PoSfnina plačana t gotovtM. Leto LXVIL, št. 183 Ljubljana, torek 14. avgusta I934 Con Dfal 1.- Izhaja vsak dan popoJdne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inseratl do 30 pettt vrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din S.-, vetji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBA VNI6TVO LJUBLJANA, Knafljeva uBca it. 6 Telefon: 3122, 3123,1124, 3125 in 3136 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon Št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. HEGENTSTV0 TUDI V AVSTRIJI? Nova ureditev avstrijskega vprašanja, ki naj prepreči priključitev Avstrije k Nemčiji Rim. 14. avcnieta. Sestanek fašisti rrnecra diktatorja MussolLnija z avstrijskim podkan-celarjem i>tarbernber2om in njuni razeovori v R:mu so izzvali tako v inozemskih kakor tudi v rimskih politicniih krogih veliko pozornost. Medmr^vjna politična javnost je zelo vzn^mirirna. ker ee je razširila doslej še ne^Amairtirana vpst. da sta Mussolini in Sftarh^mb^rcr skovala načrt za uvedbo re-crentstva v Avstriji, ki naj zaeotovi odstranitev nevarnosti priključka Avstrija k Nemčiji. za4o v danem primeru povzročilo nove spore in incidente, tokrat med samimi pristaši s«= danila režima. Diplomatski manevri proti Papenu Starbemb^rg se je tudi včeraj zadržal v avs^iiskem tabor ilču na rimskem Lidu. Vendar pa i s bil v stalnem kontaktu z Beneško pa 1 aro, kjer so se podrobno proučevala vprašanja, o ka-terih je razpravljal z Mussoiiniiem na predveerajn^m sestanku. Politični krosi zatrjujejo, da sta definitivno likvidirala vprašanje o kandidaturi er Mol-we]da za novega avetriiskeaa poslanika v Rimu. Kot naslednik v narodno-socialistično vstajo zapletenega Rintelna bo imenovan za novega a vst ruskega poslanika v Rim j skoraj gotovo dosedanji generalni tajnik v Trstu Steidle. Snoči ie državni podtajnik Saivich znova nosetil Starhemb^rga. Uradno se ie ob tej rjtriliki demantirala vet o imenovanju Su-vicha za italijanskega diplomatskega zastopnika na Dunaju in o povišanju d majskega poslaništva v veleposlaništvo. Z govoricami o tem je hotela Italija le demonstrirat i proti Nemčiji in ii dokazati, kako budno zašle- duj e misijo, & katero bo prišel Pa pen na Dunaj. Bržkone bo za novega poslanika na Dunaj j imenovan bivši finančni minister grof Volpi. Tisk obširno komentira Mussolinijev sestanek s Starhembergom in poudarja, da so bili doseženi konkretni rezultati. Položaj v Avstriji nai bi se bil že toliko reetabiliziral, da v Avstriji nih6e več ne misli na izredne odredbe za ohranitev javne varnosti. Vsa rimska diplomateka akcija v dozdevno korist Avstrije sloni na wi*nih italijaineko-avstri,isko-madžaskih protokolih, podpisanih meseca marca v Rimu. V smislu dogovora M issolinija in Starhemberga bodo izdane odredbe, ki naj bi se bolj utrdile avstrijsko nezavisnost in istočasno potrdile, da Italija trdno vztraja na stališču, da avstrijsko vprašanje ne sme postati predmet mednarodnih pogajanj. Oči vidno je Papenovo imenovanje za nemškega poslanika na " unaju zelo razburilo rimske kroge. Kajti »Tribuna« nič ne prikriva, da ie poglobitev avistrijsko italijansko sodelovanje nujno potrebna, še preden pride Papen na Djnaj in poskusi z diplomatskimi manevri vzpostaviti nemški vpliv na avfltriisko javnost V sporazumu s Francijo in Malo antanto? London, 14. avgusta. Starhembergov po-set v Rimu je dal angleškim listom znova povod, da opozorijo angleško javnost na razplet dogodkov v Avstriji. V svojih poročilih o razgovorih na rimskem Lidu ugotavljajo, da sta se Starhemberg in Mussolini domenila predvsem o spremembi avstrijske ustave, tako da bi se v Avstriji ustanovilo regentstvo po madžarskem vzgledu, in o organizaciji avstrijskega Heimwehra. >E>aily Telegraph« meni, da je skušal Starhemberg prepričati Mussolinija, da bi mogel Heimvvehr le z izdatno italijansko finančno podporo tudi v bodoče kljubovati narodno-socialistični akciji. S predlogom o uvedb™1 regentstva v Avstriji, ki naj bi ga prevzel Starhemberg sam, pa si je hotel bržkone izposlovati slično moč, kakor jo ima admiral Horthv na Madžarskem. >Daily Herald« pa ugotavlja, da je bilo regentsko vprašanje glavni predmet Muaso-linijevih razgovorov s Starhembergom. Starhemberg bi kot avstrijski regent veljal za Italijo kot najboljša garancija tudi proti Hitlerjevim nameram, da se Avstrija priključi Nemčiji. Seveda bi moral sedanji predsednik avstrijske republike, Mlklas, v takem primeru podati ostavko, kar bi pa eventualno moglo izzvati močan odpor v klerikalnih krogih sedanjega avstrijskega režima. Prav zaradi tega bi lahko taka rešitev avstrijskega problema postala vzrok novih težkih dogodkov v nemirni avstrijski republiki. Starhembergov povratek Pariz, 14. avgusta. AA. Iz Rima poročajo: Zvezni podkancelar knez Starhemberg je bil včeraj v italijanski prestolnici, kjer si je ogledal razne ustanove in obiskal urade politične policije. Tu se je zanimal za sredstva, ki jih uporabljajo organi javne vaj-noeti in policije v protifašistični borbd. Jutri se vrne z letalom na Dunaj. Italijanski dobro poučeni krogi trde, da zaenkrat ne bo novega sestanka med Mussolini jem in knezom Starhembergom. Mussolini se zdaj mudi na pomorskih, vež-bah in se vrne v Rim šele koncem tega tedna ©tvoriiev kampanje za Hitlerjev plebiscit Začel }o je po radiju Gdbbels — V agitacijo se morajo vpreči vsi, ki so v Nemčiji popularni Berlin. 14. aveusta. AA. Snoči je GobbeJs eoceni po radiju o plebiscitu dne 1°-. avgusta. Gorinc bo govoril v Monakovem. notranji minister Frick v Kolnu, namestnik HiHerja Rudolf Hess v Vratislavi. Listi pri-občujejo 'iolgr1 čl^nk*1. v katerem poziva-o prebivalstvo, nai v n^oVljo potrdi zakon o »družitvi državnega kaneelarstva in državnega prpdf*>dTiistva v Hitlerjevi osebi. Pariz. 14. avgusta. AA. Ha vas poroča iz Berlina: Snoči je propagandn. minister dr. Gobbeis imel svoj volita: govor za pleb scit dne 19. avgtista v delavski četrt: Ne-ukoki. O pokojnem Hindenburgu je govori«! v najlepših ikratkimi parolami*. Ob S., 14, 16. in 20. bodo po tri minute stopile pred mikrofon več ali mani znane osebnosti z razprarvami o predmetih z raznih polj javnega udejstvovanja. Med govorniki >kratkib parol« so napovedani Krjpp von Bohlen, ki-rjrg Sauerbruch. dr. Eckener ter številne druge osebnosti iz javnega, kulturnega, da celo športnega življenja, Z današnjim dnem l> tudi ves tisk stopil v službo ljudskega glasovania dne 19. avgusta. Pri tem se razločno vidi. da hočejo listi pojdariti predvsem zunanjepolitični pomen tega plebiscita. O ljudskem glasovanju je izjavi J«*W-maršal Mackensen v >Deutsche AUgemeine Zeltung-c, da to pot ne gTe za volilno borbo, ker ni nobenih nasprotnikov. foid ljudskega glasovanja s pretežno večino pritrdilnih glasov ie že dane* zagotovljen. j vajnice. Ugrabili so 116 ruskih državijanorv in zažgali 22 železniških stavb. Istočasno s tem poročilom, ki ie izzvenelo kot resna obsodba japonske politike na Dalnjem vzhodu, so listi objavili tjdi svoje komentarji- Med drugimi pravi >Pravda< v svojem uvodniku, da bi bilo treba opozoriti Japonsko, da sovjetska vlada nikoli ne bo žrtvovala svojih interesov pri tej železnici, pa če bi se teror mandžurskih bandi-tov ali pa napadi ja.pon6kega tiska še tako povečali. Tudi >Izvestfa< zahtevajo od japonske vlade, maj preneha s- proti rjsko agitacijo. Japonske oblasti, pravi list. se zapletajo v zelo nevarno igro. Zato jih po-slednjič opozarjamo, da bomo branili svoje interese z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Tokio, 14. avgusta, k. Objava podatkov o dogodkih na vzhodno-ki tajski železnici v ruskih listih je povzročila v tukajšnji javnosti silno ogorčenje in vznemirjenje. Listi besno napadajo Sovjete, češ, da s pomočjo uprave vzhodno-kita jske železnice vršijo le široko zasnovano komunistično agitacijo, ki ima poleg tega še izrazit pro-tijaponski značaj. Lrsti skušajo s tem zvaliti vso odgovornost za dogodke ob vzhodno-kita isk; železnici na Ruse Komunističen atentat na vlak Milifon Japoncev se naseli v Mandžuriji Dosledno izvajanje imperialistične politike — Naseljenci bodo v resnici vojaki — Japonski cinizem Tokio, 1 i. avgusta. AA. Minister za prekomorske dežele je zahteval od finančnega ministra natknadjii kredit 4 mflijonov jenov, da bo mogel tekom leta 1935. podpreti milijon emigrantov v Mandžuriji. Vsi emigranti bodo oboroženi Mornariški minister je izjavil novinarjem, da si mora ia^Krnski narod poskrbeti varnost in obrambo na način, ki bo trajen. Hkratu pa se mora rešiti rudi v vseh enostranskih obvez iz za-~"-elih rn^dnorodnih noja:odb. Japonski napadi na ruske železnice Japonski napadi na ruske železnice Moskva. 14. avijjista. k. .T^^^ongko-kitaiski ! ©por zaradi vznadno-&tBJske železnic* se je v poslednjih dneh znova zelo zaostril, ker je eovj teki železniški ravnatelj Rudy objavil poročilo, ki je bilo sestavljeno o dosedanjem razpletu teea »pora. V poročilu ee na-elasa. da je redna irprava železnice zaradi neprestanih terorističnih aktov nemogoče, saj je teror že zahteval življenja več ruskih državljanov, in povzročil železnici za več stotieoč rubijev škode. Dosedaj je bilo jt>itih na Vzhodni kitajski železnici 46 oseb, med njimi 9 železničarjev, 202 osebi pa sta bili ranjeni. Teroristi so napadli 42 železniških uslužbencev, poškodovali 9 mostov, 18 telegrafskih in telefonskih zvez Zaradi sabotažne akcije ie dosedaj iztirilo 16 vlakov in je bilo mnogo vagonov in etro-jev poškodovanih. Teroristi so izvršili tudi ol napadov na železniške postaje m ču- Mukden. 