Št. 300 (15.402) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul, Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_ GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1500 LIR POSMNA PUČANA V GOTOVH SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50% CISALPINA GESTIONI investicijski skladi 57*75 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DVJKd tržaška kreditna banka L , PETEK, 10. NOVEMBRA 1995 Modrost Osima nauk tudi m nas Bojan Brezigar Dve desetletji po p< Pišu osimskih spora: ---- JVUL LULU JvULLIJnJ. L sporazuma edini v oc< tja je šlo za zgodovin dejanje. Dejstvo je m r6C> da je Osimo o ds tdl s politične scene varen spor o meji, ki 86 lahko v vsakem 1 autku spremenil v rišče napetosti na i ttJocju Severnega Jac 'aa. Pogumni podpis panjih ministrov Min je torej začel novo y odnosih med držat *n ta podpis je s Vrednote ohranil tv sedanjih spremenj Političnih razmeral tudi desnica, čeprat rada, priznava, d rneja nedotakljiva. Pač pa osimski s] Zuto ni izpolnil prit vanj na drugih dtočjih, ki jih obravi Gospodarski del sj 2uma je z industri cono na Krasu že z ttaj pozabljen, o mar ski zaščiti pa vem- 8° več, kar je bilo razumu zapisano, Pa mnogo manj. Prav zato smo p vali, da bo priložn 0oletnice osimske) razuma tudi prit dilo. Ni nam zn dl v manjšini c takega prišlo. 1° pa se ni nič dopušča širSe raisljanja o dve detjih upov in bc 110 Čakajoč na zaščito kot fataj Morda pa bi la sarm črpali neb sti iz osimskega jrra: iz poguma, jraeli dve državi ločitve, da pus teklost zgodovir pišeta listino z, nost. Naša man slei ni bila si sprejeti tako p odločitve in zt vedno, iz dneva rneseca v mest ja ne najdemo ker vedno kdo s figami v že ostane tudi mi nam drugi ni ne nauk, da nekaj zgradim ■ Za človekove | pravice beguncev TRST - Za uveljavljanje pravic 2.700.000 beguncev iz Bosne in vseh ostalih razseljencev zaradi vojne so ustanovili »Opazovalnico človekovih pravic v nekdanji Jugoslaviji«. Gre za vsedržavno pobudo Adija in Italijanskega sveta za begunce, ti bo imela sedež v Trstu, kjer se odvijajo številne humanitarne dejavnosti, predvsem pa ker ima to mesto posebno mednarodno vlogo. Na 6. strani ZADNJA VEST | Mafijski umor v Calanii CATANIA - Sinoči ob 21.30 Preiskovalci menijo, da gre preiskovalcem, da so razkrili so umorili 57-letnega odvet- za mafijski umor: odv. Famš je organizacije mafije v Cataniji. nika Serafina Famtlja. Stopal je zagovarjal številne pripadnike Kmalu potem, ko je začel sode-iz svojega studia v središču me- mafije, med drugim tudi sinove lovati s preiskovalci, je Pulvi-sta, namenjen k avtomobilu, ko skesanega mafijskega bossa renti odvzel mandat Famaju in so vanj ustrelili sedem strelov Giuseppeja Pulvirentija, znane- si izbral drugega odvetnika, iz samokresa. Umrl je med pre- ga kot »Malpassotu«, ki je š deželnega svetovalca gibanja vozom v bolnišnico. svojimi pričevanji omogočil »Rete« Enza Guamero. __________OBLETNICA / OSIMSKI SPORAZUM___ Pred 20 leti sta se Italija in Jugoslavija dogovorili o meji Sprejem predsednika Kučana, v Trstu tiskovna konference SSk V ponedeljek posvet državnega vrha o sodstvu in parlamentu LJUBLJANA, TRST -Danes poteka 20 let od podpisa osimskega sporazuma, s katerim sta Italija in Jugoslavija dokončno začrtali medsebojno mejo. Dogodka so se v Sloveniji spomnili s posebnim sprejemom, ti ga je predsednik republike Milan Kučan priredil za slovenske pogajalce, ti so sodelovali pri pripravah na osimski sporazum in z dolgo izjavo ministrstva za zunanje zadeve, v Italiji pa je v glavnem prevladoval molk in napovedujejo le tiskovno konferenco desnice, ti bo v Rimu prihodnji teden. Da Slovenci v Italiji nimajo razlogov za zadovoljstvo ob 20-letnici Osima je prepričana stranka Slovenske skupnosti, ti je na včerajšnji tiskovni konferenci opozorila na številne neizpolnjene obveze Italije do državljanov slovenske narodnosti. S tem v zvezi je SSk naslovila poslanico najvišjim italijanskim predstavnikom, začenši s predsednikom Scalfarom. Na 3. strani RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je za ponedeljek povabil na Kvi-rinal predsednika obeh domov parlamenta Carla Scogna-miglia in bene Pivetti za skupen razmislek o imuniteti parlamentarcev. Scalfaro se je na ta način odzval pozivom, ti so mu jih naslovih z raznih strani, naj poseže. Detonator nejevolje parlamentarcev sta bili jamstveni obvestili, ti jih je catanzarsko tožilstvo naslovilo poslancema FI Vittoriu Sgar-biju in Tiziani Maiolo in ju utemeljilo s skli- cevanjem na parlamentarne nastope obeh politikov. Scalfarov sklep so pohvalile vse stranke z edino izjemo SKP; ti je brala vabilo kot »poskus zbližanja s Kartelom svoboščin«. Toda tudi pohvale so pokazale globo razdvojenost italijanske politike: Berlusconi je poudarjal predvsem nevarnost zlorabe sodnikov, medtem ko je leva sredina obtožila Kartel, da s svojimi prekomernimi in neumestnimi reakcijami zastruplja politično ozračje in odnose med državnimi ustanovami. Na 2. strani Gen. Cerciello obsojen BRESCIA - Po štirih dneh posveta je kazensko sodišče v Brescii obsodilo zaradi korupcije častnike in podčastnike finančne straže, ti jim je prišel na sled bivši sodnik Antonio Di Pietro. Glavnemu obtožencu gen. Giuseppeju Cerciellu so sodniki prisodili 4 leta in 2 meseca zaporne kazni, nekaj mesecev več pa polkovniku Angelu Tanci in poročniku Emiliu Štolfu, ti sta bila med glavnimi obtoževale! Cerciel-la. V primerjavi z zahtevo javnega tožilca je sodni senat pri- sodil Cerciellu dokaj milo kazen (tožilec je zahteval osem let), medtem ko je strožje ocenilo položaj Tance in Štolfa. V bistvu je sodni senat osvojil začetno usmeritev milanskega tožilstva, ki je finančne stražnike in podjetnike (vseh ob- tožencev je bilo 48) dolžilo korupcije, medtem ko je bre-sciansko tožilstvo, kateremu je kasacijsko sodišče predalo proces, menilo, da gre pri Cerciello tudi za izsiljevanje podkupnine. Na 4. strani IZRAEL / RABINOV UMOR ZAKRIVILA ORGANIZIRANA SKUPINA Nove aretacije v Tel Avivu JERUZALEM - Medtem ko se na Rabinovem grobu še vedno klanjajo njegovemu spominu (foto AP), je policija na domu morilca Jigala Amirja odkrila večjo količino orožja in aretirala dva nova osumljenca iz skupine, ti naj bi premie-rovo usmrtitev načrtovala, tako da je v zaporu že pet oseb. Izraelski minister za notranje zadeve Moše Sahal je mnenja, da je šlo za organizirano skupino, ti je načrtovala tudi umore drugih političnih osebnosti, tako da bi preprečila nadaljevanje mirovnega procesa.Včeraj je služba, ki je odgovorna za varnost Simona Peresa in drugih pomembnih izraelskih politikov, še dodatno povečala varnostne ukrepe za svoje varovance. Na 18. strani Danes v Primorskem dnevniku Paolo Berlusconi pred sodniki Brat bivšega italijanskega premiera je včeraj tri ure in pol odgovarjal na vprašanja sodnikov iz Brescie, ki vodijo preiskavo o odstopu Antonia Di Pietra iz sodstva. Stran 4 Mednarodni posvet o založništvu V avditoriju muzeja Revoltella v Trstu bo jutri mednarodni posvet o založništvu, oziroma o dialogu med kulturami in o mitih Vzhoda in Zahoda. Strane Pod Skednjem spet slaba kri Zelezarji so se na včerajšnji skupščini pritožiti, da se novi lastnik Lucchini ne drži obvez, ki jih je izrekel glede obstoječega sindikalnega sporazuma. Strane Film o koroških Slovencih V Gorici so na pobudo Kinoateljeja predstaviti celovečerni videofilm o slovenski besedi na Koroškem. Stran 11 Opozorilo Luigija Abeteja Predsednik Confindustrie svari Dinijevo vlado in Banko Italije, naj se odgovorneje lotita klestenja državnega primanjkljaja s strožjo zastavitvijo finančnega zakona in nadzorstvom cene denarja. Stran 12 PRIMORSKI DNEVNIK POLITIKA / NAPETOST V KARTELU SVOBOŠČIN Poziv ZSKD oblastem Republike Slovenije Predsedniku Republike Slovenije Milanu KuCanu Predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Janezu Drnovšku Predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije Jožefu SkolCu Državnemu sekretarju za Slovence po svetu dr. Petru Venclju Vodji Delovne skupine za manjšinska vprašanja pri Državnem zboru Republike Slovenije Jadranki Sturm-Kocjan Ministru' za kulturo Republike Slovenije Seriju Pelhanu Ministru za finance Republike Slovenije mag. Mitji Gaspariju Ministru za Šolstvo in Sport Republike Slovenije dr. Slavku Gabru Ministru za zunanje zadeve Republike Slovenije Zoranu Thalerju Spoštovani! Predsedstvo Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Vam želi posredovati svojo zaskrbljenost v zvezi s položajem Primorskega dnevnika. Naši razlogi za skrb izhajajo iz dejstva, da je Primorski dnevnik pomenil vsa povojna leta močno oporo našemu kulturnemu delu. ZSKD vključuje nad 60 društev in skupin s preko 4.500 efektivnih elanov. Zveza in Članice izvedemo letno na stotine prireditev. Organizirani smo na vsem področju, kjer živimo Slovenci v Italiji: od Milj do Kanalske doline. Delujemo na podeželju in v mestih. Nenavadno bogato kulturno delovanje in pretakanje omogočajo ljudje s svojim prostovoljnim delom, ki ga podpira vera v poslanstvo kulture med Slovenci, M živimo izven meja slovenske države. Tolikšno delo zahteva seveda tudi denarna sredstva. Javne podpore iz Italije in Slovenije še zdaleč ne pokrivajo dejanske potrebe množičnega gibanja. Zato spremlja kulturno prizadevanje društev in skupin bolj komercialna dejavnost, kot so tradicionalne ”šagre”, prazniki in razne pobude, ki privabljajo na tisoče slovenskih in italijanskih gostov. Tudi to delo poteka prostovoljno in soustvarja posebno kulturno in rekreacijsko ozračje, ki je znano tudi italijanskim someščanom. Brez Primorskega dnevnika, ki spremlja naša prizadevanja, bi kot organizacija utrpeli izjemno škodo. Naša kulturna mreža bi izgubila svoj najpomembnejši informacijski tok, kar v sodobnem svetu pomeni nemožnost komuniciranja. Naši elani so v ogromni večini bralci Primorskega dnevnika, ki je na poseben naCin del našega množičnega kulturno-Ijubiteljskega gibanja. Ni nam treba naglaševati, da nam časopis pomaga pri utrjevanju narodne in kulturne zavesti, brez katerih ne bi bilo ne zborov ne dramskih skupin, ne fotokrožkov in ne predavanj, skratka - ne bi bilo našega kulturniškega mravljišča. Naša organizacija je od svojega nastanka