lik*|a Tilk četrtek • Petamemaa Ittrllki Din t*5i Tdhhitna —nfmlnn T^n tf • Ček*ral ntei »Straša ▼ vikarta", I4ett>ana, it, 1&790 Ljmbljana, 17. decembra 1940 !«d«|ii Konzorcij »Straže n fiktrji* (A, Tepel) • Urefajes A. Lipovlek Uredništvo in oprava t L|uU|mu, S—enMfca VIL • Tkk Jagoalo v. tiskam« (J. Kramarič) Lete VII — Številka 14 / »t. J> > *«> *■ •> f§£ " * is*,’ « S m » ram ■ Držeč se smernic, podanih v papeževih okrožnicah, se izrekamo za korporativni družabni in gospodarski red osnovan na krščanskem organskem pojmovanju družbe, da se zajamči interes skupnosti in svoboda osebnosti! Izrekamo se za vodstvo narodnega gospodarstva v kmetijstvu, obrtništvu in industriji. Čuvajmo naše zadrugar-stvo, skrbimo za njegovo idealnost in za njegovo razširjanje, da bo lahko prevzelo naloge korporativnega gospodarskega reda! Ne izogibajmo se potrebnih socializacij! Obsojamo kapitalistični in komunistični gospodarski red! Odklanjajmo totalitetno ureditev države, izoblikovano v komunizmu in* fašizmu, ki odvzema ostalim družabnim edinicam in poedincem vsako avtonomijo in svobodo! I Dovedimo socialno pravičnost • in socialno ljubezen v človeški družbi do popolne zmage I Ne nergajmo, ne podirajmo, ampak gradimo I Proč z nergači iz naših vrst! Povsod Boga! Proč z UmuMbI in marksističnimi frazami, ki so tuje našemu narodu! Brez moralne obnove v Bogo ne bo rešitve iz gospodarskega in socialnega kaosa. Delujmo zato v tem oziru s Katoliško akcijo! Vero v družine, šole, literaturo in vso Javno iivtjenje! (spovedujmo v pisavi in govoru vselej svoje katoliško naztranje; ne bodimo bojazljivci! Skrbimo za čisto slovensko ozemlje ob avstrijski, madžarski In italijanski meji! Preprečujmo povsod (v vseh panogah) tujerodno ekspanzijo na slovenskem ozemlju! Potenciranje slovenske narodne zavesti in kulture v obrambo proti nevarnostim tujenarodnlh navalov! Druilne naj bodo ognjišča narodne, kakor tudi katoliške zavesti! Ta vodila sta dobila akademika Ciril 2ebot in Franc Časar junija 1934 na Hvaru od narodnega voditelja kot smernice za nadaljnje delo obnovitvenega pokreta, ki so ga započell predhodniki danaSnJIh Stražarjev I. 1932 v naših akademskih druStvih In na univerzi. Vodila je pisal narodni voditelj lastnoročno. voditelj ▼ kroga znancev iz Slovenije, to ga obiskali na Hvaru (junija 1934) Njegova zadnja pot v Slovenijo Dragi trka in trka... Dragi ga kliče: Gospodme predsednice ... Dragi vstopi, ga prebuja v postelji, a »predsednice« se noče in noče zbuditi... Dragi, ves prestrašen, skoči k telefonu in ves iz sebe kliče tri zdravnike, češ, naj pridejo zbuditi gospoda predsednika. Prišli so zdravniki in poskusili vse, a predsednik spi in spi in se ne prebudi. Prihajali so najožji prijatelji in so onemeli in ga začeli kropiti. Prihajali so šefi ministrskih kabinetov, prihajali so senatorji in ker se le ni več hotel prebuditi, so molčali in ga začeli kropiti. Prišel je predsednik vlade, prihajali so drugi ministri, vsi so obnemeli pred veličastjem smrti in so ga pokropili z oljkovo vejico. Prišel je Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle, molče zrl v obraz slovenskega moža iz Biserjan na Štajerskem in ga pokropil in dejal: »Izgubil sem velikega državnika in dobrega osebnega prijatelja...