14. avgusta č. Na progi Mukden-Kirin so, kakor pravi uradno poročilo, kitajski komunistični teroristi izvršili atentat na brzovlak. Katastrofa ie zahevala 16 človeških žre v. preko 50 potnikov je bilo fežko raejal je, da je sodelovanje med sovjetsko in francosko vlado ▼ velikem interesu miru. Za oba naroda ie namreč mir njuna najvišja blaginja. Herriotu se je zahvalil odpravnik sovjetskega poslaništva v Parizu Rosenberg. Dejal je, da je prijateljstvo med Francijo in sovjetsko Rusijo dejstvo, ki je posledica ljudske zahteve v obeh državah. Oba naroda pa sta za mir. Ruski narod ve dobro, da je Francija globoko miroljubna. Naši dve državi sta najsolidnejše jamstvo za mir. Kakor Francija, tako je rudi sovjetska Rusija za mir v varnosti. Stavka železničarjev na Korziki Bas tU. 14. avtrusta. AA. Železničarji na Korziki so davi stopili v 24urno stavko. S stavko hočejo protestirati proti znižanju svojih prejemkov. Ves železniški promet počiva. Poštno službo opravljajo avtobusi. Na vsem otoku vladata red in mir. Vlada v borbi proti krizi Tri važne uredbe za pocenitev kreditov, za odpravo kartelov in olajšanje težkega položaja krojaških in čevljarskih obrtnikov Beograd, 14. avgusta. Vlada je na svoji poslednji seji na podlagi pooblastil po čl. 63 finančnega zakona za proračunsko leto 1934/35 izdala 3 važne gospodarske uredbe; uredbo o maksimiranju obrestne mere. o državni kontroli nad karteli in o prepovedi Bat'inih in sličnih popravljalnic. Vse tri uredbe, o katerih bosta prvi dve pripomogli k pocenitvi kreditov in k svobodni konkurenci blaga, poslednja pa olajšala « posebej položaj naših malih čevljarskih in krojaških obrtnikov, bodo stopile v veljavo že v nekaj dneh, čim bodo objavljene v »Službenih Novinah«. Uredba o maksimiranju obrestne mere bo nadomestila dosedanjo uredbo, vendar se zaradi nje zaščita denarnih zavodov ne bo spremenila. Medtem ko je bilo po stari uredbi prepuščeno denarnim zavodom, da maksimirajo obrestne mere v smislu uredbe, določa nova uredba povsem fiksno ta maksimum. Aktivna obrestna mera se zniža od 5 na 4.5%. Denarni zavodi, ki so mogli prej plačevati za posojila 12% letno, odslej ne bodo mo<>li plačevati več kot 11%. Obresti, ki jih bodo morale plačevati privatne osebe, pa odslej ne bodo več odvisne od eskomptne mere Narodne banke, marveč so določene na 8%. Tudi ona dva odstotka na račun konvencionalne kazni za zakasnelo odplačilo dolga, sta odpravljena. Tudi denarni zavodi drug drugemu ne smejo zaračunati višje obrestne mere nego 8%. Nova odredba določa končno za založnice največ 6% obresti. Izvzete »o !c založnice, izdane v inozemstvu Obsežna uredba o kartelih kartel© načelno prepoveduje. Ustanoviti se morejo le na podlagi dovoljenja ministrstva za trgovino in industrijo, Če to zahtevajo nuj ni gospodarski razlogi ali javni interes, zaradi ureditve proizvodnje in prodaie blaga, poslovnih pogojev, cen in tarifov Nad temi karteli pa se uvede stroga držav na kontrola, tako da imajo pristojni dr žavni organi pravico vpogleda v vse pošlo vanje kartelov, ter da država v danem primeru kartelom lahko imenuje svoje komisarje. Karteli se bodo lahko ustanavljali le s pismenimi pogodbami, ki bodo morale biti registrirane pri ministrstvu za trgovi no n industrijo. Tudi vsaka sprememba teh pogodb ali kakršnakoli druga bistvena sprememba v poslovanju kartela bo morala biti dovoljena in registrirana pri pristojnih oblasteh. Za prestopke zoper do ločbe te uredbe so določene stroge sankcije in kazni. Vsi dosedanji karteli prenehajo obstojati in se morajo v smislu uredbe na novo ustanoviti. Po uredbi o prepovedi popravljahiic obleke in obutve v indostrijsko-tovarniških obratih se morajo obstoječe delavnice navedenih obratov v treh meaecih likvidirati. Le gumijasta obutev se bo smela tudi v bodoče popravljati v tovai uiJBkJh delavnicah takih podjetfj. Obsežna modernizacija angleške vojske Vsa vojska na kopnem bo motorizirana — Brigada bo kompletna celota — V Južni Afriki bodo zgradili močno pomorsko opžrališče London, 14. avgasta. c- Po informacijah angleških Iietov pripravlja vrhovni generalni Štab angleškega im«perija popolno reorganizacijo angleške vojske. Reorganizirati nameravajo predvsem vse rezervne zfoore in v»o teritorialno vojsko. Vojska naj bi se izpopolnila s podrobno rz vede no naborniško akcijo Razen tega naj bi se opremila z vsemi najmodernejšimi sredstvi za obrambo proti napadom iz zraka Vojaka bo popolnoma motorizirana. Vsem topovom bodo priključili traktorje Angleški polfei bodo v hodale sestavljeni iz treh ta kozvanih lahkih in enega težkega bat-aljo na. Moštvo lahkih bataljonov ho oboroženo z avtomatskimi puškami in strojnicami, težki bataljoni pa z motori-ziramimi težkim: strojnicami tn lahkimi topovi. Vsaka brigada bo imela na razpolago več tankov z Dieeelovimi motorji, tako da se bodo sled nji lahko uporabljali tudi kot pogon sni stroji pri delu na terenu. Vsaka brigada bo Katastrofa madžarskega vojaškega avta Budimpešta, 14. avgrueta. č. V vasi Vat^ci je madžarski vojaški tovorni avto, na katerem je bilo polno madžarskih vojakov, v silni naglici pripeljal do ovinka, kjer pa je šofer nenadoma izgubil oblast nad volanom. Avtomobil s« je z vso silo zaletel v neko hišo in podrl celo steno. 25 vojakov je bilo težko ranjenih. Prepeljali so jih v bolnišnico. Osem izmed njih se bori s smrtjo. London, 13. avgusta, g. V angleških po-lititaali krogih 90 zelo v skrbeh zaradi položaja na Daljnem vzhodu. >Dafly Ex-prees« izjavlja. <±a se v vzhodni Aziji pripravlja nova nevihta Japonska bd rada popolnoma izločala ruski vpliv v Mandžuriji in stremi zaradi tega zlasti za kontrolo nad vso vzbxxmo azijsko železniško mrežo. Razen tega si japonska vlada prizadeva, da bi po možnosti čimprej uresničila takozvani Panakov načrt, ki določa, ustanovitev velike azijske države pod vrhovnim vodstvom rumenega plemena. Nova država naj bi obsegala Mandžukuo Mongolsko, notranjo Kitajsko in ruski TuTkestan ter se raztezale do meje Indija. Ameriški bankovci s srebrnim kritjem N©wyork, 14. avgMffta. AA. Poučeni krogi smatrajo, da bo vlada zdaj pospešila nakup srebra v inozemstvu. Vlada hoče s tem povečati in izpopolniti zalogo srebra v Zc-dinjenih državah. Dodatna emisija srebrnih potrdil v znesku 80 milijonov dolarjev le relativno neznatna, vendar pa bi uvedba dvokovinskega sistema v ameriško denar-stvo utegnila dolar razvrednotiti. Grčija kupuje od Nemčije Berlin, IX avgusta AA. DNB poroča: Iz podatkov o uvozu nemškega bla^a v Grčijo v zadnjih letih izhaja, da uvoz iz Nemčije čedalje bolj narašča. V letošnjem prvem poUetju je nemški uvoz v Grčijo presegel lanskoletnega za. 137.250 milijonov imela nadalje speci a Itz i ran pionirski oddelek z najmodernejšimi pripravami m gradnje mostov, rovov in kavern. Reorganizacija vojske pa s a ne bo »vršila samo na kopnem, marveč rodi na mor ju. Baš te dni je vrbovoj a«mi«. dne 14. avgusta 1934 6tev 183 Težka nesreča na Grintovcu Neka mlada SpUtcanka se je ubila, trije zagrebški turisti in ena turistka so pa težje poškodovani — Nesrečo zakrivili nalivi Jeacrstoa, 14. avgusta. Včeraj dopoldne se je pripeta* v Kamniških planinah pod steno Orim ovca strašna planin rn nesreča, ki Je zahtevala življenje mlade Splitčaiike štirje drqgi turisti pa so težje poškodovani Nesrečo je povzročila atea nevihta, ki je divjala včeraj v planinah tako, da 90 se jele rušiti ogromne skale in se valile v ck>iino. Treba je pripomniti, da bi se nesreča ne bi bila zgodila, ako bi bfli rxmesrecenci vešča turistu Družba Zagrebčanov, 33tetni privatni uradnik pri tvrdka »Liedicki« v Zagrebu O to Ebenspanger, njegova zaročenka 2-iIetna privatna uradnica, v Zagrebu Zlata Kontak in 25letni izložbeni aranžer iz Zagreba Božidar Krmarič, so sklenili prebiti svoj dopust v planinah. Na kolodvoru v Zagrebu so se ravno pogovarjali, da bodo napravili turo na Grintovec, ko se jim je pridružite, neka gospodična iz Splita, katere ime pa ni znano. Pregovorili so jo, ker je bila že itak namenjena v Slovenijo, da gre z njimi na Grintovec. Včeraj zjutraj so se z Jezerskega napotili proti Grintovcu. Pridružil se jim je še neki Zagrebčan. Družba je bila prvič na Grintovcu in ni poznala poti, zato so bili srečni, ko so naleteli med potjo na dva ljubljanska turista, ki sta se rade volje odzvala njihovi prošnji, da popeljeta družbo v Češko kočo. Vreme je bilo slabo, lilo je kakor iz škafa. Pot z Gruntovca na Češko kočo je v takem vremenu izredno nevarna in je priporočljiva le dobro izvežbanim turistom. Silna, ploha je povzročila, da so se trgale mogočne skale in se med oglušajočim ropotom valile v dolino, Zagrebčani, ki kaj takega še niso doživeli, so bili seveda preplašeni rn so se slepo držali navodil, ki sta jih jim dajala izvežbana ljubljanska turista. Posebno preplašena je bila Split čanka, ki se Je vsa tresla od straha. Voditi so jo morali za roko. Družba je srečno prispela do tako zvanih Ravniš pod steno Grintovca. Ebenspajager je kakih 200 m pred ostalimi vodil za roko Splitčanko. Nenadoma se je nad njimi odkrušila ogromna skala v velikosti majhne hiše. Z vso silo je treščila na drugo skalo m se razle-teian a tisoč kosov ter sprožila ogromen plaz. Ljubljanska turista sta z glasnim krikom opozorila družbo, naj se poskrije za skalami, toda ropot bobnečoga skalovja je povzročil, da družbe ni slišala svarilnih klicev. Splitčaoko je velika skala iztrgala iz rok Ebenspanger je vi h in jo zasula pod plazom. Dočim sta Ljubljančana našla zavetje pod dvema velikima skalama in sta tako ostala nepoškodovana, so vse druge zadele skale ter