laična in hkrati odprta vsem prispevkom. Večina elanov bo segla po časopisu, v katerem se vsaj v dobri meri prepoznava: časopis paC ne more zadovoljiti vseh, vendar ima Primorski dnevnik tradicijo in sedanjost, v kateri razbirajo naši elani in številni Slovenci svoj obraz. Položaj Primorskega dnevnika nas zaskrblja, ker pomeni finančna stiska krčenje novic in ljudi, kar bi bilo izjemno negativno. Vsako naše društvo je veselo, Ce se tu pa tam pojavi novinar. Prisotnost "Primorskega” daje našim prireditvam dodaten pomen! Zaskrbljujejo pa nas tudi politične polemike glede Primorskega dnevnika in njegovega lastništva. Ljudje, ki delajo prostovoljno, težko razumejo odločitve ”z vrha”, še manj pa to, da bi kulturo in informacijo preprosto delili med dvema taboroma. Informacija najbolje živi v svoji avtonomiji in tako, da privablja bralce. Končno so bralci, med katere se prištevamo, poslednji razsodniki. Ker imamo veliko izkušenj z ljudmi, zagovarjamo politiko, ki sprošCa čim veC energij ter ne prisili kulture in informacije v nove in nove kalupe. Kot množična organizacija vemo, da moramo biti spoštljivi do prepričanja vsakega človeka, ki dela. V tem smislu si pričakujemo, da bo Slovenija imela posluh za potrebe časopisa, ki utrjuje narodno zavest in je bistven za življenje dobršnega dela naše skupnosti. Ob tem se ne sklicujemo toliko na ustavna določila Slovenije glede podpor manjšinam, kolikor na občutljivost predstavnikov naroda, ki ne živi le znotraj državnih meja, ampak diha za svojimi mejami in v svetu. Vsaka pomoč se povrne, predvsem če ne postavlja pogojev, ki prej ovirajo kot pospešujejo delo. V Italiji je na tisoče Slovencev pripravljeno žrtvovati svoj prosti čas za narodno stvar, njihovo delo dviga sam ugled Slovenije. To voljo lahko še okrepi zavest, da nam matica stoji ob strani z modrostjo države. Zato smo prepričani, da boste prisluhnili naši zaskrbljenosti za Primorski dnevnik, saj je v njej tudi skrb za naše delo in našo organizacijo. S spoštovanjem, Predsednik ZSKD Ace Mermolja Gornjo rubriko urejuje sindikalni odbor novinarjev Primorskega dnevnika Berlusconijevo nihanje razhudilo Casinijev KDC RIM - Dejanski problem Kartela svoboščin ni desničarska usmerjenost Nacionalnega zavezništva, ampak nihajoča politika Forza Italia, ki ni sposobna oblikovati sinteze med različnimi političnimi dušami desnosredinskega zavezništva. Tako so včeraj pojasnili voditelji Krščanskega demokratičnega centra Pier-ferdinando Casini, elemente Mastella in Fran-cesco D’Onofrio, ki so na novinarski konferenci dali duška svoji nejevolji zaradi zbližanja med Silviom Berlusconijem in Gianfrancom Finijem. Nejevolja je prišla do izraza tudi v dokumentu, ki ga je sprejelo vodstvo KDC. V njem stranka poudarja zaskrbljenost »zaradi vse večje prepirljivosti in radikalnih stališč v političnem tekmovanju«, ki samo »rušijo in ne prispevajo k reševanju problemov«. Zato KDC poziva stranke, naj poiščejo »skupno pot, ki naj prepreči krizo države in njenih ustanov in kopnenje skupnih pravil«. V polemiki z Berlusconijevim svetovalcem in bivšim ministrom Giulianom Ferraro je Casini poudaril, da KDC ne zavrača »demokracije z večinskim volilnim sistemom«, predvsem pa »ne bo imel zadoščenja, da bi spodbuditi rojstvo tretjega sredinskega kartela«. Vodstvo Krščanskega demokratičnega centra je želelo tudi podčrtati avtonomno stališče o finančnem zakonu. Medtem ko Fini in Berlusconi poudarjata, da bosta glasovala proti finančnemu zakonu, Casini podčrtuje, da bo njegova stranka najprej ocenila, v kolikšni meri so biti sprejeti njeni popravki in na tej osnovi odločila, kako bo glasovala. Voditelji KDC so pozvali k manj naelektrenemu političnemu vzdušju in pozvali Demokratično stranko levice, naj bo jasna in naj pove, ati še ima Kartel svoboščin za demokratičnega sogovornika. Med sredinim srečanjem na Berlusconijevem domu se je Casini, ki je predčasno zapustil sejo, ostro spopadel prav z Giu-tianom Ferraro in reformatorjem Marcom Tarada-schem. »Ko hiša goti, povzroča škodo, kdor doliva olja na ogenj kot Ferrara, potrebno je, da vsi prispevajo k gašenju,« je povedal predsednik poslancev KDC Carlo Giovanar-di. Tudi on je polemiziral s sopotniki Kartela zaradi finančnega zakona, predvsem s tistimi, ki menijo, da »naj finančni zakon izglasuje levosredinska večina, če je tega sposobna«. Gio-vanardiju se tako stališče zdi »norost, saj kvečjemu lahko velja v normalnih pogojih in ne v sedanjih razmerah, ko tudi leva sredina nima večine«. Voditelji KDC so skušali podkrepiti svoje izvajanje tudi s pomočjo bivšega predsednika republike Francesca Cossige. Tudi on naj bi bil zaskrbljen zaradi nihanj v Kartelu svoboščin, je povedal France-sco D’Onofrio, ki je bil skupaj s Casinijem in Ma-stello ter bivšim predsednikom države Finijev gost. Vodja Nacionalnega zavezništva ni notel ne potrditi ne demantirati teh novic. Molk je utemeljil s tem, da je bila »zasebna večerja«. SCALFAROVO VABILO PIVETT1JEVI IN SCOGNAMIGUU Razmislek o sodnikih in imuniteti parlamentarcev RIM - Po sodnih ukrepih, ki so v zadnjem tednu izzvali veliko razburjenje (predvsem gre za jamstveni obvestiti poslancema Vittoriu Sgarbiju in Tiziani Maiolo) je predsednik republike povabil za ponedeljek na Kviri-nal predsednika senata Carla Scogna-miglia in poslanske zbornice Irene Pi-vetti. Skupno z njima bo razmislil, kot piše v uradnem sporočilu predsedstva republike, »o pozivih, ki so jih naslovili predsedniku republike in predsednikoma obeh domov parlamenta, naj zaščitijo imuniteto parlamentarcev«. Srečanje bo, »ob strogem upoštevanju avtonomije in neodvisnosti sodstva,« tudi priložnost za »razmislek o nujnosti, da se prepreči tudi sum o zlorabljanju sodne oblasti«. Sporočilo predsednika republike je takoj odjeknilo med politiki. V glavnem so bile vse ocene pohvalne, saj so vsi oceniti Scalfarovo potezo kot nujno. Izjema je bil tajnik SKP Fausto Bertinotti, po katerem »bi se zdela poteza samo poskus, da bi obnovil dialog s Kartelom svoboščin po njegovem nepričakovanem sredinem preokretu«. Toda tudi v pohvalnih ocenah ostalih strank je mogoCe zaznati veliko razliko. »Pomembno je, da je predsednik republike dokazal občutljivost za zaščito političnih svoboščin članov parlamenta,« je rekel Silvio Berlusconi. »Prav tako pomembno pa je dejstvo, da je zaznal, kako zlorabljanje pravice lahko ogrozi demokracijo,« je dodal predsednik FI. Krščanski demokratični center je takoj izkoristil sporočilo, da bi v polemiki z Berlusconijem in Finijem podčrtal, kako je Scalfaro objektiven razsodnik, leva sredina pa je pohvalila Scalfara, ker je v njegovi potezi brala poskus, da »prispeva k pomiritvi političnega vzdušja, Id so ga Berlusconi in njegovi hoteli Predsednik republike Scalfaro (foto AP) zastrupiti,« kot je dejal Pietro Folena. Medtem ko so Scalfarovi potezi ploskati odvetniki, so biti sodniki previdnejši. »Upamo, da bo posvet prispeval k ukrepom, ki naj omogočijo boljše poslovanje sodnim uradom in hitrejše sodne postopke,« je menil predsednik vsedržavnega združenja sodnikov Nino Abbate. Ponedeljkovemu posvetu med predsednikom republike in predsednikoma obeh domov parlamenta bo v sredo sledila razprava v poslanski zbornici o problemih italijanske pravice. Predsedniki poslanskih skupin so skleniti, da bo v ospredju debate jamstvo imunitete parlamentarcev, medtem ko ne bodo govorili o konfliktih med raznimi državnimi oblastmi in še zlasti naj bi se izognili problemu bivšega pravosodnega ministra Filip-pa Mancusa. RIM / ZAHTEVALI SO USTREZNA SREDTVA ZA OBČINSKE UPRAVE Zupani omehčali premiera Dinija RIM - Odnose med državno vlado in občinskimi upravami bo v prihodnje koordinirala konferenca »država-me-sta«, podobna oni, ki usklajuje odnose med državo in deželami. To je eden od ukrepov, ki jih je predsednik vlade Lamberto Diru napovedal delegaciji županov, ki so protestirali zaradi zasnove finančnega zakona. RIM - V Rimu se je včeraj zjutraj zbralo okoli 800 županov, ki so se najprej zbrali na Kapitolu pri rimskem županu France-scu Rutelliju, nato pa v sprevodu krebili do palače Chigi, kjer jih je sprejel predsednik vlade Lamberto Dini skupaj z ministri za finance Fan-tozzijem, za javna dela Baratto, za ustavne reforme Motzom in javne službe Frattinijem. Župani so protestirali, ker je vlada s finančnim zakonom oklestila sredstva občinam in jim dala kot edino mož- nost privitje občinskega »smo dokazali, da občine da bo popravila finančni davka na nepremičnine ne zahtevajo denarja, am- zakon za leto 1996 v smi- Ici. pak hočejo, da jim vlada slu zahtev občinskih Delegacija županov, ki omogoči upravljanje teri- uprav, minister za javne jo je vodil novi predsed- torija. Poleg konference službe Frattini pa je oblju- nik združenja italijanskih država-mesta, na kateri bil zakonski predlog, ki občin Enzo Bianco, so bili bodo razčlenili vprašanje naj bi korenito reformiral po pogovoru s premierom pristojnosti države in dosedanji normativ o dokaj zadovoljni, saj občin, je vlada obljubila, dohodkovnih virih občin- skih uprav. Vlada se je tudi obvezala, da pri sprejemanju odlokov uvede povsem nov postopek, s katerim bo ocenila, kako lahko nek ukrep vpliva na politiko in storitve občinskih uprav. Neapeljski župan Antonio Bassolino, ki je bil med pobudniki gibanja Zupanov, je v pogovoru z novinarji podčrtal, da »župani govorijo o konkretnih ukrepih s preprostimi in vsem razumljivimi besedami. Problemi, s katerimi se upravitelji spoprijemajo zbližujejo in silijo k preseganju političnih razlik. In to je morda najveCja novost gibanja«. Po srečanju z premie^ rom so župani obiskali predsednika senata Carla Scognamiglia in predsednico poslanske zbornice Irene Pivetti. Na sliki (telefoto AP): župani večjih italijanskih mest v dvorišču palače Chigi pred srečanjem z Dinijem. LJUBLJANA - Ob 20-let- Kučan in Thaler o pomenu sporaaima, v Italiji pa molk Na slikah: pod naslovom posnetek z včerajšnjega sprejema pri predsedniku Kučanu. (Foto Barbara Reya) Spodaj: tiskovna konferenca SSk (Foto KROMA) Pnredil sprejem za slovenske udeležence takratnih Pogajanj. Predsednik je poudaril trajen in nez- ^anjSan pomen ter veljav- dokončno uredil vprašanje oje j e na kopnem in morju v Tržaškem zalivu. Poleg