« Vse šole v Belgradu so obmolknile, mladina je pobrala svoje knjige in šla molče domov, ker je umrl minister prosvete, doma iz »Slovenačke«. Cestni pometači so odložili svoje metle, branjevke so pustile svoje košare in so se podale pred hišo, »češ naš pop Korošec ne bo več prišel med nas...« Vsa ministrstva, državni uradi, javna poslopja izobešajo zastave... veTki državnik Jugoslavije, doma tam gori iz Biserjan se poslavlja od Jugoslavije. »Kakšno je vreme v Sloveniji,« tako je vprašal voditelj slovenskega naroda v petek zvečer po telefonu! Brivec, »njegov osebni prijatelj,« ga naj obrije v soboto zjutraj, da se odpelje v ta slovenski raj, kjer si hoče naš oče, naš voditelj spet okrepiti srce in pljuča za nadaljno delo! Na Pristavi ob Blejskem jezeru bo praznoval božični večer! Naš voditelj res pride v Slovenijo, a z nekoliko zamudo, pride v posebnem, svečanem vlaku! Na tem vlaku je edini gost in med vso vožnjo bo spal trdno spanje, še v Sloveniji se več ne prebudi... Kaj je to? Vsa Slovenija ga čaka, vsi kolodvori svečano razpoloženi, vsi uradniki stoji na peronih, da bi točno izvršili službo ob tem vlaku! Zvonovi vse Slovenije pojo in pojo, vse ljudstvo stoji, vprašuje, vse. vse je v zastavah, da zmanjka blaga za zastave. Slovenija sprejema svečano, kot še nikdar svojega edinstvenega Sina... Toda vsa Slovenija je ena sama velika grenka solza in iz globine Slovenije se izvije eno samo vprašanje: Zakaj si nam to storil? Zakaj nas zapuščaš? Slovenija je pozabila vse svoje pesmi in svoj vrisk ... Slovenija žaluje in ve, da mora i z v r -šiti natež jo dolžnost, damora pokopati onega moža, ki je cesarjem in kraljem, Angležem, Francozom, Italijanom in Nemcem povedal, da tu biva samo, biten narod, narod Slovencev! Voditelj je gouotil akademski mladini Jugoslavija se ne more zmanjšati — ampak samo razširiti. Vladarji so kralji iz narodne hiše Karador-devičev. Želimo državo Jugoslavijo tako preurejeno, kakor se sedaj ureja na Hrvaškem. Naša slovenska mladina je zvesta Bogu, zvesta kralju, zvesta Jugoslaviji, zvesta Sloveniji. Neizprosna borba proti vsem prevratnim programom: boj povsod in vselej proti največji sramoti naše dobe, proti komunizmu. Pen-klubi bi morali govoriti, a molčijo, ali iz strahu ali z ozirom na svoje komunistične člane. V Beogradu in po vsej državi se zbirajo ljudje w organizacije, ki so po miši jetiju reptiblikanske in levičarske. Večinoma stoje pod vodstvom svobodnega zidarstva. Pripravimo se na vse borbe, na dan, na plan, kdor hoče svobodno domovino. Slovenski tU|a$ki zvezi Z zanimanjem sem bral podatke, ki jih je objavila »Straža v viharju« iz ankete Slovenske dijaške zveze o pojavljanju komunizma na posameznih srednjih šolah v Sloveniji. , . Vsakdo, ki želi dobro našemu narodu in naši državi, z veseljem spremlja delo dijaške mladine, ki je iz lastne pobude napovedala komunizmu boj na vsej črti. Tutti država se bori proti komunizmu, toda njena borba ne zadošča. Proti ideji je treba postaviti idejo. To dela naša dijaška mladina. V iskreni borbi proti komunizmu, za pozitivno krščansko miselnost, za narod, državo ter za svojega kralja, zasluži Slovenska dijaška zveza podporo ne samo šolskih, temveč vseh javnih oblasti in države sploh. Osvetljevanje komunističnih pojavov ni nobeno denuncijantstvo, molk v tem pogledu pa je izdajstvo. Komuniste in njihove prijatelje je lahko spoznati: včasih so bolj odkriti, včasih manj. Včeraj so