jih lažje ali težje poškodovale. V tem Času se je mudila v Češki koči neka turistovska družba iz štajerske, ki je prišla iz Frischaufove koče. Bik) je okrog 11., ko so zaslišali nad Češko kočo vpitje in stokanje. Oskrbnik koče je takoj odšel na kraj nesreče, se je pa čez četrt ure vrnil in prinesel žalostno vest. Iz koče se je takoj napotila neka gospodična štajerske družbe na Jezersko, da pokliče rešilno ekspedicijo. Po dve- j urni silno naporni in nevarni poti. ko so se ji ves čas za hrbtom trgale skale, je prispela v Kazino na Jezerskem. Še predno je mogla povedati, kaj se je zgodilo, se je od prestanega napora in strahu onesvestila. Močili so ji glavo, dokler se ni zavedla. Nato je s trpetajočim glasom začela pri povedovati- Plačilni natakar Kazine je takoj organiziral rešilno ekspedicijo. Z Jezerskega so se napotili v planine domačini Franc štern, Aljančič, Šavs, Šena, Krč, Gu-zelj, šofer Bučina, Fang, jurist Virnik in njegov brat jezerski župan Peter Virnik. Rešlno ekspedicijo sta vodila pri reševalnih poslih že izkušeni Vinko Tepi-na in njegov sin. Ekspediciji sta se pridružila tudi ljubljanski advokat dr. Žužek iu njegova hči. Gospodična, ki je prišla po ekspedicjo, se ni dala prego-voiiti in se je vrnila obenem z ekspedicijo. Plačilni natakar je obenem takoj obvestil gasilsko četo v Kranju, od koder sta proti Jezerskemu takoj odpeljala oba rešilna avtomobila. V dobri pol uri sta navzlic slabi poti, ki jo je razmočilo obilno deževje, prispela do* Makekovega penziona na Jezerskem* Ker >e v« dopoldan to popoldan deževalo ter so se Se vodno trgale skale, je bik> reševalno deto efcspedtoile sttno otež-točeno. Vzpeaijali so se le počasi navzgor, ker so se morali urmikati sfcalam, ki so ves čas bobnele v dolino. Po štiri urnem iskanju so šele ob 30-30 našli Ebefi-spangeria, pol utre nato Kan takovo, okrog 22. pa Krznarica. Našli so še četrtega Zagrebčana, ki pa je bri mnogo težje poškodovan kakor prvi trije. Nesrečno Splitčanko so našli že mrtvo. Plaz jo ie vrgel na skalo, na kateri je visela z glavo navzdol. Glava je bila popolnoma razbita, do so se videli možgani. Telo je. bilo od ostrega kamenja vse razrezano. Rešilna ekspedicija j-e mrtvo Splitčanko in težko ranjenega Zagrebčana odnesla v Cesko kočo, Ebenspangerja, njegovo zaročenko Kontakovo in Krznarica pa >e spravila v dolino. Vsem trem so nudili prvo pomoč Makekovi, ki so postregli ru>di vsem članom rezalne ekspedicije* Ko so si ponesrečenci nekoliko opomogli, jih j-e ob 21. odpeljal rešilni avto z Jezerskega v ljubljansko bolnico. Zdravniki so pri pregledu ugotovili, da ima Kontakova zlomljena rebra In levo nogo, na telesu pa ima poleg tega še polno prask m udarcev kamenja. Ebenspanger si je zlomil desno nogo in nalomil desno roko, dočtm Krznarič nima tako hudih poškodb in je odnesel le manjše praske po vsem životu. Davi ob 6. se je rešrkia ekspedicHa ponovno napotila v Češko kočo, da spravi Še zadnjega ponesrečenca v dolino. Dopoldne so ga prinesli na Jezersko, od tam pa v Kranj, odkoder ga je opoldne rešilni avto pripeljal v Ljubljano. Ko to pišemo, ponesrečenca Še niso pripeljali v Ljubljano. Pri mrtvi Splitčanki so našli aero-planski vozni listek iz Ljubljane na Sušak, kainor se je nameravala v ponedeljek odpeljati in se je dogovorila s svojim očetom, da jo bo počakal na nerodro-mai. Na razstavi viških obrtnikov Viski obrtniki so pokazali, da prav nič ne zaostajajo za šentviškimi Vič, 14. avgusta. Podružnica DJO na Viču je otvorila v nedeljo 12. t. m. svojo prvo obrtno razstavo v navzočnosti pokrovitelja razstave predsednika občino g. Jurija Petrovčiča ter odličnih predstavnikov raznih gospodarskih in kulturnih organizacij. Predsednik viske podružnice DJO a- Jože Lojk je najprej pozdravil goste, nakar je otvoril razstavo pokrovitelj g. Jurij Petrovčič. Občinstvo je že prvi dan v rekoranem Itevilu posetilo razstavo in izreklo zelo laskavo pohvalo, saj jo tudi naši obrtniki v polni meri zaslužijo, ker so nam pripravili z velikimi gmotnimi žrtvami razstavo, ki prav nič ne zaostaja za oortniško v St. Vidu. Razstava je nameščena v I. nadstropju narodne šole na Glincah «v šestih učilnicah, ki so jih obrtniki okusno preuredili v razstavne prostore. Oglejmo si naše razstav-Ijalce. kakor so razvrščeni po sobah. V sobi št. 1 vidimo okusno aranžirano razstavo vrtnarskih izdelkov g. Franca Herz-manskega, v čigar neposredni bližini je razstavil krasne terazzo mize g. Šorbec Franc. V desnem kotu je razstavil mizarski mojster g. Tone Bizovičar lepo izdelano spalnico iz afriške breze. V sobi št. 2 ima v levem kotu moderno kuhinjsko opravo predsednik podružnice DJO mizarski mojster g. Jože Lojk. ki tudi vzbuja občo pozornost. Poleg njega je rastavi! mladi in talentirani pečarski mojster g. Jožo Lojk, ki tudi vzbuja občo pozornost Poleg njega je razstavil mladi in talentirani pečarski mojster g. Stanko Pirnat najmodernejši štedilnik s kopalno napravo, dalje dve glinasti peči in kamin, ki bo gotovo krasil jedilnico ali salon naših premožnejših občanov. Zelo lepe kleparske izdelke je razstavil tudi mojster g. Košenina Franc m sicer kopalno peč, razne kopalne kadi, škafe, vrtne Škropilnice in stroj za čiščenje medu. Na skrajni desnici pa je razstavil g. Julij Stermenskv tri emajlirane peči v zelo okusnih barvah. V sobi št. 3 vlada velika pestrost. Na levi strani je razstavil svoje izdelke mizarski mojster g. Ivan Umek in sicer kuhinjske kredence od najmodernejših do najpriprostejših, ki pa se vse odlikujejo po precizni izdelavi, dalje kuhinjske mize in stole, umivalno mizo ter več ležalnih stolov. Naši stavbniki se bodo gotovo zanimali rudi za hišna vhodna vrata in sobna brata, ki jih je izdelal zelo lepo g. Umek. Nekako z mešanimi občutki pa občudujejo posetniki tudi dve krasni krsti, ki sta monstre delo ter je v njh izdelovanju g. 1'mek pravi mojster. Naši smučarji naj -1 predvsem ogledajo smučko, ki jih je skrbno isdelal kolarski mojster g. Vinko drman. V desnem kotu sobe je razstavil svoje čevljarske izdelke g. Ignac Voljč, ki se odlikujejo po fini m precizni izdelavi. Visoki akornji, gojzerce in promenadni čevlji ugajajo vsem poaetnikom. V Sobi št. 4 je takoj pri vhodu razstavil Očmcntne izdelke g. Ivan Sode j. Krasna balkonska ograja, marmornat obelisk, nagrobni spomenik z okvirom ter dekofativ ni predmeti za vrtov« vzbujajo splošno pozornost. Nadvse zanimiv pa je mozaik iz kamenčkov, ki predstavlja Kristovo glavo, de'o mladega in nadarjenega umetnika g. Cirila Battelinija. Občinstvo se dolgo ustavlja pri tem mozaiku ter ga občuduje Na nasprotni strani pa nam nud. očarujnč pogled orehova jedilnica Produk tivne zadruge ljubljanskih mizarjev. Jedilnica se odlikuje po precizni izdelavi, poseben sijaj pa dajejo opravi zaokrožena naslonjala in pa vogali na kredenci, ki se zapirajo s steklenimi vrati. Dalje je razstavila zadruga še takozvana moderna smučna okna in pa vhodna vrata Oboje se odlikuje po krasni izdelavi. V sobi št. 5 ima takoj pri vhodu razstavljeno moderno izdelano kuhinjsko opravo in sobna vrata mojster g. Andrej Drnikovič. Tudi njegovi izdelki vzbujajo splošno občudovanje občinstva. Ob južni steni sta razstavili svoje pekarske izdelke Rožna pekarna v Rožni dolini in pa gdč. Albina Drobtinova. Poleg pekarskih izdelkov razstavlja čevljarsk; mojster g. Alojzij Sedej čevlje, ki se odlikujejo po precizni in rini izdelavi ter morejo konkurirati vsem tovarniškim izdelkom. G. Jakob Trobec, sedlarski mojster iz Koza-rij, razstavlja na visokem konjičku težko konjsko vprego, za katero se bodo gotovo zanimali naši prevozniki. Posebno pozornost pa vzbujajo portreti domačinov, ki jih je nadvse skrbno izdelal fotografični atelje g. Anton Mancini. Obiskovalci se ustavljajo in občudujejo slike, ki so kakor žive. Poleg g. Mancinija ie razstavil moške in damske obleke modni atelje g. Anton Gorjup. V zadnji oz. 6. sobi razstavljajo pri vhodu gdč. iHarjanca Dolenčeva vezenine, zastore, prte in prtiče, za katere se zanima predvsem ženski svet. G. Dolenčeva je velikodušno pcepustila pregrinjala za spalnice vsem razstavljavcem pohištva. V levem kotu ima razstavljene okusne klobučke modistka ga. Mirni \Vohinčeva» Okusno damsko frizuro je napravil tudi brivski mojster g. Ciril Vaši z Novega trga. Vso levo stran pa je zasedel g. Jože Mrak, ki je razstavil okusno in precizno izdelano spalnico in jedilnico iz orehovega lesa, med katero se zlasti odlikuje miza z vložki. To res apartno delo vzbuja splošno občudovanj© posetnikov. Razstava viških obrtnikov jasno kaže. kaj zmore obrtniška zavest in vzajemnost. Viško obrtništvo se dobro zaveda, kako je treba propagirati izdelke domaČih obrtnikov in s tem pokazati javnosti, da domači izdelki prekašajo tovarniške in inozemske. Razstavo si je v prvih dveh dneh ogledalo že nad 500 posetnikov. Razstava je odprta vsak dan do 36. t. m. Od 8. do 19. SPORT — Gorske motoolkll*tiene dirke MK Ilirije na I4nheij bodo Jutri dne 15. t m. ob 10. dopoldne. Dirkalna prog* ne »prv točno od pol 10. uri, na kar Se ohgfattvo posebej opofcarjB. Zaradi skrajno dvomljivega vremena, opozarjamo občinstvo, da se bodo dirke vršile ob vsakem vremenu. Dva bratca Ljubljana, 14. avgusta Eden je brez leve noge in desnega očesa, drugi je pa ^žalostni Janez«, ki ga Ljubljančani še predobro poznajo. Prvi nosi težko bisago in se spretno kreta z berg-ljami. če Ljubljančani njega ne poznajo dobro, pozna on tem bolje nje. Rodovnik sleherne gostilne zna na pamet in prav dobro ve, kje je najboljše vino. Včeraj je kaj glasno kazal svoje znanje na cestah pri