razkazovanja krmil in pitanje raznih živali. — Dne 20. decembra od pol 11. do pol 13. ure predava g. Zupane o praktičnih kurnikih, krmlenju in negi živali po zimi, itd. Od 15 do pol 18. ure praktično klanje živali in njih priprava za trg, nato zaključek tečaja. Prigla-silci na tečaj se še sprejemajo in to pri tajništvu Kmetiiske družbe v Ljubljani. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 14. novembra 1930 je bilo pripeljanih 319 svini in 7 koz. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči od 5 do 6 tednov stari 75 do 100, od 7 do 9 tednov stari 150—200, od 3 do 4 mesece stari 250—350, od 5 do 7 mesecev stari 400 do 450, od 8 do 10 mesecev stari 550 do 650, 1 leto stari 900 do 1100, 1 kg žive teže 10 do 13, mrtve teže 15 do 16 Din. Prodanih je bilo 200 komadov svinj. Živinski sejem v sredo, 19. novembra v Ljubljani. Živinski sejem je bil glede kupčije srednje živahen. Na sejem je bilo prignanih: 130 konj, 70 volov, 69 krav, 34 telet in 237 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo: 32 konj, 23 volov, 31 krav, 12 telet in 115 prašičkov za rejo. Cene so ostale napram zadnjemu sejmu v glavnem neizpremenjene, samo teleta so se nekoliko pocenila. Cene so bile: voli I. 9, II. 8 in III. 7 Din kg žive teže, debele krave 4'50—6'50, krave - klobasarice 3—3 50 Din, teleta 10—12'50 Din (preje najnižja cena 11 Din. Prašički za rejo 160 do 250 Din po kakovosti in starosti. Ing. J. Teržan, Ruše: Sadje Povodenj pri Tilsitu. Povodenj je zadela tudi vzhodno Prusijo. Slika nam kaže poplavljeno okolico Tilsit-a. V ozadju vidimo nova pristaniška skladišča. Reka, ki je prestopila bregove, se imenuje Memel, Važnost artikla lahko najbolje ocenimo, ako vzamemo v roke našo državno uvozno ia izvozno statistiko. Letos je za nekatere doline bilo sadje božji iblagosilov. V Dravski banovini je gornja in spodnja Dravska dolina bila deležna te sreče, da je sadje letos obilno rodilo. Tekom meseca septembra se je razvila živahna trgovina s sadjem. Inozemski kupci, predvsem iz Avstrije in Nemčije, so tekmovali pri nakupu južnoštajerskega sadja. V Vardarski banovini je Tetovska jabol-bolka ona, ki ima istotako svetovni glas in jo zelo iščejo. Konsum sadja se zadnja leta sistematično veča, predvsem v severnih državah. Uživanje sadja je za zdravje velikega pomena. Sadje ima še to prednost, da je po svojem sestavu prikladno, da se lahko uporabi prvič: direktno za jelo namizno sadje, drugič: za marmelade, tretjič: za pijačo (sadjevec). Postavlja se vpražanje: izplača li se pridelovanje sadja? Odgovor na to je sledeči: Konsum sadja je velik. Kvalitetno sadje lahko izvažamo. Toda še več! Naša uvozna statistika nam kaže, da smo mi leta 1929 uvozili mnogo sadja in sicer: 14.515 kg jabolk ne v zabojih, 110.728 kg pa v zabojih, skupno za Din 867.085-—. Nadalje smo uvozili: hruške, breskve, višnje, češnje, orehe in drugo preko 300.000 kg v vrednosti Din 4,000.000-—, smokev 1,151.299 kg v vrednosti 6,016.223 Din, ostalo sadje v vrednosti od 1,000000-— Din. V letu 1929 smo plačali inozemstvu za sadje okrog 12 miljonov dinarjev. To je naša dvojna škoda. Prva: izvozimo naš denar in obremenjujemo našo uvozno bilanco z izdatki, ki niso potrebni. Druga: Odvzemamo našemu kmetu zaslužek. Vsled prikladnih podnebnih in talnih razmer je mnogo dolin v naši državi prikladnih za sadjarstvo. Glede kakovosti 'lahko tekmujemo z našim sadjem z vsemi sad-jerodnimi deželami Evrope. Da ne omenjamo naše izredno ugodne prilike za sadjarstvo v Dravski banovini, v našem Primorju, v bre-goviti Bosni in Šumadiji in deloma v dolinah Vardarske banovine! Sadjarstvo je torej za one lege, kjer uspeva zares dobra kakovost, zlata jama. Omejiti se hočemo na sadjarstvu naše Slovenije. Po uradni statistiki imamo v Sloveniji okroglo 5 in pol milijona sadnih dreves. Srednji letni pridelek, kadar so več ali manj dobre letine za sadje, znaša okrog 15.000 vagonov raznega sadja. Tri petine pridelka konsumira-mo sami doma, dve petini pa prideta v po-štev za izvoz. Ako računamo, da v dobri lletini, kot je bila letos v Dravski banovini, pri cenah od povprečno Din 3'— za kg ia ori pridelku od 150 kg od enega drevesa dobimo izkupiček od enega drevesa Din 450-— in da niso bili redki slučaji, da je eno drevo dalo do 1000 Din in še več, nam vse to jasno govori 0 rentabilnosti sadjarstva. Ako računamo najnižje, lahko vzamemo povprečni pridelek od 1 ha sadonosnika z 5000—6000 kg. Po ceni od Din 3 — za 1 kg dobimo pridelek od 15.000 do 18.000 Din za 1 ha. To pomeni, da je sadjarstvo danes naj-rentabilnejša kultura. V Sloveniji imamo o-krog 16.800 ha sadonosnikov, 16.800X18.000 je 302,400.000, kar pomeni da letni pridelek sadja v Sloveniji predstavlja vrednost od 300 milijonov dinarjev. Takšno narodno premoženje je pač vredno, da mu posvetimo največjo skrb. Najnujnejše bi bilo: 1. umnejša oskrba sadovnjakov, ki jih že imamo. Kajti zasaditi nove sadovnjake, traja precej časa in stane denarja. 