bili proti vojni in fašizmu, za zapadne demokracije, za svobodo malih narodov, danes so za »slovanstvo«, za veliko »slovansko« bratstvo pod vodstvom Sovjetske Rusije, proti zapadnim imperialističnim demokracijam, jutri bodo morda zopet odkrito za komunizem. Na šolah delajo posamično, še rajši pa se vrivajo v dijaška društva, kjer si iščejo prijateljev in vrše podtalno boljševiško propagando. Naj se pojavljajo v . tej ali oni obliki, mi jih poznamo; na šolski vzgoji in borbi naše mladine pa je, ali bo komunizmu in zavajalcem mladih ljudi po šolah upadla drznost in samozavest, ali pa bodo postali še drznejši in bodo morda celo iskali potuhe. Velika je razlika med mladino, ki je naša, in med mladino, ki ni naša. Nočemo splošno sumničiti mladine, ki ni naša, ampak radovoljno predpostavljamo, da je idealna in dobronamerna. Toda mi jo samo opozarjamo, da za njo stojijo starešine in tudi cele organizacije, katere so bodisi republikanske, bodisi destruktivne, bodisi celo komunistične. To dobro mladino v slabi družbi pozivamo, naj nam da roko v idealno patriotsko pobratimstvo, da se skupno borimo za mir človečanstva, za srečo naše domovine in za dobro našega kralja. Naj se porinejo v stran vsi, ki nas ovirajo na tej poti! y kroga akademikov-stražarjev ■MniiiiiiiiMii na tečaja v Poljčah Kdor je dobrega mišljenja, kdor hoče varovati našo narodno dinastijo, kdor hoče ohraniti pridobitve naše narodne in krščanske civilizacije, kdor hoče socialno evolucijo, a ne revolucijo, kdor hoče svobodo, a ne tiranstva, naj gre z Naš voditelj v kroga znancev iz Slovenije, nami na stražo “ našc ideale' Phajmo ki so ga obiskali na Hvaru (junija 1934) si roke in korakajmo! Dr. Josip Hohnjec Dr. Korošec kot bogoslovec Kot mlad dijak, ki mu je po napravljene* gimnazijskem zrelostnem izpitu svet odpiral vrata, je Anton Korošec, sledeč božjemu klicu, stopil v mariborsko bogoslovje. Ob vstopu se je vprašal s sv. Bernardom: »Čemu si prišel?« In si je odgovoril: »Duhovnik hočem biti najvišjega Gospoda.« Idejo duhov-stva si je osvojil takoj od začetka in njej je tudi pozneje kljub svojim ogromnim nalogam in delom kot politik in državnik vedno ostal zvest do zadnjega zdihljaja. Nikdar ni z ničimer vrgel najmanjšega madeža na svoje du-hovstvo. Svoja bogoslovna leta je porabljal v najvestnejši pripravi za svoj prostovoljno si izbrani poklic. Globoko preverjen o resnici svetopisemske besede: »Duhovnikove ustnice naj ohranjajo učenost« (Mal 2, 7), je smatral bogoslovni študij poleg srčne kulture kot najvažnejšo nalogo svojih bogoslovnih let. Bogoslovno vedo je tako vzljubil, da je tudi po dovršenih študijah v bogoslovju dalje gojil kot kaplan, nameščen v dušnem pastirstvu* kot urednik političnih listov in kot politični ki prosvetni organizator. Dokaz njegove velike vneme za bogoslovno znanost in hkrati njegova močna volja je dejstvo, da je kljub svoji veliki zaposlenosti napravil po takratnih predpisih štiri rigoroze z znanstveno disertacijo Ha graškem vseučilišču, kjer je' bil leta 1905. promoviran za doktorja. Anton Korošec pa ni bil statično-znan-stvena osebnost. Njegova narava je bila eminentno praktična ter je silila v praktično delo. Njegov teren je bilo javno življenjo. Kako je treba oblikovati življenje našega naroda, da bo ljudstvu v čast in dobrobit! To je bil problem, čigar rešitvi je Anton