Sv. Jakobu; dopovedoval je Janezu, kam bi bilo dobro zaviti In kje se ga je že včasih nasrkal. štorkljal je z berg-Ijami po Rožni ulici ter bil še trden »v nogah«, čeprav je bil nekoliko glasen, je bil vendar dostojen in kazal je celo vzorno tovarištvo do ubogega Janeza. Žalostni Janez bi namreč bolj potreboval berglje, kot njegov gostitelj. Noge so se mu povsem omehčale, da so se opletale kot prazne hlačnice. Janez je igral dovršeno vlogo trabanta. Bil je najlepši primer, kako hromi vodi hromega. K sreči pri Sv. Jakobu ni takšnega prometa, da je Janez lahko rabil ceste v vsej širini. Toda vsa čast Janezu! čeprav mu je odpovedalo vse od nog do glave, celo jezik se mu je zapletal tako nerodno, kot da ima polna usta Žgancev, vendar je Janez ostal dosleden sam sebi In ni niti zanemarjal svojega po klica. Njegov gostitelj je diplomat ter ne, da ne gre metati vsega v en koš: ko piješ, piješ, ko pa beračiš, beračiš. Janez je pa izrabil konjunkturo: ko ga je zaneslo čez cesto na levo, se je oprijel tam kljuke ter vstopil z obupanim obrazom beračit, nakar ga je zaneslo na desno, kjer je tndi hkrat' beračil In lovil ravnotežje. Tovariš je stal sredi ceste stanimo podprt z bergljami in klical: Ta žavostn Janez! Pojdi no. da te ne bo policaj vzel! Janez se je pa kregal z vsem svetom, ker bo ga v Rožni uMci postavili T>o«i kap brez milodara. Preklinjal je gospodo, da se je kar bliskalo m slehernemu pešca je zastavil pot. Dostojanstvenega gospoda je sunil v trebuh ter vzliknfl: Živio buh! Na Karlov»ki cesti je Jane« zelo pešal, bratec ga je pa še vedino mučil ter silil naprej. — No, Janez, kakšen pa si! Poka&i mi no, kako se stoji »abtant«! In Janez je kričal svojim hlačam »ab-taht!«, a so mu tem .bolj plesale ter ga zanašale po cesti. Dež je lil, toda bratca sta vajena tudi zunanje mokrote, zato se jima ni mudilo. Janez se je oprijemal kan-delabrov In kotov ter plesal okrog njih, najbolj je p* bil vesel vrtnih ograj. Obešal se je na nje, da se ni sesedel kot prazna vreča. Na Jamežrčevi cesti je pa obležal med koprivami. Mestni delavec se je tnfdil precej časa. da bi ga spravil na noge, s Janez je bil mehak kot goba. Ljudje so se zbirali v gručah m otroci so se zgledovali nad mokrim »junakom«, končno je Janez le vstal in bratec ga je pohvalil: — Janez je pa korenina! Sam je vstal, pa pravi, da je pijan. No, Janez, pojdiva! Vidiš, zakaj pa grem jas lahko! Vendar sta obsedela na podstavku vrtne ograje, da Se apočijeta, ker je bilo se daleč do Kurje vasi. Bratec je pa povedal: Nikdar mi ni dal za pijaco in »dsj mu bom zabodel. Tako se ga bo n«srfc»l, da bo imel posae h Uče. Menda se bo spomnil, zakaj som ** napojil. Pristopajte h „Vodnikovi dražbi44 JUTRI TEMPERAMENTNA, ŠARMANTNA IN NEPOZABNA Frančiška Gaal v .Paprik!' ELITNI KINO MATICA Delo in uspehi pevskega društva „Slavec" Proslava društvene SOletirice. — Jeseni razvtfe »Slavec« svoj prapor. Novi predsednik Boris Roš * Ljubljana* 14 avgusta. Te dni se je vršil v društvenih prostorih v Rožni ulici občni zbor pevskega društva »Slavec« Zborovanje je otvoril po-slevodeČi predsednik društva g. Vili Krai-ner, ki je uvodoma omenil, da je društvo letos praznovalo 50-letnico svojega obstoja. Predlagal je, da se pošljeta pozdravni brzojavki visokemu pokrovitelju jubilejne proslave Nj. Vel. kralju Aleksandru I. ter ministru prosvete g. dr. Sumenkoviću. Predsednik je iskreno pozdravil navzoča Častnega predsednika g. Ivana Dražila in zastopnika Hubadove pevske župe g. Friderika Krainerja. V svojem poročilu je omenil ogromno delo ob proslavi društvene 50-letnice, ki še ni končana. Jeseni bo razvit prapor, ki ga je društvu poklonil kralj Aleksander. Društveni tajnik g. Boris Roš je podal izčrpen pregled društvenega delovanja med letom. Treba je bilo mnogo truda, žrtev in naporov, a so bili vsi člani na svojem mestu. Društvo šteje 6 častnih, 60 podpornih, 259 ustanovnih in 69 rednih članov, skupno 394. Med poslovnim letom je preminul častni član društva skladatelj g. P. Hugolin Sattner, katerega spomin je Članstvo stoj t počastilo s trikratnim klicem »slava«. V pretekli poslovni dobi je uprava storila ogromno administrativno delo, saj je bilo odposlanih in rešenih nad 2S00 dopisov. Glede na pripravo jubilejnega koncerta se je doseglo rekordno število pevskih vaj, ki jih je bilo nič manj kakor 200. Društveni zborovodja g. Ivo Rupnik je častno izpolnil svojo nalogo. Tajnik se je nadalje zahvalil pevovodjema gg. Zot-ku Prelovcu in Srečku Koporcu, kakor tudi kapelniku vojaške godbe kapetanu 2A-vanoviću, ki so pomagali pri pevskih va- jah in jim gre velika zasluga, da je bil dosežen tako lep uspeh. Blagajniško poročilo g. Ivana Božiča izkazuje 110.000 Din prometa. O društvenem inventarju, ki se je v jubilejnem letu znatno povečal, je poročal gospodar g. Milan Pcrles, o bogatem društvenem arhivu pa arhivar g. Ivan Nered. O delovanju pevskega zbora, nastopih in udeležbi na pevskih vajah je poročal slavcev zborovodja g. Ivan Rupnik. Članstvo je v polni meri storilo svojo dolžnost in zborovodja pričakuje, da bo dosegel velik uspeh tudi jesenski koncert, združen % razvitjem prapora. V imenu revizijskega odbora je poročal g. in:>. Hofler. Zboro valci so njegov predlog o absolutoriju soglasno sprejeli. V znak velikih uslug za društvo je občni /hor izvolil za C*stnc člane knezoškofa g. dr. Antona Ro/mana, župana g. dr. Dinka Puca, skladatelja g. Zorka Prelovca in g. Srečka Koporea ter gg. arh. Vilija Krainerja in Friderika Krainerja. Občni zbor se je nadalje zahvalil za pomoč in sodelovanje ravnatelju ma: stratnih pomožnih uradov g. Šebeniku. Pri volitvah je bil izvoljen novi odbor: gredsednik Boris Ros. odborniki: Mirko erginc, Ivan Božič, Ludvik Logar, Milan Perles, Tone Skrinjar, Žane Nered, Edvard Meze, Alojz Krulc in Rudolf Rmk; namestnika Jože Bučar in Frigerik Pi^ler: re vizorja Jože Sega. Ivan Markič; načelnica ženskega odbora Ruža Ros. odbornica Stoli Zrimec, namestnica Slavka Otrin. Pri slučajnostih je bila določena člani rina in podane smernice za nadaljnjo društveno delovanje, nakar je predsednik zaključil lepo uspelo in dobro obiskano zborovanje. SOKOL _ Sokoisid nastop v Premer jih. Sokolsko društvo Preserje priredi jutn popoldne svoj letni javni nastop na vrtu br. Andreja Petelina v Kamniku. Ker je dru&tvo zelo delavno, pričakujemo obilno udeležbo iz Ljubljane m okolice. Spored sokolskega praznika je naslednji: ob 11. »prejem gostov na postaji Preserje, odkoder krene povorka do telovadiaca. Ob 15.30 telovadni nastop, pri katerem nastopijo vsi društveni oddelki s prostimi vajami in na orodju. Po telovadbi narodna veselica. Pri vsej prireditve sodeluje godba Sokola L Tabor iz Ljubljane. Vsa bratska društva prosimo, da se javnega nastopa udeležijo v čim večjem številu, članstvo v kroju in z društvenimi prapori. Ker se mora društvo boriti s številnimi svojimi nasprotniki, pričakuje društvena uprava, da pohitijo jutri v Preserje nele Sokoli, marveč tudi številno občinstvo, da s svojo udeležbo pokaže priznanje sokolskemu delu na deželi. — Jutri vsi v Preserje, zveze z vlaki so zelo ugodne. Zdravo in nasvidenje! Kopalna sezona je odplavala Ljubljana, 14. avgusta Sredi pasjih dni se je začela prelepa jesen Čez noč, seveda v aploSbo zadovoljstvo vesoljnega meščanskega sveta ki se je povsem »poletovisčil« ter »potujčilc, da smo bili vsi tujci celo v svojih stanovanjih, čas je že bil. da je nastopilo hladnejše vreme, da se nam ohlade razgrete glave In da bo konec tujskega prometa, ki se Je začel bohotno razvijati celo na sleherni gmajni. Vendar je treba upoštevati bolečine kopalcev, ki so imeli letos tako sijajno kopalno sezono. Marca smo se že začeli kopati m dišale so nam že kislice. Že tedaj smo obesiM vse drugo na kljuko s krizo vred, ki je zdaj že delj Časa v nemilosti. Počivali smo prav za prav vse leto. Včasih je bila letoviška sezona sam0 dva meseca, zdaj se nas je pa polastila prava počitniška psihoza (najbrt celo nevrastenija). Vse tujsko prometne melodije smo slišali, povsod je bilo letos lepo. povsod so nas tujci vprav dnslU. Otvarjali smo kopališča, vabili na gasilske veselice — sploh je bilo tujsko prometnih prireditev nešteto — plavalne tekme in razne turnirje smo napovedovali vedmo, ko se nam je obetal de* ter smo skrbeli z vsemi močmi, da so bili tujci Čim bolj zadovoljni. Najbolj so bili zadovoljni seveda v Ljubljani, kjer je bila naj^ivahnejSa kopalna sezona na "Ljubljanici. Zdaj je ča«, da tujsko prometni činitelji izdajo že bilanco krasne kopame sezone, ml ne hodimo radi v njihovo zelje. Najprej naj na-štejejo, koliko kopališč so otvorili v Ljubljani, odnosno modernizirali ter naj razgrnejo sijajne načrte za bodoče. V nedeljo je bil tujski promet še v najvišjem vzletu, a baš poooktae je bilo konec sezone. Tudi na naši promenadi; »leto-viščarke« so obupno bežale pred nebesno prsno kopel jo, vendar jdm je zmočilo platnena krila, ki so letos tako moderna, da so nase meščanke razrezale vse stare rjuhe, čeprav se moda menja vražje hitro, vendar ne more vedno slediti vremenu, zato naše letoviščarke še vedno hodijo v platnenih oblekah, ki jim mokre štrle ob teles ib kot viteški oklepi. Dopoldne so se meščani še mazali z najrazHčnejšimi sezonskimi mazili, popoldne so pa morali ugotoviti, da jim kopama sezona plava i*pred nosu. Sava se letos sploh še ni ogrela in ni upadla vse leto na normalno potetno višino, zato so meScani seveda pričakovali, da se bo kopalna sezona šele začela. Toda včeraj je bila «e jesern. »-LetovlšViarjU so se začeli vračati in naše ulice so