2. izboljšati dosedanji pridelek, llovac< vseh vrsi za zidavo hiš, iz znanih karlovskih opekarn dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo generalno zastopstvo za Dravsko banovino >Ekonom< Ljubljana, Kolodvorska ul. 7 !USss Vsak, ki prodaja čevlje, trdi da je dobro blago tisti pa, ki kupuje, vidi le čevelj po zunanjosti in ne more takoj presoditi kvalitete, temveč je prisiljen prodajalčevim trditvam. Ko pa čevelj nosi, se šele prepriča in razočara. Žalibog, da se v tej stroki greši in da že kupec ne sme nobenemu več zaupati. Da je to nepošteno in nesolidno in za trgovino škodljivo, je vsakemu jasno. Zato je treba paziti, komu se sme zaupati. Podpisana prodajalna se bori zoper takšne prodaje in ne riskira svoj ugled na ta način. Svoje blago prodaja le v prvovrstni kvaliteti in kar se pri prodaji trdi, to je tudi resnično. Priporočamo svojo bogato zalogo vseh vrst: otročji ....... od Din 40-- dalje Izredna kvaliteta so gojzerji iz pristne ruske dekliški ln fant. . „ „ 80— ,. . .. , _„, , moški.......135- ;; Jllbte - po mcrl - ncpremoeijlvl ženski.......„ „ 125"— „ Ni nobenega meščana, ki ne bi že pri nas kupil. snežni.......„ „ 135-— „ Vprašajte, če je res 1 gralošl.........„ 40— „ fantovski & la Zet mamice imamo čevlje iz suknja in z grojzerjl „ „ 160'— „ flanelo podložene od Din 115'— do Din 125" — Razen tega velika Izbira desortiranih čevljev od Din 80— do Din 120—. Detajlna prodaja pri Pollaku. Dunajska c 23, dvorišče »» ŠIVALNI STROJI Gritzner" „Adler" in kolesa, najboljši materijal, precizna konstrukcija, krasna oprema t«r najnižja cena, kakor tud pisalni stroji .Urania, so samo pri Vitlatni garancija I i » racnju brezplahnl los. Peteline« Ljubljana ob vodi, ▼ bližini Prešernovega spomenika. EKONOM OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa. Ci. Miku§ Ljubljana, Mestni trg 15 dežniki Na malo $ Na veliko I Ustanovljeno 1839 Kovači! Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam nudi Družba »ILIRIJA Dunajska cesta 46. " - LJubljana Telefon 28-2C Kupujem vse vrste zobotrebcev (klinčke) po najvišjih konkurenčnih cenah ter povrnem denar za mestno trošarino (šrango). M. PAKIČ, Ljubljana, Sv. Petra nasip 27 (za vodo). Gospodarji 1 Gnojite z APMEN1M DUŠIKOM Ta tvornica proizvaja istotako mešano umetno gnojilo »NITROFOSKAL - RUŠEc, katero sestoji iz apnenega dušika, superfosfata in kalijeve soli. Kdor z Nitro-foskalom gnoji, gnoji istočasno z dušikom, fosforom, kalijem in apnom ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil. — Stalna zaloga pri TVORNIM ZA DUŠIK d. d RUŠE v Rušah pri Mariboru. najfinejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom 1 Kdor gnoji z apnenim dušikom, gnoji istočasno z dušikom in apnom. — Informacije o upo-trebi in množini, rentabilnosti, kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, skladiščih in uspehih apnenega dušika daje EKONOMU, LJubljana, Kolodvorska ulica 7. za prodajo šivalnih strojev, sepaiatorjev, koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov i. t. d. pod zelo ugodnimi pogoji sprejmemo. »CENTRA" trgovina šivalnih strojev i. t. d. Ljubljana, Poštni predal 248. mi Vam je že znano 9 da kupite blago za zimske suknje, črn in moder kam-garn in športni še-vijot najugodneje u n o o i trgovini žl. Ilender Ljubljana Mestni trg štev. 22 izšla |e Blasnikova VELIKA pttAIlKA za navadno ielo 1931, ki ima 365 dni. „VELIKA PRATIKA" te najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki PratikI« najde! vse, kar človek potrebuje vsak dan; KatoliSki koledar i nebesnimi, solnčnlmi, luninimi, vremenskimi ln dnevnimi znamenji; — solnčne ln lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — pofltne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe In račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih; — popia vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami: — oznanila predmetov, ki jih rabita kmetovalec in žena v hiši. lena 5 Din. „VELIKA PRATIKA" se dobi v vseo večjih trgovinan iu se laimo aaroči tudi oismeuo ori založniku: tiskarni |. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani. 619 Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJIINI DOM Račun poŠt. hranilnice it. 14.257 registr. zadruga z neomejeno zaveso Brzojavi: ,.Kmetski dom" Telefon 284? - v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 Telefon 2347 Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po lB% bret odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7 7,%, brez odbitka davka na renta Stanje vlog okroglo 30,000.000 dinarjev Rezerve nad 300.000 dinarjev Jamstvo ea vloge presega večkratno vrednost vlog Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino bree prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji O BLAGAJNIŠKE VIlE: Ob delavnikih od 8 —12'/, in od 3 — 4'/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 — 12'/, ure. Podružnici v Kamniku, glavni trg in v Mariboru, Slomikov trg 3