rešena premoženjska vprašanja in vprašanja državljanstva. Osimski spo-tazumi naj bi resili tudi vprašanje narodnostnih Branjšin, vendar so zaradi ohlapnih določil omogočili zel° poljubno interpreta-Qjo. Itahja, ki je Slovenijo leta 1992 priznala kot pravno naslednico nekdanje Jugoslavije in s tem tudi vseh sporazumov, podpisanih z njo, sicer priznava vsebino osimskih sporazumov, vendar zahteva njihovo nadgradnjo. Slovensko ministrstvo 2a zunanje zadeve pa je včeraj objavilo daljšo izjavo, v kateri je med drugim rečeno, da je do sklenitve sporazumov med takratno Jugoslavijo in Italijo prišlo Ua osnovi novega vzdušja v Evropi, ki ga je ustvarila Helsinška konferenca o varnosti in sodelovanju. »S temi sporazumi je bilo dokončno urejeno vprašanje državne meje, utemeljili pa so tudi vsestransko poglobljeno sodelovanje na gospodarskem ni drugih področjih. Z vidika samostojne države Slovenije imajo ti sPorazumi pravni in zgodo-VBiski pomen, saj se skoraj v celoti nanašajo na slovensko državno ozemlje. Njihova vrednost je prav v teBi, da so bili na eni strani Usmerjeni v zgodovino in s° odpravili odprta vpašanja po 2. svetovni voj- O Osimu danes po radiu in TV Koper Ob današnji 20. obletnici podpisa Osimskih sporazumov bo ob 17. uri gostoval v slovenskem programu Radia Koper predsednik republike Slovenije Milan Kučan, ki bo govoril o zgodovinskem pomenu podpisa, predvsem pa o sedanji vrednost spo-razuma.V oddaji, ki jo bosta vodila novinarja Devona Jovan in Leon Horvatič, bodo lahko sodelovali tudi poslušalci. Vpmsanja bodo med oddajo sprejemali v režiji na telefonskih številkah 0038666/33012 in 31416. Posebno oddajo bo 20-letnici Osima namenila tudi koprska TV. Pri oddaji, ki se bo začela ob 20.30 in jo bo vodil Silvano Sau, bodo v studiu številni gostje, med njimi podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin in odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar. ni na tem območju, hkrati pa so bili usmerjeni v prihodnost, saj so začrtali nove smeri vzajemnega sožitja med državama in pri tem ustvarili razmere za širše mednarodno sodelovanje in povezovanje v Evropi. Slovenija je Osimske sporazume "izkoristila za občinami vom obeh strani razvoj obmejnega in Širšega sodelovanja z Italijo in nekaterimi njenimi deželami, ki so v obdobju osamosvajanja še posebno prijateljsko podprle zahteve Slovenije po samostojni državi. V obmejnem prostora so sporazumi še dodatno vzpodbudili plodno sodelovanje med in prebivalst-tudi vom obeti strani, pa tudi gospodarsko sodelovanje med državama, saj se Italija uvršča med naše najpomembnejše gospodarske partnerke. Ob dvajseti obletnici podpisa Osimskih sporazumov pa ugotavljamo,-da v tem obdobju Republika Ita- hja navzlic prevzetim mednarodnim obvezam in političnim obljubam ni rešila vprašanja celovitega pravnega varstva slovenske manjšine. Njen položaj se občasno še vedno poslabšuje,« je rečeno v izjavi ministrstva za zunanje zadeve. Izjava se tako nadaljuje: »Itahja je 8. septembra leta 1992 z objavo v svojem uradnem listu potrdila, da je Slovenija pravna naslednica devetinštiridesetih mednarodnih sporazumov, ki jih je bila Itahja sklenila z nekdanjo državo Jugoslavijo. Med njimi so tudi Osimski sporazumi, iz njih pa izhaja tudi sporazum o dokončni ureditvi vseh vzajemnih obveznosti, ki je bil podpisan januarja leta 1983 v Rimu in je tudi uredil vprašanje odškodnine optantom. Tako so s prav- nim nasledstvom teh mednarodnih pogodb pogodbena razmerja med Slovenijo in Italijo urejena. Pripravljenost za dialog in medsebojno razumevanje, ki veje iz Osimskih sporazumov, bi morali uporabiti za krepitev meddržavnega sodelovanja na področjih, ki nas povezujejo v skupnem evropskem prostoru.« V Italiji pa ni bilo zabeležiti pomembnejših stališč o obletnici osimskih sporazumov. Tiskovna agencija Ansa je objavila edino stališče predstavnikov istrskih beguncev ter napovedala, da bo v prihodnjih dneh nekaj manifestacij v Trstu, v četrtek, 17. novembra pa tiskovna konferenca nekaterih poslancev desničarskega zavezništva in predstavnikov ezulskih združenj v Rimu. TISKOVNA KONFERENCA SSK__ »Slovenci v Italiji res nimamo razlogov za zadovoljstvo« TRST - Slovenska manjšina v Italiji se res nima kaj veseliti °b 20-letnici podpisa Osim-skega sporazuma. Seznam neizpolnjenih obvez italijan-skega države do svojih državljanov slovenske narodnosti je zelo dolg, začenši z obvezo po zakonski zaščiti nianjšine, ki jo je Italija sprejela prav v Osimu. Na to in na Se marsikaj so na včerajšnji novinarski konferenci opozorili voditelji Slovenske skupnosti Marjan Terpin, Martin Brecelj, Jože Skerk in Branko Černič. Po uvodnih besedah dežel-noga predsednika Terpina, ki ]e izrazil zaskrbljenost nad za-Jtoji v pogajanjih med Rimom |n Ljubljano, je deželni tajnik Brecelj prehodil nespodbudno P°t od Osima do danes. Slo-Venci, z razliko od Južnih Tirolcev in od Francozov iz Doline Aoste, še vedno čakamo na globalno zakonsko zaščito. Iz ^nra prihajajo le splošne obljube, tudi potem, ko so se vse manjšinske komponente in stranke potrudile za oblikovanje skupnega zaščitnega osnutka. Terpin in Brecelj sta glede tega poslala predsedniku senata Carlu Scognamigliu razčlenjeno spomenico o nerešenih problemih slovenske manjšine od Osima do danes. Scognami-glia pozivata, naj v skladu s svojimi pristojnostmi poveri senatnim komisijam nalogo za proučitev predlogov za zaščito Slovencev. Podobne spomenice je SSk poslalo predsedniku republike, predsedniku vlade, predsednici zbornice Irene Pi-vetti ter novoizvoljenemu predsedniku Dežele Sergiu Ce-cottiju. Tudi deželna uprava mora namreč, po mnenju SSk, narediti svojo dolžnost za zaščito slovenske manjšine. Skerk, ki je predsednik tržaškega pokrajinskega sveta SSk, je navedel številne razsodbe Deželnega upravnega sodišča (TAR) in sodnih teles, ki priznavajo Slovencem pravico do javne rabe materinega jezika. Opozoril je tudi na razsodbo ustavnega sodišča iz leta 1982, ki je temeljnega pomena za pravno priznanje obstoja slovenske manjšine, da ne bomo Slovenci s časom postali folklorna skupnost pa nujno rabimo zakonsko zaščito. Slovenci v Italiji, so še podčrtali voditelji SSk, se ne čutijo zatirane od italijanske države, kot je med debato poudaril eden od novinarjev, obremenjuje pa jih dejstvo, da so še vedno nezaščiteni. Na očitek, da sta slovenska manjšina v Italiji ter italijanska v Sloveniji in Hrvatski v tem trenutku premalo solidarni, je Brecelj odgovoril, da ima manjšinsko predstavništvo že zdavnaj v programu srečanje in tesnejše odnose z Italijansko unijo. Manjšinam se žal v tem trenutku nikjer ne godi dobro, kot je poudaril Skerk, pa se SSk zavzema za recipročnost med Slovenci v Italiji in Italijani onkraj meje, a v pozitivnem smislu, to se pravi v smislu pridobivanja in ne odvzemanja narodnih pravic. Na novinarski konferenci je tekla beseda tudi o nejasni usodi goriške Kmečke banke, pri čemer so bili omenjeni politični pritiski, da bi banki vsilili poslovnega partnerja iz dežele, čemur nasprotuje tudi sama deželna uprava. Glede zamisli o skupni vseslovenski rimski manifestaciji ob obletnici Osima je Brecelj dejal, da se SKP sploh ni odzvala vabilu SSk, Slovenci v DSL so povedali, da ne soglašajo s to pobudo, drugi pa so se na predlog odzvali s pomisleki in podobno. Edini, ki je pristal na predlog SSk, je dejal Brecelj, je bil Svet slovenskih organizacij. S.T. O Osimu so rekli: Vladimir Nanut Univerzitetni profesor Osimski sporazum je izgubljena priložnost za Trst, ki bi ga lahko bil izkoristil za to, da se razvije v strateško ekonomsko-politično stičišče med srednjo in vzhodno Evropo, in tako tudi postal znanilec sprememb, preko katerih se je 15 let pozneje vzhodni del celine odločil za tržno gospodarstvo. Trst je zapravil priložnost za preo vrednotenje svoje luške, železniške in cestne infrastrukture, bančno-zavarovalniških storitev in zunanjetrgovinskega sistema tudi s pomočjo tradinga, ter za posredovanje vsega tukajšnjega dragocenega know-howa vzhodnemu zaledju. To so preprečile nacionalistične in sektaške sile, ki so mesto potisnile nazaj v preteklost in ga pahnile v - razvoju tujo - nišo podpomiške miselnosti, tako da še zmerom ni sposobno, da bi si samo zgradilo prihodnost. Dušan Jakomin Slovenski duhovnik Osimld podpisi so danes okostenela realnost, zato zahtevajo nove oprijeme v duhu evropske razsežnosti in stvarnosti. Ambiciozni načrti, ki se porajajo v tem teritoriju (Alpe - Donava -Adria) se bodo uresničili le, če se bodo vse tri komponente -italijanska, slovanska in germanska - spojile v medsebojnem priznanju, spoštovanju in sodelovanju. Pred trgovino pa pride človek v vsej svoji celovitosti. Nemajhno vlogo zavzema Slovenija in v tem sklopu tudi slovenska komponenta naše dežele, ki bo, slednja, v toliko most in bogastvo na tem koncu zemlje, v kolikor bo vlada udejanila toliko pričakovane in obljubljene postavke. Italijanska vlada naj končno zavrže nesmisel tukajšnjih skrajnežev, ki so le manjšina, in ubere pot vladarja, ki ve, kje je korist državljanov. Paolo Sardos Albertini predsednik Združenj istrskih beguncev in Lege Nazionale Mislim, da sta hoteli Italija in tedanja Jugoslavija s podpisom Osimskega dogovora dokončno izbrisati "istrsko vprašanje". Po dvajsetih letih lahko sedaj vsi ugotavljamo, da je ta poskus popolnoma in tudi klavrno spodletel. Zgodovina gre naprej svojo pot in ne dopušča zaprtosti, še manj pa sprenevedanj, ki so se dogajala v Osimu. Zaradi vsega tega predstavlja Osimo popolni polom. Kot dokazuje potek razgovorov med Italijo in Slovenijo, obstaja danes velika nevarnost za ponovitev Osima in torej starih napak, saj skušajo tudi v Italiji nekateri znova zbrisati "istrsko vprašanje", ki je eno glavnih problemov tega obmejnega prostora. Mi vztrajamo na stališču, da sta Trst in Istra sestavna dela skupne zgodovinske stvarnosti in kdor se tega ne zaveda je na napačni poti. To, kot rečeno, velja tudi danes, čeprav je v primerjavi s tedanjimi časi zmanjkala Jugoslavija in ideološka komponenta (komunizem), ki je bistveno pogojevala našo novejšo zgodovino in torej tudi podpis osimskega dogovora. Komunizem pa je, kot vemo, umrl le uradne smrti, zal v resnici pa marsikje še živi«. Jole