po dolgih mesecih zopet malo oživele. Deduje že tretji dan. kot navadno le ob ve le* e j mu, ki pa imajo menda v Marfborm, kjer Se itak pritosujejo nad prevelikim obiskofta. Tako se je zopet »na lepem* začela Be«o-na poplav, ko zatoemo razmišljati, kako imenitno bi bilo. da bi bile naše reke regulirane. Ljubljanico bomo seveda začeli regulirati zdaj. ker je takšno vrem« maj-ugodnejše za vodna dela. Ne nameravamo vznemirjati letoviščar-jev s tujsko prometnimi bilancami, privoščimo jim prijeten počitek po napornih ki dolgih počitnicah. Če že ne gre brez sezon ter mora biti vedno ena ali druga Ln moramo biti tudi veseli spalne sezone. V Ljubljani skušamo umetno podaljšati noč, zato gore pri belem dnevu hiči. T>avi so nam svetile v glavnem tivolskem drevoredu tiste moderne leščorbe nad vse sloves no. Samo zabeležiti je bilo tre^a, da v Ljubljani še nismo utonili ter da nam že trčo voda v grlo. BELEfcNICA KOLEDAR: Dane*: Torek, 14. avgusta, k3XOtioani: Evzebij, Dobrina. DANAŠNJE PrURPlDTTVE: Kino Matica: Mata Hari (Greta Garboi Kino Dvor: Afera ina TJgrcma. Kino Šiška: Champ, Dežurne lekarne: Mf. Ramor, Miklošičeva c 20, Mr. Trn-koczy, Mestni trg- 4. Toliko smo menda vsi podkovani v slovnici, da vemo, kaj je trpna oblika glagola. Če pa vemo to, bomo tudi razumeli, Icaj pomeni, da je naše razmerje do kolonij trpno. Kolonij nimamo in v tem pogledu smo strogo trpni ali če hočete pasivni. In vendar bi se morali mnogo bolj zanimati za to vrsto posesti. Kolonije in kolonijalna politika bi nam morala hoditi po glavi noč in dan, da bi se mirno jesti in spati ne mogli. Tudi o kolonijalni voj ski bi morali mnogo razmišljati m prav nič bi nam ne škodilo, če bi si na tem polju nekoliko razbistrili pojme, Vse je namreč odvisno od pojmov in pojmovanja. Eni pojmujejo kolonijalno politiko tako, drugi zopet drugače. Eni kolonije posedujejo, drugi so pa kolonisti, pa ne oni mestne občine ljubljanske, ki se dre-vi vrnejo iz Sv. Jakova. Torej vsaj nekoliko razmišljanja in razglabljanja o tem, kaj je kolonija in kakšni so beli afriški zamorčki. Za nje namreč nihče ne zbira obleke in obutve, niti milodarov čeprav so jih najmanj toliko potrebni kakor črni zamorčki, če ne ie bolj. Tudi debata o senegalskih belo-kozcih, naših najožjih rojakih, hi bila zanimiva. Odkrila bi nam namreč staro resnico v novi luči, da če osla loviš, mu sena moliš. Kdor ne Čuti žive potrebe po tej debati, mu ni pomoči; naj si da brž prezračiti žepe ali možgane. Resnica se ■ v naših časih ne da dokazati, posebno ne, če je bridka; treba jo je razumeti, čutiti brez besed. ZVOCBTI KTVO »SOKOLSKI DOM« V ŠIftKI. — Telefon 3S—S7 Mali Jakie Coop<- in karakterni igralec Walace Berv v lepem filmu CHAMP Nesebična ljubezen med očetom in sinom. — Film je v nemškem jeziku. Predstave v torek ob 7. in 9, v sredo ob 5M 7. in 9. in v četrtek ob 7. in 9. uri zvečer Dopolnilo nov Poxov zvočni tednik. Pride: Srečno pot, Magda Schneider. Iz — Prireditve na praznik. Juori na praznik se bodo vršile na Savi veslaške tekme, ki j4h orgrarorzira načelnik litijskega Sokola br. učitelj Veno Taufer. PopoAdne bodo pa imeli jrasflc; v Šmartnern svojo trdlctionahio av^tovsko prireditev, ki PT''vaW obfčalno mnopo prijateljev i 4., 7.15 in 9.15 Ganljiva ljubezen najlepše in najbolj oboževane Žene Pariza Elitni kino Matica Telefon 21-24 Greta Garbo kot opasna vohunka za časa svetovne vojne MATA HAitl Ramon Novarro — Lewis Stone DNEVNE VESTI — Mednarodni želernlcarski kongres. Okd &- do 30. oktobra bo v I>ubrovn;ku -ednarodm ie4eničar^i kongres, aa katerem se bo razoraviiak> o voznih red:h in efektnih progah. Na kongres prispe okrog 350 delegatov \z vseh evropskih driav. — Popularni vlaki. Direkcija državnih železnic Liub'j-ana sporoča, da bo direkcija Zagreb uvedla v dneh 15., 19.. 26, avgusta in 2. septembra tako imenovane popularne vlake iz Zagreba gU kol- do Sušaka in nazaj. Izredno znliane cene povratnih kart za H- razred 85 Din, za lil. razred 47 Din. Odhod iz Zagreba gi. kol. 0.14, prihod na Sušak 5.41, odlrod s Sušaka 3035, prihod v Zagreb g*., kol. 2-30. Na postaji Za^jr^b se izdajajo posebne povratne karte. Z: popularni vlak 15. VIII. je odobren tud 5odstotni popu>t za priključno vožnjo do Zagreba m na za J, tako da kupijo po*nft: na vstopni posta j j direkcije Lnibliaoa do Zagreba rumeno že*eznško W> ^macrjo in ce4o karto do Zagreba, ki jim ve^a za brezplačen povrate k dne 16. t m. — Izvoz hmelja. Novosadska trgovska irgov&ka jpbornica sporoča, da se lahko iervaža hmelj v Nemčijo kakor dos'ej. Ce :ma.io naš i vozniki frmeHa kakršnekoli težkoče, je nemška viada vedno priprav-•Tejra pogani se z našo Wado, da se odstranilo. V Francijo se lahko Hrvača hrrnolj v pO!-j«rv>ih koHčinah proti uvodni carini 400 frankov od 100 k«. Interesenti, ki bi hoteli stopit; v stike z ameriškimi tvndka-mi naj se obrnejo na Za>vod za pospeše-vauje zainan.je trgovine v Beogra-du. kjer dobe potrebne info-rmacije. Pri astmi in bolezni srca, prsi in plf1uč, škroftilozi in rahitisu, povečanju sčitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčifte velike Važnosti Kliniki svetovnega slovesa 30 opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica sr dobi v vseh lekarnah, droRerijah in špecerijskih trgovinah. — Prepovedana knHga In publikaciji. Notranje mkriSTfStVo je rrepovedalo uva-za ti rn širit; v na $ državi v Pa-risu izdano krrsgo »-Lenin« ter vojne publikacije >Oe5tererch-Ungarn :vencl v Ameriki. V Butte je utonil sin sk>venskvh staršev Oeorg Radovi-nac, rojen v AimerikL Oče nun je umrl pred trem lef. v Co+oradu S(prinx se je smrtno ponesrečil r:r: razstreAjevajtjoi ska4 Josegotov5l je, da prihaja to vprašanje v Časa, ko BO&OdafSkj krogi ne zmorejo no-vih bremen. ki bi znašala 130 m&ijoorov DiB, če bi >e po-ko-inMisko za varovan ve rr-a-meščencev razširijo na vso državo. Predsedstvo zbornice je nsvojtio bo stališče. — Hlgij^n^ka razstava »Mati in dete«, ^pozaiavaj svoje telo! Spoznavaj vzroke sotezni! Spoznavaj način pravilnega življenja! Ti trije izreki so vodili Higijenski zahodi pri organizaciji te razstave, ki se vrši " okvru letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani od 1. do 10. septembra Zdravje naroda ni v rokah poedinca, ampak nas v^eh. Najbolje pa moramo čuvati nad zdravjem naših najdražjih, to ie matere fn ieteta. Razstava bo imela 21 oddelkov, ki "azorno prikazujejo nego matere in dete-ta in ukrepe za njih zdravje. Od dojenčka preko otroških bolezni do šolske higijene nas bo vodila razstava. Tudi o postanku Soveka, o spoinih boleznih itd. bo mnogo prikazanega. — Nov Irst. Senator ing. Daka Popovič ti tova-rtši so zaoeV izdajati v Novem Sa-Ao perJodičen irst »VJdeJo«. List je strogo okalneca značaja. — Letošnja ametnostna razstava na je-s**n*kfcm ljirbljans«kem velesejmti od 1. đo 10. septenvbra bo prtrejoha pod geslom slovenska pokrajina«. Raz«tava bo rek> Pestra m bo nnd-ilA v^sak^mi ob!eko-rak^i svoje. Saj a se ponavlja vedno ena m ista pesmica, kot da se za nalašč nočejo izogniti poplavam —*j »Zaradi lepšega«... so pred leti začeli graditi podzemeljski transformator ob Tržaški cesti, namreč zato, da bi lahko podrli nadzemeljskega, ki jim je bil baje napoti pri ureditvi gmajne. Zaradi lepšega so po več letih letos podrli nad zemeljski transformator. In tudi zaradi lepšega podzemeljski transformator se zdaj ni dograjen in zaradi lepšega je na gmajni skladišče cestnega gradiva, razbitega asfalta itd., prostor je pa tudi idealen za smetišče. Seveda zaradi lepšega tja vozijo zemljo, če jo imajo kje kaj preveč, in jo zopet odvažajo, če jo kje drugje potrebujejo. Prej je bila gmajna vsaj gmajna, raste! je plevel, zdaj je pa tam improvizirano bojišče. —lj Del ob Gradasčici še vedno ni konec. Polagajo še robnike ob nasutih hodnikih ob vodi, v strugi pa popravljajo razpadajoč betonski oporni zid. č>e bodo kdaj tako lepo urejena tudi Ljubljaničina obrežja, bomo lahko veseli, toda pri nas dozorevajo načrti mnogo bolj počasi, kot nastajajo. —IrJ »Ovorski sejem«, ki bi se i med vršiti v nedeljo dne 12. t. m- ob priliki otvoritve novih prostorov Dvorske knjižnice, jo brl zaradi s?aibe«a vremena preložen m se bo vršil v *redo dne 15, t m. kakor že prej javljeno v prostorih gostjine Birk, Borštnikov trg 2, s pnčeikoni ob lo. uri. Opozarjaimo, da bo prmovino kegrjanje m bogat srečotov. —tj Vpisovati Je v enoletno šoto za otroške negovalke In vzgojiteHice bo do 30. avgusta pri zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani — Potok se prične 3» septembra 1934. Absolventk* dobe strokovno kvairfikaoijo za privatno ii Iz Celja c— Plavalne tekme eoljske &olc©Bke bodo na praznik 15. L m. dopoldne v St. Pavlu pri Preboldu- Prijavljenih je no mnogt> tekmovalcev, med njimi državna prvakinja gdč. Nada Lampretova (izven konkurence) in br. Gela, savezni prvak v skokih. V o mina je polovična, pri-irprejema sokoiska župa v Celju. Popoldne bo v St. Pavlu javen nastop doma-->a sokolskega društva, o— tTfrnfu *f> v s -r) >ki bolnttnici: ▼ lv>to laetna hčerka pocestnice Justina Gnusova iz Kljune pri Kozjem, v nedeljo 761etni delavec Juro Krznar iz ftmiklavza. pri Slovengradcu in 421etna postrežnica »ona Miglarjeva iz celjske okolice, v ponedeljek pa 241etni pletaraki vajenec SLavfco Slcof lz Celja. c— I>ve modi na planinah. V četrtek 16. t. m. bo planinakR maša pri Kocbekovem domu na Korošici, v nedeljo 2«. t, m. pa prt Friscbaufovem domu na Okreelju. ly Maribora — S pesmijo na našo mejo: V nedeljo so pohiteli vrli pevci mariborskega pevskega društva >Poštni rog« na nado