Korošec obračal svojo pozornost že kot dijak in bogoslovec. Glavne črte katoliškega oblikovanja slovenskega življenja je izdelal dr. Mahnič v »Rimskem katoliku«, ki je vzdramil slovensko javnost iz slogaškega dremanja ter vzbudil veliko zanimanje in navdušeno odobravanje med katoliško mislečo mladino, zlasti med mariborskimi bogoslovci. Ko je Anton Korošec stopil v bogoslovje (jeseni 1892), so bile glavne idejne osnove slovenskega katoliškega pokreta za ona področja javnega življenja od prvega slovenskega katoliškega shoda (▼ Ljubljani konec avgusta 1892) določene ia proglašene. Te ideje so zajele dušo mladega idealnega bogoslovca. Da bi se usposobil za uresničenje teh idej med slovenskim ljudstvom, je stopil v zve2o z mladim dr. Janezom Ev. Krekom, ki je zbiral okoli sebe iz krogo* Tvoja oporoka je za pisana v naših srcih »Žfe: Voditelj v svoji delovni sobi v Marijanišču Pokojni dr. Anton Korošec je bil velik politik. 0 tem ni treba nobenih razprav, to je soglasna ugotovitev vseh ljudi, vseh struj in vseh taborov. Da, bil je tako velik politik, da mu ni bilo mogoče ugovarjati, tudi če bi storil kaj napačnega. Čeprav je gotovo, da se je tudi on morda marsikdaj zmotil, pa smo v mnogih primerih, kjer smo te mislili, pozneje vendar ugotovili, da se ni. Po vsem tem se tedaj ne moremo motiti, če smo Soglasno ugotovili, da je bil velik politik. Toda mnogi drugi bi vedeli to boljše dokazovati kot mi, saj razpolagajo z vse drugačnimi dokumenti o njegovem delu. Mi lahko o mnogih njegovih največjih delih sodimo le po skromnih projekcijah nekaterih obrisov teh del na ravnino naše vsakdanjosti. O večji ali manjši popolnosti v določenih političnih, gospodarskih ali kulturnih zadevah bo lahko sodil razum in zgodovinarji prihodnjih let. Toda o osnovni usmeritvi vsega njegovega dela, * utripih njegovega srca pa gre sodba tistim, ki lih je ogreval njegov žar. A ne samo sodba: mnogo več: to so dolžnosti, ki so prešle nanje, potem ko so pod težo bremena, ki ga je s toliko duševno mirnostjo prenašal veliki pokojnik, odnehala njegova ramena. Velik politik lahko postane vodnik ali tudi Uvodnik svojega naroda. Politik, ki živi iz vere, Politik, okrog katerega tudi v tujem okolju vdihavaš zrak polnega katolicizma, ne more nikdar Postati zvodnik. Zato je pokojni dr. Anton Korošec res postal voditelj našega naroda. Njegova jasna in odločna svetovno-nazorska usmeritev in - če Mete - vezanost ga v tej funkciji prav nič ne Zmanjšuje. Upamo si celo trditi, da je prav po njej (Nadaljevanje.) 'hjaštva in bogoslovcev sodelavce za realizacijo svojega socialnega, prosvetnega in gospodarskega programa ter pripravljal podlago za r*zne krščanske organizacije med našim ljudstvom. Poleg dr. Kreka je imel največji vpliv Ca mariborske bogoslovce poznejši prelat Ka-^n, ki je znal s svojo vnetostjo in prikuplji-^stjo dobiti med mladino sodelovce za »Slovenca«. Med te je v prvi vrsti spadal Anton Korošec, ki je tudi druge vnemal za časnikarko sodelovanje pri krščanskih listih. postal to, kar je, že v življenju, da mu je to dajalo več kot zadostno avtoriteto, da je bilo prav to tisto skrivnostno ozadje, ki je dihalo iz njegove bližine in pred čemer je onemela vsaka kritika, po čemer je bil on ves vzvišen nad nami, pa obenem ves naš in en del nas samih. Kdo je le pomislil kdaj v njegovi bližini na nevarnost