Namor kulturna delavka iz Benečije Podpis sporazuma med Italijo in Jugoslavijo pred dvajsetimi leti smo tudi Slovenci v Furlaniji sprejeli s pozitivnimi ocenami in velikimi pričakovanji. Vladalo je upanje, če že ne prepričanje, da se bo z ureditvijo odnosov med državama začelo novo obdobje, ko bo bolj hfe sproščeno ozračje na meji »osvobodilo« zavest naših ■ ljudi in predvsem, da se bodo ustvarile prijaznejše ■ razmere, saj sta se državi obvezati, da bosta uredili ■ vprašanje varstva svojih manjšin in da se bo okrepilo — gospodarske sodelovanje še zlasti na obmejnem območju. Po dvajsetih letih ugotavljamo, da je bil Osimo zamujena priložnost, da sta še vedno odprti tako vprašanje zaščite Slovencev v F-JK, kot tudi problem gospodarske marginalnosti našega območja. S tem v zvezi morda ni odveč spomniti na živahne polemike, ki jih je osimski sporazum svojčas sprožil v upravnih političnih krogih Furlanije, ki se je čutila potisnjena na rob. Vsa sredstva so bila namreč usmerjena v tržaško in goriško pokrajino, prav na območje, ki je bilo kot so tudi kasnejši dogodki pokazali, najmanj pripravljeno jih sprejeti. Nedvomno pa se je po Osimu in še posebej po potresu iz leta 1976 ustvarilo v Benečiji neko novo ozračje, sad katerega sta podjetji z mešanim slovensko-itatijanskim kapitalom, Hobles in Veplas. Gospodarski temelji so na našem območju bistveno prispevali k rasti naše manjšinske skupnosti, saj so vsaj delno zaustavili izseljevanje mladih moči in dati nov kisik naši manjšinski organiziranosti. Seveda ni šlo brez težav in danes obstaja vtis, da ponovno prevladujejo tiste sile, ki nasprotujejo duhu Osima. Potrizia Vascotto predsednica Skupine 85 Bila sem sicer mlada, vendar se spominjam takratnih mešanih občutkov začudenja in navdušenja. Zdelo se mi je zelo čudno, da je bilo sploh še treba urejevati meje, ki so zame bile danost, saj smo s starši smo hodili na izlete, čez mejo pač. Navdušenje pa, ker sem bila vedno za tovrstne odnose sodelovanja in se mi je zdelo zelo lepo, da bi Trst postal stičišče med skupnostmi, s skupnimi gospodarskimi načrti, v ozračju odprtosti. Bila sem, biti smo veliki optimisti... Danes ugotavljamo dejstvo, da so takrat dokončno določili meje, kar je imelo pozitivne posledice. Pripomoglo je k delnemu zmanjšanju napetosti, na nek način so medili odnose, kar je vsekakor pripomoglo k izboljšanju odnosov na mednarodni ravni in predvsem med obmejnimi skupnostmi. Vendar je po Osimu nastala tudi Lista za Trst... Zgodovinski dogodek je torej postavil na eni strani dobre premise, na drugi pa zasejalo to politično blodnjo. FINANČNA STRAŽA / ZARADI KORUPCIJE RIM / NA UKAZ TOŽILSTVA Štiri leta zaporne kazni gen. Giuseppeju Cerciellu Skupaj z njim so bili obsojeni številni častniki in podčastniki Policija preiskala sedež postaje Radio radicale Preiskavo so ostro obsodile vse stranke in sindikat novinarjev BRESCIA - Štiri leta in dva meseca zapora je kazen, ki jo je sodni senat kazenskega sodišča v Brescii prisodil generalu finančne straže Giuseppeju Cerciellu, ki je bil obtožen korupcije. Skupno s Cerciellom sta bila na prav tolikšno kazen obsojena tudi polkovnik Angelo Tanca in poročnik Emilio Štolfo. Z včerajšnjo razsodbo se je končal proces, ki je dvignil veliko prahu, ker so bili na zatožni klopi nekateri finančni stražniki, ki so skupaj z bivšim sodnikom Antoniom Di Pietrom raziskovali podkupninsko afero. Poleg tega je glavni obtoženec, gen. Giuseppe Cerciello ostro napadel Antonia Di Pietra. Veliko polemike pa je vzbudilo tudi dejstvo, da je kasa-cijsko sodnišče na zahtevo Cerciellovega zagovornika odv. Carla Taor-mine odvzelo proces milanskemu sodišču in ga zaupalo brescianskemu. Proces proti gen Cerciellu (skupaj z njim je bilo na zatožni klopi 48 obtožencev - finančnih stražnikov, podjetnikov in komercialistov) je postal simbol preiskave o finančni straži. Na procesu je bil govor o 12 davčnih preiskavah, ki jih je opravila finančna straža in za katero so častniki in podčastniki, kot so sami priznali, dobili na stotine milijonov lir, da bi spregledali marsikatero nepravilnost. Edini, ki je vselej zavrnil obtožbo, je bil gen. Cerciello, čeprav sta ga polkovnik Tanca in poročnik Štolfo večkrat obdolžila soodgovornosti. Jasvni tožilec Di Martino je v svojem zaključnem govoru zahteval skupno 92 let in 7 mesecev zaporne kazni za obtožence. Najstrožjo kazen je zahteval za gen. Cer-ciella (8 let), medtem ko je predlagal eno samo oprostitev in sicer za založnika Sergia Bonellija (izdaja stripe o Texu VVillerju), ker po njegovem ni skorumpiral finančnih stražnikov, ampak je bil žrtev izsiljevanja. Sodni zbor je po treh dneh posveta samo delno upošteval tožilčeve zahteve. Cerciellu je prisodil 4 leta in 2 meseca zapora, medtem ko je Tanci, za katerega je tožilec zahteval 4 leta, prisodil 4 leta in 4 mesece zapora. V marsikaterem primeru so bili sodniki milejši od tožilca, v nekaterih primerih pa strožji. Eden od teh primerov je prav založnik Bonelli, ki so mu prisodili poldrugo leto zaporne kazni. Razsodba brescianske-ga sodnega senata je razhudila odv. Taormi-no. Po njegovem mnenju je poročanje medijev krepko pogojevalo sodnike, ki niso bili sposobni, da bi ocenjevali umirjeno in odmaknjeno. To naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da je bila kazen sorazmerno mila glede na zločine, katerih je bil Cerciello obtožen. »Očitno je, da so o njegovem primeru veliko debatirali med posvetom, saj sodno gradivo dokazuje njegovo nedolžnost,« je še dejal Taormina. General Finančne straže Giuseppe Cerciello (foto AP) PALERMO / PO ARETACIJI PREDSEDNIKA POKRAJINE DIA že dolgo nadzorovala Musotta Oddelek za boj proti mafiji iz daljave fotografiral obiskovalce njegove vile PALERMO - Agenti posebnega oddelka za boj proti mafiji DIA so že dve leti in pol nadzorovali vilo bratov Francesca in Cesareja Musotta, ki so ju v sredo aretirali pod obtožbo sodelovanja z mafijo. Francesco Musotto, ki je kot predstavnik Forza Italia predsedoval pokrajinskemu odboru v Palermu, naj bi skupaj z bratom pomagal enemu najbolj nevarnih mafijskih veljakov, Leolucu Ba-garelli, da se je skrival policiji. Prav Bagarella naj bi bil med obiskovalci vile bratov Musotto na državni cesti med Palermom in Mesino. Tako trdi podjetnik Tullio Cannella, ki je bil aretiran junija lani, le nakaj dni po aretaciji samega Bagarelle. Cannella je povedal, da je bil prisoten na srečanjih med Bagarello in bratoma Musotto, pri katerih je bil prisoten tudi drugi znani mafijski boss Domenico Farinella. Agenti, ki so od daleč nadzo-rovali Musottovo vilo in fotografirah obiskovalce in njihove avtomobile, niso sicer nikoh videli Bagarelle, pač pa so fotografirali Farinellov avtomobil. Trditve podjetnika Cannelle pa so potrdili številni mafijski skesanci. Med njimi je tudi skesanec Sal-vatore Cancemi, ki je preiskovalcem povedal, da je od nekega mafijskega bossa, Raffaeleja Gan-cija, izvedel, da ga je odvetnik Musotto redno obveščal o poteku preiskav proti mafiji. Včeraj pa je sodstvo poslalo jamstveno obvestilo še nekemu drugemu palermskemu odvetniku, 66-letnemu Giovanniju De Lisiju, čigar sin je bil aretiran v sredo skupaj z bratoma Musotto. De Lisi je obtožen, da je nekaj časa skrival Bagarello na svojem domu. Predsedstvo palermske pokrajine je po aretaciji Francesca Musotta včeraj prevzel dosedanji podpredsednik Filippo Cange-mi, ki pripada Nacionalnemu zavezništvu. Vest je sporočil prefekt Achille Serra, ki se je včeraj sestal s člani pokrajinskega odbora, ti pa so mu potrdili, da nameravajo ostati na svojem mestu. Leva opozicija v pokrajinskem svetu je nasprotno zahtevala odstop celotnega pokrajinskega odbora in imenovanje komisarja. RIM - Nova klofuta svobodi tiska in obveščanja. Tako so predstavniki vseh političnih strank in novinarskega sindikata ocenili preiskavo na radijski postaji Radio radicale, ki jo je včeraj dopoldne odredil rimski tožilec Giuseppe An-druzzi. Policijski agenti so iskali magnetofonski trak s posnetkom oddaje, ki jo je radijska postaja oddajala 28. februarja letos. Preiskava na sedežu radijske postaje radikalcev je posledica preiskave o domnevni žalitvi predsednika republike. Zadevo je rimskemu tožilstvu prijavil nek državljan, ki je menil, da je radijska postaja žalila Oscarja Luigija Scalfara. Slo naj bi konkretno za telefonski prispevek nekega poslušalca, ki naj bi se dokaj grobo izrazil o predsedniku republike. Policisti, ki so očitno ravnali po navodilu rimskega tožilca, so prišli na sedež radijske postaje včeraj dopoldne in preiskali vse prostore ter legitimirali vse prisotne. »Ni prvič, da ima naša postaja probleme zaradi domnevnih žalitev, je pa prvič, da preiščejo nas sedež,« je povedal odgovorni urednik Massimo Bordin. »Ko bi nas policisti vprašali za magnetofonski posnetek oddaje, bi jim ga bili izročili. Zakaj pa je bilo treba preiskah prostore in legitimirati vse prisotne, je skrivnost,« je še povedal Bordin. Preiskava je izzvala takojšnjo obsodbo vseh političnih skupin in novinarskega sindikata, ki je izjavil, da ima postaja na razpolago pravno službo rimskega novinarskega združenja, da ščiti svoje delo. Najostrejši je bil voditelj radikalcev Marco Pannella, ki je med ustanovitelji postaje. Napovedal je, da bo za jutri in pojutrišnjem sklical glavni odbor gibanja reformatorjev. Na seji bodo preučili »težave, ki jih je povzročil nasilen in nedostojen sklep rimskega državnega tožilca An-druzzija«. Pannella je ocenil včerajšnjo sodno preiskavo kot odgovor na kritike reformatorjev javni radijski in televizijski službi Raia. Obsodba včerajšnje preiskave je bila splošna. Poslanec Giuseppe Giu-lietti je ocenil dogodek kot »odraz spektakulari-zacije pravice«, predstavnik zelenih Carlo Ripa Di Meana je dodal, da gre za nesprejemljiv ukrep, tajnik SKP Fausto Bertinotti je pribil, da gre za nezaslišan ukrep, ki škodi sodstvu, poslanec mreže Diego Novelli pa dejal, da je bila preiskava »odraz hude bolezni, ki jo preživlja Italija - neumnosti«. Parlamentarci reformatorjev so s problemom seznanili senat in poslansko zbornico. Razglašena s buna v zboru odločnih obsodb je bil senator Severne lige Erminio Boso, ki je ironično ocenil, da se »Pannellovi pristaši bojijo, da