severno obmejno postojanka Sv. Dun na Ostrem fa prelepo slovensko pesem, ki jo mejafii le redko slišijo. Tamkajšnji novi župnik g. Vinko Holcman je vsem svoji! faranoni sporočil, da pridejo k njim v poset njihovi prijatelji iz obdravskega Maribora. Množica ljudi iz obmejnih krajev je s navdušenim vzklika njem sprejela pevce »Poštnega roga«, ki so jim izrekli zahvalo s pozdravno pesmijo. Pesem je sledila pesmi in za vsako točko ie raslo prekipevajoče navdušenje. Popolnoma razumljivo, saj le redko čuje jo slovensko pesem, ki jo tako ljubijo. »Poštnemu rogu«, ki je a tem svojim izletom dokazal, da ima tudi to pevsko društvo v svojem programu narodno-obrambno delo, ki je na našem severu toli potrebno, vse priznanje! feele pozno popoldne so ee težko ločili pevci kot mejaši, ki so jih vabili naj le še pridejo s toplo slovensko pesmijo, naroČili pa so jim tudi, da naj to željo sporoče vsem drugim narodnim pevskih zborom in društvom. Na severno mejo. med brate, bodi naše geslo! — Mariborski teden bodo fllmali. Ker nudi letošnji mariborski teden izredno pestro sliko, se je uprava istega odločila fil-mati razstave in prireditve. Hkrati pa bodo firmali industrijska in gospodarska podjetja, zgodovinske znamenitosti mesta m vse tujiske prometne točlke okolice, tako da bo letošnji Mariborski teden res prava krulturno-gospodamka revija v polnem pomenu besede. Film bo zvočen in ga bomo v doglednem času videli in slišali. — Težka prometna nesreča po neprevidnosti. V nedeljo se je vozil iz Maribor proti Framu na motornem kolesu 361etni strojnik Friderik Steiberger iz Brucka pri Muri s svojo ženo. VozS je napačno po levi strani. Nasproti pa mu je pri vozil po desni ljubljanski industrijec Hainrlhar s svojim avtomobilom. Nesreča je bila neizbežna. Motorno kolo se je z vso silo zaletelo v osebni avtomobil, ki je motorno kolo popomotna zdrobil. Posledica silovitega siinka je bila strašna. Steiberger in njegova žena sta padla S veo silo v obcestni jarek, kjer sta nezavestna obležala. Steiberger si je zlomil desno nogo pod kolenom, močno si je poškodoval glavo m roke, tako tudi njegova žena. Avtomobilist je ostal nepoškodovan. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnici, kjer je bil Steiberger operiran. Zdravniki upajo, da bo ozdravel. Lepo je na Čatežu Oatei, 13. avgusta Slovenija! Nebno j je tvojih letovišč, v katerih si bolnik ali pa živčno zdelan človek lahko odpočije. Nekateri, ki imajo dosti pod palcem in rejene mošnjičke, na Bledu ali v Rogaški Slatini, v Rimskih toplicah, v Laškem ali pa kje drugje. Imaš pa tudi dosti malih letovišč, v katerih lahko preživi počitnice zatohlih pisarniških prostorov čez glavo sit uradnik ali nameščenec brez velikih denarnih žrtev, ki si jih lahko privoščijo ljudje s prevelikimi plačami. Pelje se lahko na Gorenjsko, kjer občuduje v lepem vremenu naše gorske velikane, da pa dostikrat prednost valovitim dolenjskem hribčkom, njih gozdičkom, poljem in travnikom, ki s svojo poezijo morajo navdušita vsakega prijatelja prirode. Eden izmed teh lepih hribčkov je Čatež (431 m) visoka prijazna vasica z vinskimi goricami na razvodju tik pod Zapla-zom z znamenito romarsko božjo potjo. Izletnik se pelje z dolenjskim vlakom do Velike Loke. odkoder lahko v petčetrt ure hoda po sicer nekoliko strmi poti prispe do Čateža, kjer pase ovčice in skrbi za njm dušni blagor že 32 let g. duhovni svetnik Henrik Povse Malo pred cerkvijo ti oko ostrmi nad novim hipnim poslopjem (z zelo okusno verando) podjetnega gostilničarja g. Antona Urbančiča, ki v tradiciji svojega pokojnega očeta in v lastni marljivosti nadaljuje mesarsko in goetuničarsko obrt v zavidljivem razmahu, ki ga izletniki ne morejo dovolj prehvaliti. Letos je imel vse razpoložljive sobe od tedna do tedna zasedene in priglašajo se vedno novi posestniki ki bi na Čatežu radi izzivali sveži dolenjski zrak in se pokrepcah" s prvovrstno jedačo in pijačo. Celo avstrijske družine so tam. Kuhinja gospe Lojzke premore vsega, kar si človek poželi, klet g. Antona je pa založena s tako pristnimi vini, da bd #h angeljci pili. Letos je gosp. TJrbančič še v dolini pod Zaplazom napravil krasen bazen, v katerem je gorka voda in v katerem se je nešteto izletnikov čez poletje hladilo in poživilo. Družina g. TJr-bančiča je precej obilna, šteje poleg očeta in matere še osem članic in članov. Vsi so ljubki, prijazni, postrežljivi, mamici pa nagajivi . .. Milena, Tonček, Bogo, Slavko, Rajko. Hilda. Vinko in pet mesecev stara Lojzika, Id so vedno dobre volje in pomagajo pri vseh domaČih delih. In vsi radi doSlega potnika spremijo k Čudodelni Materi božji na deset mmut oddaljeni Zaplaz. Razgled iz Z&pleza na vso Dolenjsko je naravnost drven. Prava tipična naša pokrajina, posejana s cerkvicami, valovita zlasti v lepem vremenu, ko se vidi razločno še daljnji Nanos. V nedeljo je prispel sem oktet >Ljtroljanskega Zvona« ter j« pel dopoldne pri maši, popoldne pa je zabaval številne goste g. Urbančiča s prepevanjem umetne in narodne pesmi. Slovo od Čateža, tega lepega slovenskega kraja, njego vm gostoljubnih te prijemih ljudi, jm ▼e&kemu težko. In kdor je bfl te kdaj gori, mn nficdar d bilo žal. Zakaj v lem je ves njen ponos! Kako se sveti ognjišče, bele pećnice, obroči, držaji — skratka vsa kuhinja. Ampak — pri kuhanju se sve zamaže. KAJ STORITI! mo2 M a I o V i m a na vlažno krpo, pa malo podrgnitir in vse se zopet sveti! ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADNIH PREDMETOV Naše delo za telesno vzgojo Vse, kar smo doslej storili na polju srnučarstva, je delo privatne iniciative, idealizma in požrtvovalnosti poedincev Ljubljana, 14. avgusta Dokazovati važnost sporta aa vsakega poedinca Ln za cele narode bi pomenilo ponavljati že neštetokrat dokazano resnico. Od najstarejših časov do naših dni si je Človek prizadeval razvijati in utrjevati poleg duha tudi svoje telo. čim močnejše je bilo prizadevanje in čim obilnejše sadove je rodilo, tem b>lj zdrav, krepak in produktivan je bil dotični narod. Duševna in telesna vago j a morata lepo harmonirati, prve ne smemo zanemarjati na škodo druge, pa tudi druge ne na šsodo prve, če no-Četmo imeti enostranske rasti mladine. Povojna leta so nam prinesla mogočen razmah telesne vzgoje in zlasti sport vseh vrst si vedno bolj utira pot med najširše plasti naroda. Enodušen klic mladega po-kolenja po zdravem duhu v »dravem telesu je napotil vlade vseh naprednejših držav, da so začele posvečati telesni vzgoji dolžno pozornost in podpirati vsako delo za njeno povzdigo. Sport kot najboljši zdravnik je v mnogih državah izgubil značaj ožjega, privatni Inicijativi prepuščenega pokreta, postal Je eno najvažnejših vprašanj vsega naroda. Zato vidimo, kako poedine države s posebnimi zaKoni ki izdatnimi denarnimi sredstvi vz državnih blagajn pospešujejo telesno vzgojo, kako skrbe zlasti za razvoj vseh panog siporta in širijo med ljudstvom zanimanje za »port. če se ozremo na naše razmere, lahko s ponosom ugotovimo, da smo dosegli že zelo lepe uspehe in da korakamo v športnem pogledu z duhom časa. Vedno pogostejši so primeri, da nastopajo naši športniki uspešno na mednarodnih tekmovanjih. Vendar nam pa nekaj greni to prijetno zavest. Pustimo zaenkrat ob strani druge panoge našega lepo razvijajočega se sporta in oglejmo si samo naš zim siri sport, nase smuča r-stvo. Narava sama je nas bogato obdarovala s krasnimi smučalisči, za katera nas po pravici zavidajo drugi narodi. Korenine smučarstva &o v naši zemlji zelo globoke Ln stare. Naša mladina se je z vso ljubeznijo im navdušenjem oklenila tega najlepšega in najbolj zdravega sporta, vrste smučarjev se hitro množe, od leta do leta so gostejše posute snežne poljane pri nas z zdravimi, radostnimi, veselje do življenja in dela polnimi ljubitelji smučarstva. Človek bi pričakoval, da bo našel ta zdravje Ln tvorne sile prinašajoč pokret prav© raz umevanje ne samo mod mladino, ki se ga je z vsem srcem oklenila, temveč iudi na onih mestih, odkoder morajo budne oči strogo (paziti, da se pravočasno rztrebi vse elabo in podpre vse dobro. In 'kaj vidimo? Ne bomo govorili o drugih krajih, -ker itak ne pridejo v poete v, ostanimo kar pri Sloveniji. Na kom sloni vsa teža "propagandnega m onganizatorič-nega dela na polju smučarstva, kdo mora skrbeti za strokovno Mteraturo, za gradnjo smučarskih domov, za prirejanje smuških tečajev tekem i M.? Država, banovina, javni o sploh zaspalo. Morali se bomo reorijeoti-rati, na sport, posebno na smučarstvo, ki postaja naš pravi narodni sport, bo tretoa gledati drugače. Dokler pa ne pride ta p repo tre bn a preorijentacija, dokler ne bo prodrlo na merodajnih mestih spoznanje, da stopajo smučar&ki domovi v isto vrsto s šolami, če res odgovarjajo svojemu namenu, pedpirajmo vsaj privatno inicijativo. Lep sokolski praznik Kostanjevica, IS. avgusta Sokolstvo krško^poljske vasi Sv. Kri* praznuje 19. t. m. velik praznik, 251etnleo ustanovitve in obenem razvije svoje prapor. Društvo Je Wlo ustanovijono *e leta 190«., toda kot odsek krškega Sokola, vendar se je že Isto leto osamosvojilo in nastopalo pod imenom »Sokolsko društvo Sv. Krii-Kostanjevica«. Voditelja tega pokrota sta bila br. -Ivan Malnarič, takratni tukajšnji šolski upravitelj, ki je tuoi dolgo vrsto let funglral kot starosta, ln poftojni br. Miklavčič kot načelnik. Ta dva sta bila amofena in dovolj energična, da sta v času težkih nacionalnih političnih borb znala položiti temelj veliki ideji in Tyrševi organizaciji. Sicer bi moralo to društvo 4e lani praznovati letnico, vendar se to ni zgodilo zaradi