in kdo je bil, ki ga ne bi občevanje z njim vsega prevzelo? Kdaj se nam to zgodi pri ljudeh, ki vrše svojo službo le zaradi poklica? Vse to se zgodi le pri ljudeh, ki so izbrani narodom za vodnike in katerim je določeno posebno poslanstvo. Kjer govori srce, ni treba nobenih dokazov. Bil je velik narodni voditelj zato, ker je bil velik katoliški politik. Ni prazna beseda, če zapišemo, da nam je zastal dih, ko smo zvedeli za njegov nenadni odhod. Pa se vprašajmo, kdaj nam pri majhnih stvareh zastane dih? Kakor so ga mnogi premišljeno skušali odrivati od vseh važnih dogodkov, tako danes vsi priznavajo, kaj jim je pomenil. Slovenija je za vse to vedela, če je kaj zvedela ali nič. Srce nas vseh je bilo v istem ritmu z njegovim in se ni moglo motiti. Zato nam je on postal sinonim vsega našega, bil nam je oče in mati, vojna in mir, kruh in voda in zrak, varuh naših domov, boter našim otrokom in tisoč drugih stvari obenem. Nanj smo obešali vse svoje križe in težave in nismo pomislili, kako jih bo zmogel. On pa ni nikdar rekel, da je tega preveč. Sprejemal jih je vdano, ko pa jih ni več mogel, je brez besede, brez pritožbe omahnil in odšel. Glejte, kako je to čudno, da pošlje Bog prav majhnim narodom tako velike ljudi, ki morejo in hočejo biti vsem vse. Ko nas je zapustil največji med nami, pa prosimo Boga, da nam obudi novih vodnikov, ki bodo prav tako živeli iz vere in nam postali novo pribežališče v prihodnjih težavah. In končno je Bog tudi njemu poslal svojo strašno deklo - smrt Že smo mislili, da sploh ne bo umrl, tako je postajal vedno krepkejši in živahnejši. Prišla je kot v naši narodni pesmi:] saj bi si lahko mislili, da je tudi njegovo srce podvrženo določenim biološkim zakonom, če bi ga merili z merili, ki jih imamo za lastna srca. Toda ne, on mora vzdržati tisočkrat hujši pritisk kot mi, za naše srce pa je dovolj, če bo vzdržalo zdaj, ko se žalosti ob prepoznem spoznanju. Zdaj moramo zmanjšati pritisk na naše srce za tisti del, ki odpade na našo sebično žalost. Ne bomo več žalovali zaradi tega, ker smo izgubili tistega, na katerega smo obešali naše križe in težave. Žalovali bomo le zato, ker je usahnil studenec, iz katerega smo zajemali moč našega narodnega življenja. Toda vera, ki jo je imel on, bo prišla tudi na nas. Če je usahnil vir, pa ga moramo poiskati malo globlje. Ne bo šlo več brez truda, kot doslej. Toda, če smo Koroščeva mladina, bomo kopali toliko časa, da ga zopet odkrijemo in ji obnovimo s poživljajočo pijačo oslabele moči. Danes še ne vemo, če je zapisana na papirju njegova oporoka ali ne. Vemo pa to, da je zapisana v naših srcih, vemo, da je nam v življenju povedal več kot drugim in končno vse potrdil s svojo smrtjo. Kaj pa naj bo njegova oporoka drugega kot delo, ki ga moramo nadaljevati, kjer je on prenehal? In kaj je on hotel? Če bi tega ne vedeli, nam ne bi bil danes dr. Korošec to, kar nam je in v naših srcih ne bi bilo žalosti, ki jih sedaj napolnjuje. V tri stvari je veroval, ki nam bedo zagotovile življenje. Prvo je krščanska vera, ki je porok moralne moči ljudstva; drugo je narod, ki mora dobiti vse svoje pravice: slovenska avtonomija naj bo zasluženo plačilo za ustvarjajoče delo velikega Slovenca; tretje je država, ki naj oboje varuje in zagotovi narodu mirno življenje. Njene meje pa se lahko po besedi dr. Korošca samo še