bi organi javne vamosh Jahko odkrili zavarovano sobo, v kateri Marco Pannella hrani sadne sokove in slaščice, ki se jih poslužuje med zloglasnimi in izsiljevalskimi gladovnimi stavkami«. Bil pa je edini. Primorsld dimnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382. fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG »AFERA« Z DOSJEJI NA RAČUN Dl PIETRA IN FININVESTA Sodnika iz Brescie tri ure in pol zasliševala Paola Berlusconija BRESCIA - Paolo Berlusconi je včeraj bi ure in pol odgovarjal na vprašanja javnih tožilcev iz Brescie Fabia Salamo-neja in Silvia Bonfiglija, ki vodita preiskavo o morebitnem izsiljevanju bivšega tožilca Antonia Di Pietra in o resničnih razlogih njegovega izstopa iz sodstva. Ena od glavnih tem doslega zasliševanja so bili dosjeji na račun samega Di Pietra in Berlusconijevega koncerna Fininvest, ki so jih pred časom ponudili predstavnikom Severne lige in ki so prišli iz stanovanje bivše žene Paola Berlusconija Marielle Bocciardo. V spremstvu svojega odvetnika Oresteja Domi-nionija se je Paolo Berlusconi po zaslišanju več časa zadržal z novinarji in jim povedal svojo verzijo go so jih ponudili njemu, »te bedne prigode«, kot jo ki pa ni hotel plačati za je imenoval. Po njegovih nekaj, kar po njegovem ni bditvah niso dosjeji vse- imelo nobene vrednosti, bovah nobenega pomemb- Glede odstopa Antonia Di nega elementa, še pred Li- Pieba pa je brat bivšega predsednika vlade povedal, da je bil že od septembra 1994 seznanjen z namero milanskega tožilca -ki da se je že takrat nameraval posvetiti politične- mu delovanju - in da torej ni imel nobenega razloga, da bi kakorkoli skušal izvajati pritisk nanj. O pritiskih na Antonia Di Pieba pa poroča tednik Panorama v svoji prihodnji številki, v kateri objavlja pismo »grozilne vsebine«, ki jo je Bettino Craxi 25. februarja 1994 naslovil na takratnega milanskega javnega tožilca. Craxi Di Pietra »opozarja«, da pozna njegove stike z nekaterimi od obtožencev zaradi podkupnin ter mu očita, da je s svojimi prijatelji - med katerimi izrecno omenja Ra-daellija - razval drugače kot z drugimi, na koncu pa ga na pol grozeče svari, naj »dobro premisli«. Na sliki AP: Paolo Berlusconi se je po zasliševanju dolgo pogovarjal z novinarji. VIDEM / V DRUGEM TRIMESEČJU LETOS Zaposlenost v FJK je padla za 0,7% Gospodarska rast se sicer mestoma utrjuje predvsem po zaslugi pospešenega izvoza VIDEM - V drugem letošnjem trime-Secju se je v vsej Furlaniji-Julijski krajini skupno število aktivnih delovnih moči znižalo za 1, 1 odstotka v primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega leta, ra-Ven zaposlenosti pa je medtem zdrknila za 0, 7 odstotka, saj je število ljudi v delovnem razmerju nazadovalo z lanskih 461.000 na 458.000. To izhaja iz poročila videmskega cen-ba za gospodarske raziskave in uvajanje v poklice CREF, ki ga je priobčila revija Congiuntura. Analitiki tega inštituta ugotavljajo, da je bila gospodarska rast v deželi, pa tudi 113 vsem severovzhodnem območju nižave v drugih treh mesecih letos kar zaznavna, in sicer predvsem po zaslugi Pospešitve izvoznih tokov, da pa je treba tudi upoštevati raznolikost ekonomskih pokazateljev, saj niso bili vsi enako Usmerjeni. V sami FJK so bile med posameznimi njenimi predeli občutne raz-uke, kar velja tudi za razmerje med njo in severozahodno Italijo. V drugem trimesečju tega leta je, denimo, število vpisanih v deželne sezna- me ljudi brez zaposlitve poskočilo za 4, 71 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, toda padlo za 13, 64 odstotka nasproti prvemu letošnjemu trimesečju; to gre pripisati crtanju mnogih imen v juniju, ko so se začela sezonska dela. Konec junija je bilo na omenjenih seznamih 61.527 imen proti 67.807 ob koncu marca. Kar zadeva proizvodnjo so podatki o porabi elektrike, ki najbolj verodostojno odraža trend v industriji, pomanjkljivi. V pordenonski pokrajini se je poslovni promet anketiranih podjetij povečal za 10 odstotkov, med posamičnimi vejami pa je v tem pogledu prvacila mehanska industrija s +58%. Na Videmskem sta dobro uspevali tako proizvodna kot trgovska dejavnost in nekoliko manj storitve, slabo pa je bilo na gradbenem področju. Izvoz iz FJK je poskočil za 1, 85 odstotka, znatno pa se je povečal tudi železniški tovorni promet, in sicer za 5, 3 odstotka na notranjih ter za 6, 2 odstotka na mednarodnih progah, vendar izključno v dovozu (+11, 5 odstotka). PRVI POSVET 80 ODBOROV BO KONEC MESECA V POZZUOLU Prodijeva Oljka poganja korenine tudi na Videmskem Odbor za Benečijo vodita J. Namor in Blasutig ČEDAD - Prodijeva Oljka poganja korenine tudi na Videmskem in v Nadiških dolinah in se primerno pripravlja na bližnje parlamentarne volitve. Konec novembra bo v kraju Pozzuolo del Friuli prvi deželni posvet osemdesetih Prodijevih odborov »Per 1’Italia che vogliamo«, na katerem se bodo dogovorili o dosedanjem delu, o predvolilnih strategijah ter o kandidatih, ki naj bodo na listi Oljke kandidirali v posameznih volilnih okrožjih. Že dejstvo, da je v naši deželi nastalo 80 odborov, pomeni, da je levo-sredinska opcija naletela na rodo- vitna tla in da se zna izkazati za zmagovito. Po nekaterih javnomnenjskih raziskavah, naj bi prav kandidati Prodijevega kartela želi največ odobravanja med ljudmi in možnosti za njihovo uveljavitev niso najmanjše. V okviru prizadevanj, da bi se krog pristašev Oljke še povečal, se je vključil tudi Prodijev odbor za Nadiške doline, ki mu naCeljujeta Gabriele Blasutig in Jole Namor. Doslej so elani tega odbora pripravili nekaj informativnih srečanj, ki so pokazala, da vlada tudi v Benečiji zanimanje za to gibanje. V naslednjih tednih pa bo nadiški odbor pripravil troje javnih po- svetov, na katerih bo izpostavil specifiko teh krajev predvsem z vidika gospodarskega preporoda. Prvi večer bo na vrsti v petek, 17. novembra ah 20. uri na špetr-skem županstvu. Na njem se bodo dogovorili, kakšno pot ubrati, da bi Nadiškim dolinam zagotovili prijaznejši jutrišnji dan. O gospodarski, turistični in naturistični specifiki Matajurja pa bo tekla beseda v petek, 24. novembra v Sovodnjah. V teh krajih se že veliko let razpravlja, kako na najboljši način izkoristiti matajursko pobočje, doslej pa je bilo storjenega zelo malo ali nic. Obstajajo že naCrti, da bi na Matajurju nastalo šport-no-rekreacijsko središče, ki bi znalo pribaviti turiste iz bližnje in daljnje okolice. Zadnji od treh večerov - ta bo v petek, 1. decembra, ob 20. uri, v Podbonescu - pa bo namenjen turistični ponudbi v Nadiških dolinah. Nekatere iniciative, denimo Vabilo na kosilo, so pokazale, da ima to območje stvarne možnosti za svojevrstno turistično ponudbo. Potrebno je, da se jih primerno ovrednoti in da pristojni dejavniki, v prvi vrsti deželna uprava, primerno podprejo načrte, ki nastajajo na teritoriju. Rudi Pavšič TRST / KULTURNA POBUDA TRIESTE CONTEMPORANEA NOVICE Zanimiva dokumentarna razstava o nemem filmu in tržaških kinodvoranah Na sinočnji otvoritvi so predvajali znamenite filme Salvatoreja Spine TRST - V poštni pa-*aci, ki je res primerna za tovrstne kulturne pobude, so sinoči odprli dokumentarno razstavo Trst, mesto v kinu: 1896-1929“. Pobuda sodi v okvir ciklusa prireditev Trieste Contempo-ranea, ki je osvežila in Prevetrila mestni kulturni vsakdan, saj gre za kvalitetno in inovativno Jjrcijativo zbliževanja t jata z njegovim naravnim življenjem. Razsta-v°> ki bo odprta do '■decembra, je priredilo Vodstvo mednarodnega filmskega festivala ”A1-Pe Adria Cinema“, pripravili pa sta jo razisko-valki mestnega filmskega krožka Cappella Un-derground Cristina “ Osualdo in Roberta Sodomaco. Na otvoritivi, ki se je )e udeležilo veliko šte-vilo ljudi, so predvajali nekatere dokumentarce 'n kratkometražne filme znanega tržaškega film-skega umetnika Salvato-reja Spine, ki je nekaj dasa živel in delal v Ljubljani. Občinstvo si je tako lahko ob spremlja-Vl pianista Carla Mo-Serja ogledalo njegov znameniti dokumenta-rec "Ljubljana", katerega edino kopijo hranijo ^ljubljanskem film-skem muzeju. Sinočnje otvoritve razstave so se Udeležili tudi zastopniki slovenskega film-skega muzeja. Razstava je na ogled v Prvem nadstropju poštne palače na Trgu Vitto-ri° Veneto. Gre v bistvu za prerez zgodovine ne-juega filma skozi ržaške kinodvorane, ki s° bile takrat posejane V poštni palači je na ogled tudi stari filmski projektor, s katerim so sinoči predvajali filme Salvatoreja Spine (f.KROMA) po celem mestu in tudi v predmestjih. Da je bil Trst središče filmske dejavnosti priča podatek, da so pri nas predvajali prvi, seveda nemi film le šest mesecev po sloviti pariški svetovni filmski premieri bratov Lumiere. Filme, ki so predvajali v Trstu, so večkrat istočasno predvajali tudi v Ljubljani, Zagrebu in celo v Budimpešti. Čeprav na razstavi žal manjkajo izrezki iz slovenskega dnevnika Edinost, ki je vestno poročal o mestni filmski dejavnosti, je razstava živ dokaz zgodovinske multikulturnosti tržaške stvarnosti ter pričevanje o tesnih odnosih med Trstom, Slovenijo, Istro in Hrvatsko. LJUBLJANA / ITALIJANSKO-SLOVENSKI ODNOSI Slovo italijanskega ambasadorja Dr. Solarija je včeraj sprejel predsednik vlade Drnovšek LJUBLJANA - Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je vCeraj sprejel veleposlanika Republike Italije v Ljubljani g. Luigija Solarija, ki v teh dneh končuje svojo misijo v Sloveniji in odhaja nazaj v Rim. Po mnenju veleposlanika Solarija je Slovenija naredila v zadnjih letih velik korak na vseh področjih, uspešno razvila svoje gospodarstvo in se izkazala kot stabilna država. Slovenija in Italija dobro sodelujeta na ekonomskem in na drugih področjih. Veleposlanik je izrazil željo, da bi lahko našli sprejemljivo rešitev za obe državi tudi v odprtih bilateralnih vprašanjih. Kljub trenutnemu stanju odnosov, Italija ima Slovenijo za. prijateljsko državo in vidi v njej sosedo, ki bo sedela za isto mizo držav Članic Evropske unije. Dr. Janez Drnovšek se je Solariju zahvalil za njegovo konstrukivno vlogo pri graditvi odnosov med državama in potrdil, da se sodelovanje med Slovenijo in Italijo, predvsem na gospodarskem področju, dobro razvija. Dotaknil se je tudi odprtih vprašanj in glede tega izrazil zaskrbljenost, da bo odpiranje vprašanj iz