okrožnega zleta novomeške sokolske župe v bližnji Kostanjevici in kerr Je bila že sprožena misel, da se proslavi jubilej skupno z rejavitjem prapora. Velika požrtvovalnost je treba podeželju za taksno svečanost. Vendar poznavalec razmer zaupa temu agllnemn društvu, da bo doseglo smoter in reši ko tetfko nalogo v popolno moralno zadoščenje samemu sebi, župi in savezu, s tem vsej sokolski Javnosti. Več mesecev že marljive sestre vbadajo nitke po načrtu in pod nadzorstvom mladega akad. slikarja br. prof. Dideka Zorana, ki je poklonil prekrasno tedelanl načrt Sokolu brezplačno ter s tom omogočil društvu, da poseduje umetnino, ki naj bo se poznim zanamcem vzor dela in požrtvovalnosti. DruStvo je naprosilo za k umovanje g. bana dr. Marušiča, ki je kumstvo sprejel, tako da bomo imeli čast pozdraviti in sprejeti g. bana tudi v tem našem malem, a najlepšem kotičku Krškega polja. Kumovala bo s. Ar*jzija Stritarjeva, hotellrjeva soproga v Krškem. Ves sokolski aparat je zaposlen s pripravami z mrzlično naglico in v polnem razumevanju. Pod nadzorstvom odibora &*-postavlja glavna trlfuua, grade paviljoni in ure j« je telovadišče. Slišimo, da se bo udeležilo našega praznika tudi več odlič ni h osobnosti. Na predvečer bo stafetni tek ln akad*-mija, drugi dan opoMne pa srpe jem gosto\ nakar se vrši proslava po sporedu. Mislimo, da se bo ta dan pokazala pr* va sokolska ideja In da bo enkrat za vse le j prenehalo identificiranje Iste z rsjzlič nimi političnimi smermi« kar nekateri tako radi in hote zamenjavajo s nroBomim namenom itran 4. SLOVENSKI NAROD«, dne 14. avgusta 1334 •um. 183 Ponson du TerraU: 96 Lepa Židovka Roman. — Gotovo ne veste, da bi se morM markiz de Beansejooir oženiti s svojo sestrično, kreolko iz Iie de France, ki je ni nikoli videl in ki je hila poslana v Francijo pod nadzorstvom častitljivega starca, strica mladega dekleta. — To nama res ni znano, toda tu ne vidim nobene prave zveze. — Gospodično de Blagnac ie spremljala med potjo tudi komomica. Po prihodu v Marseflles je gospodična zbolela in omrla. Felicite Descombesova, ki ji je pridno stregla, se >e pridružila staremu stricu. Moža je tako potrla nenadma smrt mlade nečakinje, da ji je čez nekaj dini sledil v več-njena. Mar ni vprhčo vas in vpričo samega gjuve rne ria povs em nekaznovano umorila grofa Filipa de Blossac? — Da . . . da . . . — Vse to je jasno, — je nadaljevala Amgelfka. — Res je, — je odgovoril Raoul zamišljeno. Stara shxž3anja je hotela nadaljevati, pa jo je zadržal Coarasse, rekoč: — Dovolite mri. samo eno vprašanje. — Prosim. — Kako ste zvedeli za vse to, kar tu s tako gotovostjo pripovedujete? —■ Feiicite Descombesova je prispela z gospodično de Blagnac v Francijo in stregla ji je sama, toda . . . — No? — Strica mladega dekleta je spremljal zamorec star, zvest in pošten služabnik, ki Felicitinega naklepa ni razumel. Ko je pa opazil da si je komor-irica prilastila ime, naslov ki dostojanstvo umrle gospodarice, ga je obšla — fri je spregovoril? — je vprašal Coarasse. — Nameraval je spregovoriti, pa ga je dala mariaza de Beausejour odpeljan na pa mik, ki naj bi odpfaii v Iie de Franc*. — V resnici pa ni odpftal tja? — Ne, la nekateri fiziki sami. A kdo ve, daB ne streme v prvi vrsti nad protislovji moderne fizike. Tako se je n. pr. ustalila dogma, da vsemirje ni neskočno, temveč samo neizmerno. Zaenkrat ta dogma še stoji. Na drugi strani pa učenjaki trdijo, da se to neizmerno vsemirje v obliki obAe neprestano in ne bas počasi razteza. V vsaki sekundi se razširi baje za 20.000 km. Iz tega sledi mnogo zanimivih zaključkov, ki o njih ne bomo govorili, ker nekateri astrologi itak trdijo, da so fantastični. Fantastični pa naj bi bili zato, ker isti zvezdoslovci zatrjujejo ,da se sve tov je ne samo širi, temveč tudi krči Eni učenjaki torej pravijo, da se svetovje širi, drugi pa zatrjujejo, da se krči. V enem pogledu se pa strinjajo in to ni malenkost, da namreč ne drži stara dogma o neizprenienhrvosti vsemirja. Naziranje, da se vsemirje širi, sloni na spektroskopičnem opazovanju. Nebuloze ali vsemirna otočja, kakor je dejal HerscheL, ta nešteta sozvezdja, oddaljena od nas tako, da računamo njihovo oddaljenost v svetlobnih letih (svetlobno leto je razdalja, ki jo prehiti luč v enem letni), se kažejo iz spek-troskopičnega vidika tako, da kakor bi se od nas oddaljevala. Ce jih namreč opazujemo skozi spektroskop, vidimo, da se temne proge, odgovarjajoče raznim njihovim izžarevanjem, pomikajo proti rdeči. To odgovarja tako zvane-mu Doppler-Fizeanovemu pojavu, značilnemu za oddaljujoči se vir svetlobe. Ce bi se nasprotno sozvezdja približevala, bi se temne proge pomikate proti vijoličasti. V devetih primerih izmed desetih nam pokaže spektroskop oddaljevanje rn sicer dokaj znatno. Iz tega učenjaki sklepajo, da se vsemirje širi. Da, toda odkod oni edini primer izmed desetih, ko nam opazovani predmet pokaže, kakor da bi se nam približeval? Kako spraviti v sklad ta nasprotujoča si opazovanja? Poleg tega se pojavljajo dvomi, ali se v našem primeru Doppder-Fizeanov pojav sploh da aplicirati. Hubbte in Hn-mason opozarjata na to, da se nam najodda^jenejSa sozvezdja kažejo v spektroskopu tako, kakor da se od nas oddaljujejo, dočim napravico najbližja na nas vtis. da se nam približujejo. Glavno pa je, — in na to se učenjaki najbrž ne ozirajo dovolj — da se ta dva fenomena, oddaljevanje in približevanje, ne dogajata istočasno. Ce nam zvezdoslovci pravijo, da so najbolj oddaljene meglo vine od nas oddaljene 150 mil. svetlobnih let, pomeni to, da jih vidimo tam. kjer so bile — bežeče — pred 150 mil. svetlob, leti. Ta razdalja je tako ogromna, da si je človek niti misliti ne more. Druge meglo vine so bfižje. Oddaljene so od nas samo 3 milijone wetk>bnih let. Vidimo jih torej tam, kjer so bile pred 3 milijoni svetlobnih let Njihovo oddaljevanje je pa po spektroskopu počasneje, kakor pri prvih. Najbližje meglo vine se nam pa po spektroskopičnih opazovanjih jasno približujejo. Vidimo jih tam, kjer so bile v mnogo bližji dobi, recimo pred 100.000 leti. Odtod izvira presenetirrv zaključek. Po tem, kar vidimo, se zdi, da se vsemirje po vrsti širi in krči. O njegovi sedanji fazi nas poučujejo mnogo pre-pričevalneje najbližje meglovine, o katerih pravijo zvezdoslovci, da se krčijo, dočim nam kažejo najbolj oddaljene prav za prav le še prekoračen kozmič-ni stari vek. Ce bi nas mogli spektroskopi popeljati na sam obod vsemirja, ni izključeno, da bi zagledali za 150 milijoni svetlobnih let oddaljenimi me-glovinami druge, še bolj oddaljene, ki pa bi se ne »oddaljevale«, temveč bi se nam zopet nasprotno »približevale«, prikazujoč nam pradavno poslanstvo faze. ko se je vsemirje krčilo, za njimi bi pa videK zopet druge, zopet »oddaljujoče« se itd„ dokler bi končno ne zvedeli, koliko takih faz širjenja in krčema ima vsemirje že za seboj. Ce bi pa sledil temu velikemu dnevu slučajno termm, ko je treba plačati najemnino, ie zelo verjetno, da bi nas kljub vsemu temu naiboltj zanimalo vprašanje, odkod vzeti denar za najemnino. Tak je pač človek v odnosu do sveto-vja — majhen, neskončno majhen drobec ki si pa domišljuje. da je središče svetovja, okrog katerega se vse suče. V resnici je pa črviček. ki niti za zemljo rrrč ne pomeni, kaj Šele za svetovje. Tragična smrt gledališkega ravnatelja V soboto popoldne se je pripetila v iprašk.h fiimskih ateljejih tragična nesreča. Snemali so prizor iz nekega nima, ki v njem igrata Voskovec ki VVerich. Gre za groteskni prizor, ki si da v njem VVerich zlikati hlače s parnim valjarjem, ki ga opravlja Voskovec, seveda samo na videz, kajti v resnici je poverjeno to delo monterju. Parni valjar se privali pred krčmo in prestraši pivce. Vse je šk> po programu, valjar se je privabi pred krčmo, vsi so prestrašeno planili r>okooci, na-krat je pa valjar zgrabil in usmrtil bivšega gledališkega ravnatelja Adorfa Heidricha Mareka. Reševalci so bSi bili sicer takoj pri rokah, toda vsaka pomoč je bila že zaman. Fthnanje so takoj prekinili. Očividci pripovedujejo, da je ravnatelj M a rek obsedel v trenutku, ko bi moral z drugimi gosti planiti pokonci in zbezatL Šele pozneje je vstal, pa je prišel naravnost pod parni valjar. Na izključeno, da mu je postalo slabo. To bo dognala obdukcija njegovega trupla. Marek ie bil sp+ošno znan v če- SLUZ9E STROKOVNJAK ZA VTVO in kletar dobita službo. Glavni savez srpskih zemljoradničkih zadruga Beograd. DELAVKO AIJ DELAVCA pridnega, ki ima veselje do slikanja, sprejmem s hrano in stanovanjem v hiši ter plačo po dogovoru. — Konjedic, Straži-šče pri Kranju. NEFEUlftlSE RADI SELITVE PRODAM v bližnji ljubljanski okolici lepo novo enodružinsko hišo z vsemi pritiklinami in velikim vrtom do 900 m2. Vselitev nožna takoj, gotovine potrebno 25.000 Din, ostalo prevzem hipoteke. — Resne ponudbe pod »Izredna prilika 2519« na upravo >Slov. Naroda«. Prea naKupom si oglejte veliko razstavo otrosKin m igracnu, vozičkov, stolic holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, Šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. BATJEJL, LJUBLJANA, BARIAJVSKA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! eLJ.SE za volane v različnih gubah. SPECLELN1 ENTEL oblek, volan, Šalov Ud A2 URI RAN JE, entel vložkov ln čipk. PREDTISKANJE, VEZENJE MONOGJ lAMOV, zaves, perila. Hitro, fino in poceni izvrfe Matek & Mikes, Ljubljan poleg hotela štrukelj KUPIM POSESTVO v neposredni bližini Ljubljane. Predpogoj: velike kleti, lep senčnat vrt in gospodarska poslopja. Dam do 150.000 Din v gotovini. — Ponudbe pod >Gotovina 2549« na upravo »Slov. Naroda«. IK1 PUMPARCE modne hlače, najboljši nakup. A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 14. 