razširijo. To je, kar smo se od njega naučili. To pa je tudi tisto, za kar se bomo z vsemi mladimi silami borili, borili ne zaradi tega, ker ne bi mogli drugače izrabiti svojih sil, pač pa zato, ker hočemo biti Koroščeva mladina. Njegovo življenje in njegova smrt pa nam bosta zgled, kako se je treba boriti in kako doseči uspehe. Dr. Korošec in Po zaključenem tečaju v Begunjah Šesti januar nas je iznenadil v razmerah, ko med akademsko mladino in našim narodnim voditeljem ni bilo pravilnega razmerja. Razmere na univerzi so zorele. Akademske demonstracije so postale naravnost simbolične za slovensko narodno borbo. Toda ta mladina je bila pod težo povojnega mladinskega razvoja še vedno brez pravilnega razmerja do narodnega voditelja. Šlo je za vzporeden pojav onemu prvemu, namreč, da so v tistih dneh bile rahle tudi vezi te mladine s Cerkvijo. Oboje je zelo koristilo komunističnim načrtom, v smislu katerih naj bi celokupni slovenski narodni odpor proti diktaturi po iniciativi z univerze polagoma zdrknil v revolucionarno levičarsko psihozo. Sredi takih razmer nekako so narodnega voditelja odpeljali v internacijo. Med tem pa so se že zbrali predhodniki »Straže« in so od februarja 1933 naprej zaustavili grozeči levičarski plaz, ki se je z univerze pretil utrgati v narod. Junija meseca 1934 smo šli na Hvar, da interniranemu voditelju poročamo o razvoju na univerzi in med ljudstvom. To je bilo prvo srečanje omenjenega kroga, z dr. Antonom Korošcem. Na Hvaru smo bili en teden in smo se dobro pogovorili. Na drugem mestu prinašamo Koroščeva vodila s Hvara, ki jih je kot rezult&t naših takratnih programskih razgovorov lastnoročno spisal On $am- Ta Koroščeva vodila v Hvara smo vzeli s seboj v Slovenijo in jih kakor olimpijsko baklo zanesli na Zabreško planino, kjer so nas čakali naši tovariši. Na Zabreški planini je tedaj padel sklep, da bo v jeseni 1934 pričela izhajati »Straža v viharju«. Koroščeva vodila s Hvara so postala neobjavljena listina stražarskega udejstvovanja. ...... Vdanostna izjava s podpisi 400 slovenskih ' akademikov iz L 1935 Narodni voditelj se je vrnil iz internacije. Nekega popoldne smo bili pri njem v Marijanišču. Nekaj se je bil ranil na nogi in je zato ves popoldan ležal na divanu. Ves drugačen se nam je zdel kot druge krati. Bil je resnično potrt. Bilo je to prvič in zadnjič, da smo ga videli potrtega. Čutili smo, da se kakor orjak dviga nad vse naše nižine in se v teh višinah čuti osamljenega. Voditelj med »svojimi fanti« Ko smo takrat odhajali iz Marijanišča, smo pod vtisom preživetega popoldneva prišli na naslednjo misel: Na prisrčno izjavo vdanosti osamljenemu voditelju (v opoziciji, ne v vladi!) bomo šli zbirati podpise akademikov. In smo jih nabrali preko 400. Zastopniki akademskih društev, predsednik Akademske zveze M. Pošto-van, predsednik »Zarje« R. Fajs in predsednik »Danice« J. Roger so nato vdanostno spomenico (katere čelno stran prinašamo v posnetku) izročili dragemu naslovniku. Dr. Korošec je bil te spomenice iz srca vesel. Navzočemu pisatelju Fr. S. Finžgarju je vzradoščen izjavil: »Glej, kaj so mi prinesli moji fantje!