preteklosti in vztrajanje pri njih, ogrozilo koristi, ki sicer izhajajo iz dvostranskega sodelovanja, podaljšanje reševanja teh problemov pa bi lahko poslabšalo atmosfero v medsebojnih odnosih. Dr. Janez Drnovšek je veleposlaniku Solariju zaželel veliko uspeha pri opravljanju nove dolžnosti v Rimu. Z avtocestnega nadvoza sta metala kamenje VIDEM - Metanje kamnov na avtomobile, ki krožijo na avtocesti, je očitno priljubljen »konjiček« neodgovornih mladoletnih, ki se očitno ne zavedajo posledic svojega nevarnega početja. Tudi 17-letni S.P. om 16-letni M.D., oba iz Mortegliana v videmski pokrajini, sta si prejšnjo noC privoščila to »zabavo«, in sicer z nadvoza nad avtocesto v Risanu v občini Pavia di Udine. Na opozorilo avtomobilistov pa je prometna pobcija kmalu zasledila neodgovorno dvojico in jo prijavila sodstvu. Z metanjem kamenja sta poškodovala pet avtomobilov, od katerih je trem kamen prebil vetrobran. Na sreCo ranjencev ni bilo. Po nedeljskih »stezicah« spet o zamejskem gospodarstvu TRST - Nedeljske stezice bodo ponovno govorile o zamejskem gospodarstvu. Teden dni pred občnim zborom slovenskega deželnega gospodarskega združenja bodo gostje v studiu: deželni predsednik Boris Siega, predsednik zunanje trgovinske sekcije Robert Vidoni in predsednik pokrajinskega odbora za Čedad Fabio Bonini. Beseda bo tekla o trenutni situaciji zamejskega gospodarstva v sklopu italijanskega sodelovanja in seveda slovenskega. Nakazana bo problematika slovenske Benečije, delo naših gostincev ter trgovcev na drobno. Gostje bodo seveda spregovorili tudi o zamejskih denarnih zavodih in o trenutni situaciji nekaterih specifičnih zavodov. K ogledu vas vabimo ob 18. uri na TV Koper-Ca-podistria, ponovitev pa bo na TV Slovenija 1 v petek ob 14.15. Hrvaški predavatelj na videmski univerzi VIDEM - »Bogoslav Sulek, oCe hrvaške znanstvene terminologije«; to bo tema dveh predavanj, ki jih bo dr. Igor Gosti z Leksikografskega zavoda Miroslav Krleža imel na oddelku za vzhodnoevropske jezike in književnosti videmske univerze. Predavanji bosta v ponedeljek, 13., in v Četrtek, 16. novembra, z začetkom ob 11. uri na sedežu oddelka na Viale Ungheria 18. V komisiji odobren srednjeročni načrt bolnišnike oskrbe TRST - V tretji svetovalski komisiji deželne skupščine je bil vCeraj odobren srednjeročni interventni nacrt za bolnišniško oskrbo, ki se nanaša na triletje 1995-1997. Za načrt so glasovali predstavniki strank nove večine razen SI (socialistov), svetovalci ZN so se vzdržati, vsi drugi pa so glasovati proti. Predstavnik Liste za Trst Gambassini je svoj nasprotni glas utemeljil z dejstvom, da načrt oškoduje tržaško glavno bolnišnico, ker predvideva premestitev emergenčnega pola na Katinaro. Deželni odbornik za zdravstvo Giampiero Fasola je izrazil zadovoljstvo, ker je komisija prižgala zeleno luc načrtu, ki ga bo morala odobriti še deželna skupščina. ACLI IN CIR / SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC MEDNARODNI POSVET / MIT VZHODA - MIT ZAHODA »Opazovalnica« za razseljence Beguncem zagotoviti pogoje zo povratek Založništvo: dialog med dvema kulturama Jutri ob 9. uri v avditoriju muzeja Revoltello Predstavitev pobude za pravice beguncev (f. KROMA) Na sedežu združenja Acli so včeraj predstavili pobudo, ki postavlja Trst v ospredje humanitarnih dejavnosti za pomoč od vojne prizadetim ljudem iz nekdanje Jugoslavije. V sodelovanju med Adijem in Italijanskim svetom za begunce Cir so ustanovili »Opazovalnico človečanskih pravic v nekdanji Jugoslaviji«. Gre za pomembno priznanje na vsedržavni ravni za opravljeno humanitarno delo prostovoljcev iz Trsta in Furlanije - Julijske krajine nasploh, kakor tudi vloge mostu proti Srednji Evropi in tudi Balkanu, ki jo odigrava naše mesto. Novo pobudo so predstavili deželni predsednik Acli Tarcisio Barbo in vsedržavni odgovorni za mednarodne odnose pri tej organizaciji Gianni Ascani, direktor Cir Chri-stopher Hein in odgovorni za novoustanovljeno tržaško »opazovalnico« VValter Citti. Na predstavitvi so bili tudi podpre-dednik deželnega sveta Miloš Budin, tržaški občinski odbornik Gianni Pecol Cominotto, predstavniki Caritasa ter sindikatov Cgil, Cisl in Uil. V času, ko se morda balkanska morija približuje koncu, se postavljajo novi in nič manj dramatični problemi: ne da bi opustili dosedanjo humanitarno pomoč razseljenim, je treba pripravljati pogoje za postopni povratek beguncev, kar pa nikakor ni preprosto. Predvsem se ne sme uveljaviti do beguncev politika »zdaj vsi stran, vsi domov«, saj je vojna številnim uničila dom, z uveljavitvijo »etničnega čiščenja« pa jih je spremenila v tujce na lastni zemlji. Proces vračanja iz begunstva bo treba zato voditi postopoma, ob največjem upoštevanju okoliščin za vsakega posameznika. Tržaška »opazovalnica« se bo ukvarjala tudi z zbiranjem dokumentarnega gradiva o uveljavljanju oz. kršenju človekovih pravic v državah nekdanje Jugoslavije. Na tem področju so že zbrali obsežno dokumentacijo s pomočjo krajevnih organizacij. Acli se je že izkazal zaradi svojih uspešnih pobud v zvezi z begunci: med drugim oskrbuje 23 od 27 begunskih centrov v Sloveniji, ukvarja pa se tudi s pomočjo onim, ki so prebežali v Italijo. Tudi teh ni malo: notranje ministrstvo računa, da jih je okoli 60 tisoč, od tega naj bi jih bilo približno 12 tisoč brez rednega dovoljenja. Na meji so lani zavrnili 3.560 Bosancev in 1.969 Hrvatov, ker niso imeli veljavnih potnih listov ali pa zadostnih finančnih sredstev, pri tem pa niso upoštevali, so včeraj povedali na tiskovni konferenci, navodil iz Rima, naj na mejah ne ravnajo z begunci kot z navadnimi turisti. Del finančnih sredstev za tržaško »Opazovalnico o človečanskih pravicah v nekdanji Jugoslaviji« je prispevala budistična organizacija »Soka Gakkai«. Preostale stroške bosta krili sama Acli in Cir, vendar si pričakujejo, da bodo tudi krajevne ustanove priskočile na pomoč pri pobudi, ki ni samo koristna za begunce, ampak tudi uveljavlja Trst kot mesto sodelovanja. Kaj združuje in kaj ločuje »knjižno« kulturo, predvsem pa založniške dejavnosti na vzhodu in zahodu Evrope? Kaj se premika onstran nekdanje železne zavese na področju publikacij? V kolikšni meri vpliva proces privatizacije v vzhodnih državah na založništvo? Ali se je na Vzhodu že izoblikovala operativna zmogljivost v založniških izbirah, ki bi ne bila vezana na usmerjenost politične oblasti? Kakšne vplive in kakšne travme je evropski kulturi povzročila vojna v bivši Jugoslaviji? In kje je treba ponovno začeti, ko se na obzorju poraja upanje o koncu vojne? Da bi lahko odgovorili na ta vprašanja in da bi se spoprijeli z velikim vprašanjem odnosov med kulturami Vzhoda in Zahoda in kako se le-te odražajo v posameznih založniških dejavnostih, bosta tržaška Občinska knjižnica in odborništvo za kulturo Tržaške občine priredila mednarodni posvet pod naslovom: »Založništvo: Dialog med kulturami. - mit Vzhoda -mit Zahoda«. Posvet se bo začel jutri ob 9. uri v avditoriju muzeja Revol-tella in se nadaljeval v nedeljo v kongresnem centru na sejemskem razstavišču pri Montebellu, kjer bo ob 10. uri literarna matineja: italijanski in slovenski pisatelji in pesniki bodo pod vodstvom Ljiljane Avirovič na njej prebirali odlomke del hrvaških avtorjev; dela bodo prebirali G.O. Longo, Paolo Rumiz, Boris Pahor, Marko Kravos in Miroslav Košuta. Zasedanje, ki ga je včeraj predstavila dr. Anna Rosa Rutigliano in ki se bo odvijalo pod pokroviteljstvom in ob podpori Dežele, bo prav gotovo redka priložnost za soočanje med kulturami, ki so večkrat znane preko stereotipov, ki pa ne odgovarjajo resnici. Zasedanja se bodo udeležili predstavniki Sveta Evrope, Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Romunije, ki bodo svoje izkušnje posredovali našemu mestu, ki gleda z velikim zanimanjem na Vzhod. Pri tem gre posebej podčrtati, da Svet Evrope aktivno deluje do sosednjih držav Evropske skupnosti, kjer si založništvo začenja utirati svoj prostor na poti odločitvene in ekonomske ekonomije; to sicer z velikimi težavami, ampak tudi z nakazovanjem različnih rešitev, ki niso strogo vezane na tržišče (kot se dogaja pri nas). Zasedanje ne more v tem času mimo velikega in pekočega problema, to je vojne na Balkanu in pa vprašanja bodoče ureditve Evrope po Sarajevu. Zato bo na njem tudi okrogla miza o vplivih vojne v bivši Jugoslaviji na knjižno produkcijo. Okroglo mizo bo vodil profesor Jože Pirjevec, ki je že napisal več važnih esejev o bivši Jugoslaviji in pri kateri bodo sodelovali strokovnjaki različnih komponent Balkana; med ostalimi tudi bivši evropski poslanec Giorgio Rossetti ter kulturnika italijanske manjšine v hrvaški Istri Ezio Mestrovi-ch in Alešsandro Damia-ni. MIE1A / ZANIMIVA POBUDA Kako je tržaški teleskop romal v neskončno vesolje Srečanje s prof. Jožetom Pirjevcem V knjigarni Minerva v Ul. San Nicolo 20 bo danes govor o knjigi profesorja Jožeta Pirjevca »Srbi, Hrvati, Slovenci - Zgodovina treh narodov«, ki je pred nedavnim izšla pri bolonjski založbi II Mulino. Knjiga je že vzbudila veliko zanimanje zaradi aktualnosti vprašanja in zaradi možnosti, ki jo nudi, da bi lahko razumeli politično-kultumo zgodovino jugoslovanske državne bitnosti, ki se je tragično razkrojila. Poleg avtorja se bosta večera udeležili tudi Marija Mitrovič in Ljiljana Avirovič, ki poučujeta na visoki šoli jezikov za prevajalce in tolmače pri Tržaški univerzi. Vstop je možen samo z vabili, ki jih interesenti lahko dvignejo pri blagajni knjigarne. [~ ŠKEPENJ / KRATEK STIK Z NOVIM VODSTVOM V železarni spet napeto ozračje Prostrana menza znotraj železarne pod Skednjem je bila včeraj spet nabito polna, ozračje v njej pa precej napeto. Zgodaj popoldne je bila namreč skupščina, na kateri so se predstavniki stanovskih organizacij kovinarjev FIOM-CGIL, FIM-CISL in UILM oziroma njihovi zastopniki v tovarniškem svetu pogovorili z uslužbenci o nekaterih nevšečnostih, do katerih je prišlo po prodaji tovarne privatni podjetniški navezi, ki jo sestavljata jeklarska grupa Giuseppeja oziroma Luigija Lucchinija ter mednarodno podjetje Bolmat, ki ga upravljata traderja Bruno Bolfo in Vittorio Malacalza. Novi večinski lastnik železarne Giuseppe Lucchini se je ob podpisu kupoprodajne pogodbe