67T OTROŠKI VOZIČKI Večja partija novih vozičkov letošnje fabrikacije se radi opu- DifaSke sobe oglašujte v »Slovenskem Naroda«. — Beseda 0.50 para. IŠČEM DRUŽABNIKA z lastno obrtjo za manufakturno trgovino. Sigurna eksistenca. Potreben kapital 10- do 15 tisoč dinarjev. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Prometni kraj 2553«. PRAZNO SOBO ' svetlo in zračno išče gospodična za takoj ali september. — Ponudbe pod >M3r 2550« na upravo >Slov. Naroda«. PRAZNO SOBO prostorno, z vhodom s stopnic, v centrumu mesta ah v bližini, stitve teh modelov zelo poceni 1 isee ves dan odsotna gospodič- proda — Tribuna F. B. L-, Ljubljana, Kariovška cesta 4. 2454 NEMŠČINO, ESPERANTO in slovenščino poučuje pismenim potom Jezikovna dopisna šote na Jesenicah (Gorenjsko). TJčnina nizka. Zahtevajte prospekt. Priložite znamko za odgovor. 2586 P B E M O 6 DRVA Telefon štev. 3934 SLO VSA LJUBLJANA, Kolezijskm 19 5ZJT na. Vselitev 1. septembra. — Ponudbe na upravo *Slov. Naroda pod > Čistost 2551«. Nad uspeh je naša reklama! An t- Bod. Lega tov ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ V MARIBORU Začetek dne 9. septembra. Vpisovanje dnevno od 11. do 12. in od 6. do %7. ure. Slovenska nflca štev. 7. Učni programi brezplačno. 2554 če oddajate ali rodu«. —™; »CBovensasem 0.50 Na- ške m gledališkem svetu. Iz gimnazije je odšel naravnost h gledališču in že s 24 leti je postal ravmtelj Pištekovega (gledališča. Bil je najmlajši gledališki ravnatelj v stari Avstriji. Med vojno je bil med sumljivimi čes^kimd gledališkimi ravnatelji. Po vojnd je vodil razna gledališča in v Pragi je večkrat igral s svojini bratom v himu. Njegova soproga je bila nekoč splošno znana igralka Meri jeva. Gobavost v Indiji V Madrasu se je pojavila v predmestju gobavost, kar je povzročilo med Evropci stfno paniko. Primeri te strašne bolezni so zelo pogosti. Zdravniki so pregledali učence po domačih šokih n našli 51 gobavih. Izmed devetih šo1 v predmestju Saidapet samo v eni šoli niso ugotovili nobenega primera gobavost;. V tem areomestju so pregledali zdravnik. okr>g 23.000 prebivalcev in med njimi je bilo 456 gobavcev, Dd :eh 178 tkalcev. 10 delavcev v pralnicah. 10 pleskarjev. 9 trgovcev z ŽTvuU, 8 mlekarjev in dva brivca, torej sami £ oklici, ki ahko širijo to strašno borzen naprej. Naivečji strah se je polastil v Ma-drasu živečh Tvropcev, ki so dajali prat peri'o večinoma v Saidapet. Ugotovitve zdravstvenih oblasti so povzročile po vsej Indiji še večiri strah, ker se je izkazalo, da je gobavost razširjena mnogo boli kakor so prvotno misliti. Bati se je pa, da bo pokazal zdravstveni pregled po drugih mestih še obuonejšo sliko, kakor v Madrasu. Beračica milijonarka Berači in heračice. ki zapuste po smrti iepo piemoženje. niso nič posebnega. Varčnos: aii skopost je lastna tudi siromakom in če jim je sreča mila, da naberačijo mnogo denarja, ga pač zašijeio v nog2\ice in tišče doma v strahu, da bi ljudje ne zvedeli zanj. So pa tudi med berači taki navihanci, ki bi ;im ne bilo treba beračiti, ker imaj^ dovolj sredstev za preživljanje, pa hočejo obogate ti z beračenjem. O zanimivem primeru beračice-mi-Ujonarke poročajo grški 'isti. V napol porušeni bajti na periferiji Aten je umrla te dni po vsem mestu znana beračica Kaliope Djamitriadu. stara blizu 100 let. Starka je živela dolgo let ločeno od sveta s svojim volčjakom. Te dni je pa pes naenkrat stekel in ogrize1 starko tako. da je kmalu umrla. Njeno bajto so preiskali m našli v nji hranilne knjižice, glaseče se na blizu 2 milijona Din. poleg njih pa šarulje. polne srebrnikov in zlatnikov. Ljudje so seveda strmeli, ko so zvedeli, da je imela stara beračica toliko denarja. Odkar pomnijo, je namreč živela od dobrodeliiosti, dosledno je odklanjala vsako udobnost, nobenega priboljška si ni privoščila, jedla ie komaj toliko, da ni omagala. Proračun milijonarjev« hčerke Pred leti je umrl znani amenSk rnu-itiiriiiijonar, veleposestnik in siport-nik Thomas, ki je zapustil 9 let staro hčerko Lucy. Njena mati je pa po mnenju varuskega sodišča preveč trošila za hčerko in zato je sodišče omejik izdatke na 5000 dolarjev mesečno, kar je za naše razmere še vedno celo premoženje, saj gredo stroški za dekletce skoraj v tri milijone letno. Za sobe v hotelu ima Tnomasova hčerka 150 dolarjev mesečno, za slaščice, sadje in kolonijalno blago 270 dolarjev, za telefon 40, za spon 250. za plačo šoferju in komornici 425, za lekarno 55, za klavir in učiteljico glasbe 150 dolarjev mesečno. V preišrnjvh štirih letih je porabila mati za hčerko nad 250.000 dolarjev. Iz Ivančne gorice — Sokolja prireditev — preložena na praznik. Zaradi nerntat morala celotna prireditev z rzjemo eiahovsk^ija brzoJurnirja v nedeljo izoMati. Preložona je z i*»rim apo redkO! ekega doma. — Sestanek absolventov kmetijska ee >e vršil v nedeljo v gostilni pri Cirilu ua Muljaivi. Ustanoviti nameravajo za ^vln okraj Višnja gora svoje društvo, ki bi iro<*Ui naiopo pospeševati in zbol jševati nas> lokalno kmetijstvo. Za predsednika priprav Ijalnega odbora ie bil izvoljen g. Lampre' Anton, Do^srnik z Moli*ve. — Mom. Trgovina Milke Jakoševr na Hudem je rmeJa v noči od petka nn sobotm dokaj čtfcdne odjemalce, kn «n prišli k»<-skozi okno names+i skozi vrata. Z dmgotr so odstranili močno Dftlezno mrežo, odprl okno in začeli gospodariti z zalogo v trgo vini. Pri vt*ej sjvrrji sprotnos>ti pa so bnT veeeno nerodni, ker so delali tak ropot, da so j3i domači slistili in prepad i Li. V nagli ei so odnesli le nekaj slanine, preoej iv\ko lade ter manjšo veoto denarja. Drzne vlomilske zlikovce iščejo orožniki. — Neicoda l čebelami. Neki učitelj, ki >e pripelji čebele na pašo, je rrnerl z njim izredno smolo, kakršno bi se mogla pri meriti praivzaipTav le profesorfii. Na želeom ški postaja je zložil panje rz vagona na vrr in jih peljal s konjem po cesti. Ko me«i potjo bral ne voot knjigo o ČebelansTv^i — baš poglavje, kako se prevažajo rebele, _ ye naenkrat nadel z voza panj in ee raabtl Tisoči trud i h žjvalio so se mahoma vsuti iz panja in se zalete M naravnost v g. učitelja, voznrka in konja. Večjo nesrečo je preprečil neki rx*estnik, ki ie, \ deč opasen položaj na cesti, brž nataknil na gla-vo čebelarsko kapo in tekel ogroženima na pomrv Najprej fe ubranil pred razjarjenimi čebelami konja, karti če bi se bii splavil, b* popadali % voza vsi panu'. kar gotovo ne hi bila šala. Voznik in g. učitelj sta s« vsa opikarta sama rešila v varno zavertje. Poglavje, kako se prevažajo čei>ele, b biV treba pač že pred prevažanjem prebrati Iz Novega mest? — Prekinjene Mrelsk^ tekme. Nedeiiske strelsko tekmovanje je bilo zaradi de?žja ki je pričel nagajati popoldne prekinteno Na*ial.ievanje tekem bo v nedeljo 19. t. m Pri nadaljnjeni tekmovanju v ne«deljo se bodo šteti ie dosedej dobljeni rezultat se bo tekmovanje mehanično nadaljevalo — Letošnja letina oh«»ta biti »rodni.-dobra. Kmetje se hvali.io. da f:iola ie dol-ni bilo toliko kot letos. Konrze v orufc kra jih, kjer ni pobila toča in na tista, ki s<-» -saditi po toči. kar najlepše kaže. Ajda r>b*" ta dobro letino. Banaško žito se ni obnesle poleg tega pa je n. pr. v okolici Mokronog . toča uničila vse žito in so ga morali poze-ter uporabiti kot klajo in steljo živini Sad ja je malo. le tj pa tam ie neka i jabolk ir hrušk. Tudi grozdju se pozna, da ga ie toče temeljito oklestila in si vinogradniki ob»-tn)o malo pridelka- V splošnem je bi! o preveč dežja, tako da krompir, dasi je prav lep. gnije. Ko ie bilo sadje v cvetju, je de~>. osni cvetje, da je drevje ostalo prež padM — Dva nova grobova. Nenadoma je preminul v 53. letu starosti g. Vari Joža delavec pri KTD na Jesenicah. Zadela g-je srčna kap. Pokojni Vari je bil miren ir inteligenten mož, ki je skrbel le za služb-in svoj dom. V tovarni je bil zaposlen polnih 28 let. V soboto zvečer pa je umrl v 761etu starosti g. Ferlin Anton, vpokoje-nec bratovske skladnice. V tovarni KEP je bil zaposlen 36 let. Naj bo obema ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje — Delavnost mestnega gradbenega in cestnega odreka. Gradbeni odsek mestnr občine kaže izredno živahnost.. V zadnjih tednih je dal regulirati potok Ukovo, aeda; bo ob Ukovi dal napraviti novo odgovarjajočo ograjo, ravno tako ob cesti pred meščansko šolo, tako da bo vsa ograja enotna. Dalje je dal prenoviti pošlopj? osnovne šole, sedaj pa se temeljito popravlja ostrešje bivše Rajmondove, seda.i občinske hiše, ki bo tudi vsa prepueskana Tudi cestni odsek mestne občine vrši svoje naloge v veliki meri. Dal je na Gortanovo Obrtniško tn Delavsko ulico ter na Coj-zovo, Kralja Petra cesto in na Ruardov trg navoziti debele plasti gramoza, ki ga tlači banovinski cestni valjar. Naše ceste in ulice so letos v dobrem stanju, le ^red Savsko graščino bo treba pod cesto napraviti odtočne kanale, da se ne bo odtekala voda v jarkih nad cesto kot loslej. ker ti jarki delajo velike preglavice avtomobilom in voznikom, ki prevažajo mleko steklo in široko naloženo pohištvo — živahen tujski pr<>mct t0di va Jesenicah. Čeprav niso Jesenice privlačen kraj vendar je letos tu precej tujcev. V popoldanskih in večernih urah srečujemo po glavnih cestah mnogo gospodov ter elegantnih dam, ki ložirajo po nekaj dni v hotelih ali pa preživljajo počitnice pri svojcih Precej letoviščarjev pa prihaja čez dani na Jesenice iz bližnjih letovišč, da si ogledajo industrijske naprave. DiiljMjn Josip mtgmamk _ Za »Narodno