« Ta izjava vdanosti je bila naša skromna zahvala za njegova vodila s Hvara. V razdobju abstinenčne borbe pred petomajskimi volitvami je zatem do 200 akademikov vkljub skrbnemu policijskemu nadzorstvu v okolici Marijanišča šlo skozi voditeljevo sobo. Do 200 akademikov, ki smo jih razvrstili in brez hrupa organizirali v skupine po 20—30, je takrat poslušalo njegove narodno - politične tečaje. To je bilo prvič, da je akademska po tolikem času (od nekdanjih tečajev na Oljki in Sv. Joštu) zopet poslušala narodnega voditelja. Vsem je ob koncu razdelil majhne lističe z naslovi za, gesla in predavanja med ljudstvom po dometih krajih. Meti med vodHeijem m akademsko mladino je bil zgrajen. Ni ga bilo več mogoče počutiti. * Ker so se Stražarji v težki uri oklenili dr. Korošca, jim tega nikdar ni pozabil in jim je zaupal. »Straži« je ustvaril bogato znanstveno knjižnico, da bi še fantje kaj naučili. Prihajal je k sapice! Sedaj ne bo več sprejemal akademskih delegacij. Utrujen od dela nas je zapustil. »Blagot usmiljenim, zakaj a bodo usmiljenje dosegli*4 Velik, nov kovčeg je v predsobi. Kdo g* je prinesel? Ženska iz Marijanišča je prisopihala z njim. To pošiljajo g. minister za akademike, za Vincencijevo konferenco. Odpremo ! Skoraj nova poletna obleka, 6 novih srajc, 20 parov nogavic, par čevljev, 20 kravat,robci, drugo perilo. Pošiljka me spravi v zadrego! Pred nekaj i dnevi je Dragi prinesel zaboj z obleko, čevlji,, zimsko kučmo in klobuk! Za to pošiljko se mu še nismo zahvalili in že je nova tukaj. i Vprašal sem Dragija: odkod ta kučma: »E p« minister hodi v čaršijo, pa kupi to in ono .. > Pa g. minister nosi ta klobuk in to kučmo! Da, dvaputa in dosta. Pišemo torej zahvalno piumo: Velespošto- i vani gospod minister: I Za pošiljko z dne X. X. in kovčeg z oh' * leko in perilom se najiskrenejše zahvaljujemo, , Prav zdaj je spet povpraševanje po oblekah : i. t. d. 1 2—3 tedna pozneje javlja ga. Natlačenovo* * G. minister dr. Korošec je dal nalog, do so 1 kupi volna za 30 toplih maje; dala sem jih j delati in stane vsaka 250 din! 1 To je bila prav zadnja pošiljka in prav to dni smo razdeljevali Koroščeve majce med s akademike! s »Prijateljstvo« ministra Korošca z našo , Vinc. konferenco se je započelo ob prvih za- s četkih naše konference leta 1931—32. Iz iu- ! ternacije v Hvaru je pošiljal redno 100 di* • P mesečno, enkrat celo vrečo dalmatinskih fig- ^ Ko je prišel v Belgrad, so se njegove po- ji šiljke podesetorile. G. minister Korošec vi s hotel kupovati blaga, ampak je pošiljal * svoje lastne obleke, ki so bile vsem preveliko j, in je naročil, da se morajo prenarediti, kot b» (j želel, da nosijo akademiki njegove ob- p leke; navadno je dodal 500 din za predelavo ^ obleke! Ne pretiravamo, če pravimo, da jo ^ poslal do 50 oblek, na stotine srajc, nogavic, ^ kravat, klobukov in čevljev. Obleke so bile tako rekoč vse nove, nood si jih je sam nekajkrat in potem dal akademi-kom. sj Večkrat smo mu pisali v zahvalnih pismih, 4 da je naš največji dobrotnik, on pa je na** 4 večkrat sporočil: pošljite mi vedno dosti po-ložnic, da ne bom v zadregi... V vseh teh stvareh je bil tih sporazu** t> med nami. — On je odpiral neutrudljivo svoj* 'S roko in spet odšel v Belgrad... zdelo se j«> & da mu zveni vedno beseda Gospodova v uš«' ^ sih: Lačen sem bil in ste me nasitili. Nag se** ^ bil in ste me obačili... !| Če pravijo, da gredo prijatelji samo de ‘i groba, dobra dela pa spremljajo dušo pred večnega Sodnika, bo prtljaga dobrih del, * katero bo stopil pred božji prestol, ogrom*>* — velikanska. L. E.