izrecno obvezal, da bo strogo spoštoval sindikalne dogovore med delavci, tehniki in uradniki ter vodstvom obrata AFS, ki so ga preimenovali v Servola, zdaj pa kaže, da temu ni ravno tako. V grobih obrisih naj bi sporazum držal, v nekaterih njegovih delih pa škriplje. Kakor nam je pojasnil sindikalist FIOM Raffaello Morone, je delovno silo razburila okoliščina, da novi gospodar drugače pojmuje dogovor o plačnih dodatkih za delo v izmenah, ne gre pa za male, temveč za kar lepe denarje, saj znaša mesečna razlika med zahtevanim in ponujenim 150.000 do 200.000 lir. Ponudbo vodstva je glavnina prisotnih na včerajšnji skupščini odločno odklonila, ker pa na njej niso mogli biti vsi, ki delajo v izmenah, bodo z njo odsotne podrobno seznanili v ponedeljek in torek, nakar se bodo odločili za najprimernejšo obliko protesta. Tudi sicer se pojavljajo občasne težave organizacijske narave, ki otežujejo redno delo, kar ustvarja med železarji upravičeno nejevoljo in napetost. V obratu dela.trenutno okrog 450 moči, ki so bile poprej v režimu mobilnosti, tem pa gre prišteti še kakšnih 70 mladih, ki jih je naveza Bol-mat-Lucchini nanovo zaposlila in katerim se bo pridružilo še 130 drugih. V pogonu je zaenkrat en plavž, drugi pa bo stekel v prihodnjem marcu. (dg) MINISTRSTVO ODOBRILO STATUT Fundacija CRT za razmah Trsta Prednost družbeni problematiki Upravni svet fundacije CRTrieste je v okviru proračunske listine odobril nakazila za finansiranje svojih institucionalnih dejavnosti v dveletju 1995-96. Eno milijardo in 840 milijonov lir je namenil uresničitvi socialnih in kulturnih programov v lastni izvedbi, milijardo in 30 milijonov lir pa podpiranju raznih institucij ter ustanov, ki delujejo na teritoriju. Sredstva v korist le-teh je fundacija izkoristila v razmerju 70% za razvoj kulture in umetnosti, v razmerju 20% v prid zdravstva in znanstvenih raziskav ter v razmerju 10% za socialno pomoč. Kakor je pojasnil predsednik fundacije Renzo Piccini, sloni njeno delo na načelu, po katerem je treba preprečiti razsi-pništvo, torej njegovo na- laganje sredstev kar tjavdan; namesto tega si CRTrieste prizadeva za izvajanje načrtov širokega socialnega zadiha in pomena, katerih sadovi naj po možnosti koristijo tudi gospodarskemu preporodu mesta. To je zapisano v samem statutu fundacije, ki ga je pred nekaj dnevi odobrilo zakladno ministrstvo in je bil takoj zatem objavljen tudi v Uradnem listu. Fundacija je ustanovila posebno komisijo, ki je že začela preučevati in predlagati promocijske programe družbeno-gospodar-skega značaja, deluje pa v sodelovanju s krajevnimi ustanovami. »Skratka,« je pripomnil predsednik Piccini, »s temi načrti naj bi olepšali imidž Trsta navzven, predvsem pa pripomogli k njegovemu vsestranskemu razmahu. V gledališču Miela je bila sinoči na sporedu zanimiva konferenca na temo »Iz Trsta teleskop v vesolje«, ki jo je priredil krožek za politične in družbene vede ”Che Guevara”. Na njej je tekla beseda o teleskopu v okviru nedavne vesoljske misije, ki so ga projektirali v našem mestu v okviru sodelovanja med padriškim Raziskovalnim centrom in ameriško univerzo zvezne države Arizone. Na konferenci sta sodelovala prof. Margherita Hack, svetovno znani astrofizik in članica znanstvenega odbora CARSO, ki predeluje informacije in vse podatke vesoljske misije, ter prof. Roberto Stallo, docent vesoljske fizike na tržaškem vseučilišču in direktor .konzorcija CARSO. Gre za konzorcij-ustanovo, ki se v okviru Raziskovalnega centra ukvarja z vesoljsko fi' ziko. Naj omenimo, da je prof. Hackova tudi predsednik krožka ”Che Guevara". Na sliki (FOTO KROMA): S sinočnje konference o tržaškem "vesoljskem" teleskopu, ki je bila v gledališču Miela. OPČINE / SKR O REGULACIJSKEM NACRTU STALIŠČE SINDIKATA CGIL NOVICE Proti industrijski coni pri Banih Poziv k zavrnitvi urbanistične listine »V Nabrežini preveč pritožb, a malo dejanj« Javni apel Depangherju ve, ki jih bo treba predložiti najpozneje do 26. novembra. SKP je v Prosvetnem domu priredila sestanek z občani o regulacijskem načrtu Predsinočnji javni shod v prostorih Prosvet-nega doma »Tabor« na Opčinah, ki ga je priredil Krožek Stranke komunistične prenove za Kras, ha bi javnost seznanil z značilnostmi variante k regulacijskemu načrtu hžaske občinske -uprave, )e prodorno uspel, saj je Privabil veliko ljudi. Kakor piše v tiskovnem sporočilu prireditelja, sta tržaški občinski svetovale Jacopo Venier in rajonska svetovalka Tatjana Malalan pojasnila raz-°ge, zaradi katerih SKP najodločneje odklanja ^urbanistično listino, ki )e sad političnega barantanja med Illyjevim odbo-r°in in Staffierijevo desnico«. Sta pa tudi poudarila, kako pomembno )e’ da se ljudje izrečejo o načrtu in kritično ocenijo ^nesprejemljive izbire«, hi jih načrt vsebuje. V zvezi z učinki le-tega da Kras je stranka že napovedala specifične pri- pombe in še podkrepila obvezo, da se bo vztrajno borila proti ureditvi industrijske cone pri Banih, kjer naj bi v smislu regulacijskega načrta namestili človeku in njegovemu okolju hudo nevarne laboratorije za raziskave na farmacevtskem, pa tudi kemičnem področju. SKP je pozvala zainteresirano prebivalstvo, naj ob zavrnitvi teh industrijskih objektov odkloni tudi razširitev openskega strelišča in ureditev motokro-sne steze v bližini Opčin. Na zborovanju v Prosvetnem domu, ki je trajalo dobre tri ure, je spregovorila tudi inž. Giuliana Zagabria in množici navzočih obrazložila, kako tehnično sestaviti opazke in kritične ocene o regulacijskem nacrtu. Stranka komunistične prenove bo priredila še več drugih takšnih javnih sestankov in dala na razpolago ljudem obrazce za pripombe oziroma prizi- Uslužbenci devinsko-nabrežinske uprave so se v torek, kot smo poročali, zbrali na sindikalni skupščini in ocenili znano težko situacijo, v kateri se je znašla uprava. S tem v zvezi so nam uslužbenci včlanjeni v CGIL poslali stališče, ki, poleg ocene zelo težkega položaja, vsebuje tudi vrsto precej kritičnih pripomb na račun Depangherjeve-ga občinskega odbora. Sindikalno sporočilo uvodoma zavrača ugotovitve, ki prihajajo s strani sedanje uprave in tudi samega župana, o domnevni pomanjkljivi poklicni usposobljenosti občinskih uslužbencev. Namesto, da vztrajajo pri teh obrekovalnih trditvah na račun uslužbencev - piše v izjavi - naj se župan in OBVESTILO SDGZ Varianta RN na ogled v prostorih Kmečke zveze Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča vse včlanjene projektante (geometre, inženirje in arhitekte) ter ostale člane in interesente, da si lahko ogledajo podobne zemljevide z novostmi in spremembami, ki so predvidene v novi varianti regulacijskega načrta Občine Trst. Mape bodo na razpolago od danes dalje v prostorih Kmečke zveze v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, v uradnih urah. Rok za vlaganje morebitnih ugovorov zapade 24. novembra. V torek, 14. novembra, ob 18. uri pa se bodo zbrali na sedežu SDGZ, v Ul. Cicerone 8, vsi zainteresirani načrtovalci, da bi skupaj pregledali pripombe in jih nato posredovali slovenskim občinskim svetovalcem. Združenje je svojčas že priredilo na to temo posvet s sodelovanjem slovenskih načrtovalcev, zdaj pa vabi tako posamezne gospodarstvenike kot projektante, da izkoristijo priložnost in v primeru potrebe posredujejo Občini svoje ugovore ali proti-predloge. upravitelji raje resno angažirajo za rekvalifikacijo in poklicno izpopolnjevanje osebja in občinskih uradov. Na tem področju je Občina, po mnenju CGIL, doslej naredila zelo malo ali nič. Sindikat zato upravičeno misli - piše nadalje v sporočilu - da se uprava poslužuje domnevne slabe usposobljenosti uslužbencev z namenom, da posreduje javnosti meglena opravičila, ki v resnici zakrivajo upravne in vodstvene pomanjkljivosti. Slednje je treba po mnenju CGIL iskati drugje, gotovo ne pri uslužbencih. Kar zadeva nedavni odstop dveh občinskih odbornikov (Goata in Ga-sperija) je CGIL, ki se nima namena spuščati v politične razloge tega dejanja, mnenja, da bo katerakoli nadomestitev dveh upraviteljev neplodna in neuspešna vse dokler se ne bo uprava lotila korenitega reševanja strukturalnih problemov in težav Občine Devin-Nabrežina. Zato občinski uslužbenci iz vrst CGIL menijo, da se morajo vsi v okviru svojih točno začrtanih pristojnosti zavzemati za reševanje številnih odprtih problemov. Od tod poziv županu Depangherju in vsem upraviteljem, naj pravzaprav izvajajo mandat, ki so ga dobili od občanov. Upravitelji - zaključuje sindikalno sporočilo - ne morejo namreč še naprej vztrajati izključno na pritožbah na račun osebja, občinske tajnice in slabe situacije, ki so jo podedovali od prejšnjih uprav. Prekinitev dobave vode v devinsko-nabrežinski občini ACEGA sporoča, da bo zaradi izrednih vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju, od dre višnje 22. ure pa do jutrijšnje 6. ure lahko prišlo do prekinitve ali pomanjkljive dobave vode v Nabrežini kamnolomih, Sesljanu in v Vižovljah. Kuhinjski recepti za pomoč združenju AIRC Italijansko združenje za raziskovanje rakastih obolenj (AIRC) je pripravilo priročnik gastronomskih receptov, ki ga bo razdeljevalo v itabjanskih veleblagovnicah. Celoten izkupiček prodaje bo združenje namenilo raziskovanju rakastih obolenj. Z 20.000 lirami, kobkor je pač cena priročnika z veC kot 100 kuhinjskimi recepti, bo vsakdo lahko postal član združenja; zanimivost priročnika je v tem, da so recepte pripravile znane osebnosti, od Salvatoreja Accarda pa do Raimonda Vianella in Sandre Mondaini. Kuhinjski priročnik bo združenje z današnjim dnem razdeljevalo tudi v Trstu, in sicer v veleblagovnici COIN, v komercialnem centru II Giuha, v veleblagovnici RAM na Elizejskih poljanah, v Kraških mlekarnah v Devinu in v agenciji za prodajo avtov Autocampomar-zio na Marsovem polju 18. Cerkev bo proslavila 30-letnico koncila in bivšega nadškofa Santina Na začetku meseca decambra, 8. in 9., bo obletnica dveh zelo važnih dogodkov, ki jih tržaška Cerkev namerava primemo proslaviti: 30-letnico zaključka drugega vatikanskega ekumenskega koncila in pa 100-letnico rojstva nadškofa Antonia Santina. Tržaška cerkev se bo spomnila teh obletnic z zasedanjem, ki bo 9. decembra, ob 10. uri v dvorani Oceania na Pomorski postaji. Na zasedanju bodo spregovorili bivši poddirektor vatikanskega glasila Osservatore romano dr. Gianfranco Svideroschi, škof Vittoria Veneta msgr. Eugenio Ravignani in tržaški škof msgr. Lovrenc Bellomi. Streha nad gledališčem Verdi Občinsko gledališče Verdi je končno pod streho; tako sporoča tiskovno poročilo Občine, ki obenem dodaja, da je bila s tem dosežena važna etapa pri obnavljanju zgodovinskega gledališča, ki so ga prilagodili novim tehničnim in kulturnim potrebam. Dela so bila opravljena v predvidenem roku, v pokritem gledališču pa bo odslej možno hitreje opraviti še preostale posege. Po načrtu naj bi gledališče izročili svojemu namenu pred koncem prihodnjega leta. Predstavitev esejev o racioniranju jestvin med vojno V krožku za družbene študije »G. Salvernim« na Korzu Italia 12 bo prof. Roberto Spazzali drevi ob 18. uri predstavil eseja Otella Bosarija o »Kruhu in vojni, oziroma o racioniranju jestvin v Trstu v drugi svetovni vojni«. Eseja sta izšla v zbirki Qua-lestoria, ki jo izdaja Deželni institut za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji Julijski krajini. _______IZJAVA IGORJA DOLENCA_________ »Rešitev za ACEGA je dobra« »Na vrhu nove delniške družbe predvsem skrb za porabnike« Nedavna nelahka odobritev občinskega sklepa °.Preustroju ACEGA odpira nove perspektive za Upravljanja javnih služb v uasem mestu. V to je prepričan tržaški občinski svetovalec Igor Dolenc, ki j® za Demokratično stran-u° levice od vsega za-Cetka spremljal zelo težko Upravno (in politično) Na kampanjo za cepljenje proti gripi se je do včerajšnjega dne odzvalo in se cepilo že okrog 10.000 Tržačanov. Zaradi tega je oddelek za preventivo pri Podjetju za ždravstvene službe Poskrbel, da bo ambulanta v Ul. Ghiberi v tednu od 20. do 25. t-m. odprta od 8. do 12. ure. Kdor se želi pot preustroja mestnega podjeta za vodo, plin in elektriko. Delniška družba, ugotavlja slovenski svetovalec, nudi jamstva, da bo ACEGA tudi v bodoče kos naraščajočim upravnim in tehnološkim potrebam, odpirajo pa se tudi dokaj konkretne možnosti za teritorialno razši- cepiti, ni treba, da se po telefonu predhodno najavi. Na sedežih drugih občin tržaške pokrajine pa se cepljenje nadaljuje v običajnih urnikih ambulant. Podjetje za zdravstvene službe obenem sporoča, da je cepljenje proti tetanusu brezplačno za osebe nad 65. letom starosti. ritev delokroga podjetja. Po novem bo prišlo do racionalizacije in torej do izboljšanja servisov. Podjetje bo, kot znano, postalo delniška družba z večinskim deležem Občine Trst, preustroj ne bo smel na noben naCin prizadeti varnosti naprav in kvalitete storitev, zajamčiti pa bo moral zaščito manj premožnih slojev. Vse to bo moral izpostaviti novi statut ACEGA, ki bo moral po Dolenčevem mnenju razjasniti vse nejasnosti, ki so se pojavile med maratonsko, od časa do Časa tudi napeto ter polemično razpravo v občinskem svetu. Občinski svetovalec DSL na koncu še potrjuje prepričanje, da je izbrana rešitev (delniška družba) dobra rešitev, tako za razvoj in bodočnost podjetja ACEGA, kot tudi za celotno mestno skupnost, ki bo vsega tega lahko le pridobila. Cepljenje proti gripi od 20. do 25. t.m. V POSLOPJU V UL. SCUSSA Požar v zadnjem nadstropju voda prepuščala k sosedu Požar v 5. (zadnjem) nadstropju poslopja v Ul. Scussa 5 (med Ul. Giulia in Drevoredom XX. septembra, nasproti zadnji postaji avtobusa št. 29) je včeraj popoldne zaposlil okrog 20 gasilcev, ki jih je vodil Valter Basaldella. Hiter poseg je preprečil, da bi se plameni iz stanovanja družine Gasparo razširili na druga stanovanja ali da bi načeli streho. Kaže, da je ogenj (morebiti zaradi kratkega stika ali pregretja) najprej zajel majhno savno, nakar je poškodoval še druge prostore. Družine Gasparo (starši in trije otroci) sinoči ni bilo v stanovanju, kar je tudi razumljivo: po vsakem požaru je potrebno marsikaj preveriti, začenši z električno napeljavo, a poleg tega je tudi smrad po dimu neznosen. Po zdravniško pomoč se je zatekel eden od gasilcev, ki se je lažje opekel po ušesu. Ge se požar na srečo ni razširil, pa še ne pomeni, da v drugih stanovanjih ni bilo škode. Se pod večer je voda, ki so jo uporabili pri gašenju, skozi strop pronicala v spodnje stanovanje Ferruccia Rojaca. Na najbolj izpostavljenih mestih je moral nastaviti vedra, saj je kar močno kapljalo. Nasploh je bil Ferruccio Rojac dokaj zagrenjen in slabe volje, pa ne samo zato, ker so se mu po stropu pojavljali madeži vlage in ker je moral pred vodo umikati obleke in drugo. Dejal je, da se s podobnimi nevšečnostmi ne spoprijema prvič: »V vseh zadnjih letih sem utrpel že veliko škode, ki mi je zavarovanje v celoti ni nikoli povrnilo. Ne vem, če imajo zgornji sosedje smolo ali kaj, dejstvo je, da se vseskozi nekaj dogaja: ali pušča pralni stroj, ali umivalnik, ali gori kaminet. Sam dva tedna sta minila, odkar je zadnjič puščalo. Tokrat pa se bom obrnil do pristojnih oblasti, ker hočem vedeti, če so bila dela, ki so jih zgoraj opravili, v skladu z normami.« RAZPRAVO ODLOŽILI Z zemljo želel pokriti kamenje obtožen odprtja odlagališča Pretor Picciotto ni imel v rokah vsega gradiva, ki ga je potreboval za proces, tako da je obravnavo proti 75-letnemu kmetovalcu Dušanu Radoviču iz Nabrežine odložil za dober mesec dni, na 12. december. Radoviča obtožujejo odprtja nezakonitega odla-gabšča, poleg tega naj bi s svojim početjem skazil naravo, bil pa naj bi še brez potrebnega gradbenega dovoljenja Občine. Skupaj z njim se je na zatožni klopi znašel Marietto Nalon, lastnik podjetja »Galmuter« iz Cervignana del Friuli. Slednji naj bi del zemlje, ki so jo izkopali pri gradnji podzemne garaže na Trgu Ulpiano, pred tržaško sodno palačo, odložil na Rado-vičevem terenu, medtem ko bi jo moral odpeljati nekam v Furlanijo, pri čemer si je prihranil precej stroškov. Kot je povedal Radovičev odvetnik Peter Močnik, je resnica nekoliko drugačna. Dejansko ni šlo za nikakršno nezakonito ali divje odlagališče, saj so z nekaj tovornjaki zemlje le prekrili kamenje in razne druge predmete, ki so tamkaj ostali po gradnji bhžnje avtoceste. S tem so sanirali površino, ki bi je drugače ne mogli izkoriščati. Poleg tega je Radovič imel dovoljenje gozdne uprave in je bil prepričan, da že to zadostuje. Na vsak način pa je že pred obtožbo vložil prošnjo za gradbeno dovoljenje, na katerega še čaka. Sodnik je očitno menil, da na podlagi zbrane dokumentacije ne more odločati: nekaj gradiva mora dostaviti Občina Devin-Na-brežina (gre za dokumente, ki jih je zahteval sodnik Picciotto), poleg tega pričakujejo gradbeno dovoljenje, a prav te dni je bil podaljšan zakonski odlok o odpadkih, medtem ko je v poslanski zbornici pri koncu razprava o novem zakonu o okolju. Picciotto je menil, da je primemo počakati na odobritev zakona. MARTINOVANJA / NA PROSEKU IN V OKOLICI GLEDALIŠČE / PREDSTAVA ZA OTROKE Se zadnje priprave na vesela praznovanja Po dolgoletni tradiciji bo najbolj veselo na Proseku Martinovanje v dolinskem kotu Praznična mrzlica je že zajela ne samo Prosek, ampak tudi druge okoliške vasi; vsi se vneto pripravljajo, da bi Cim bolje praznovali jutrijSnji dan, martinovo. Martinov dan je v starih časih pomenil vsakoletni mejnik: dejansko je zaključeval kmetovo sezono in delo v vinogradu, v sadovnjaku in na polju. Kar je kmet pospravil v kleti in shrambe, je bilo pospravljeno, na kaj drugega ni mogel veC računati. Ob Martinu je bil torej čas za obračune in zato tudi za počitek: ni čudno torej, da je Martinov dan postal slavnostni, ali pravi »jesenski pust«, kot pravi ljudski rek. Na Proseku so že sinoči odprli osmici: eno so elani godbenega društva odprli v SošCevi hiši, elani športnega društva Primorje pa drugo in sicer v prostorih Kulturnega doma. Sicer pa bodo tudi gostilne dobro založene; krčmarji bodo goste postregli predvsem s klobasami in zeljem in seveda z novim vinom. Ulice in uličice bodo ob Martinu zaživele s stojnicami, na katerih bodo obiskovalci dobili marsikaj zanimivega. V De-vinseini pa bo jutri že tradicionalni prašičji semenj, na katerem bodo živinorejci iz drugih kraških krajev, pa tudi z Goriškega in iz Furlanije prodajali pujske: kuppi bodo lahko izbirali med mladimi, nekaj deset kilogramov težkimi prašički, ki jih bo treba Sele zrediti, ali pa med tolstimi in sto in več kilogramov obilnimi pujsi. Martinovali pa ne bo- do samo na Proseku: na jutrijšnje martinovanje v Skedenjsko ulico 124 vabi tudi KD I. Grbec, kjer bo od 20. ure dalje v društvenih prostorih zavladalo veselo razpoloženje z Vančo in Ton-co. Tudi Slovenski kulturni klub vabi na veselo martinovanje na Proseku, ki bo jutri od 18.30 dalje v skavtskih prostorih pri cerkvi; poskrbljeno bo za zabavo ob zvokih harmonike, ob prigrizku in pijači ter tekmovanju v pripovedovanju »pivskih smešnic«. V mnogih krajih bodo martinovali v nedeljo popoldne in zvečer; povsod bo poskrbljeno bo za prijetno glasbo in povsod bodo seveda pokusili tudi nova vina . Med ljudskimi priložnostmi za praznovanje je sv. Martin prav gotovo eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov. Za martinovanje se odloči tudi marsikatero društvo ali krožek, kulturni dogodek pa vselej spremlja tudi priložnost za srečanje v prijetni družbi prijateljev in znancev. Za Dolino je god sv. Martina še posebno prazničen dan, saj je temu svetniku posvečena manjša vaška cerkev. Svoj čas je bila na pobudo dolinskega Mladinskega krožka v teh dneh prava razstava domačih vin, s strokovno pokušnjo in nagrajevajem. Zadnja leta pa se uveljavlja predvsem tradicija vaškega srečanja ob zborovski pesmi in družabnosti. Letošnje martinovanje pa bo s prireditvenega zornega kota še posebno bogato: že nocoj, ob 20.30, bo namreč na vrsti odprtje razstave fotografij Marija Magajne. V Mladinskem krožku bo za dober teden dni na ogled razstava, ki jo je naš veliki prijatelj in fotograf pripravil ob letošnji proslavi bazoviških junakov. Fotografije dokumentarno beležijo mestno in okoliško dogajanje v letu 1945, o njihovem zgodovinskem in še danes veljavnem pomenu pa bo prisotnim spregovoril Jože Koren. Nocojšnje odprtje razstave bo popestril še harmonikar Bruno Bajt. Običajna prireditev ob sv. Martinu pa bo v nedeljo, ob 18.30, ko bo v dvorani Albina Grmeka nastopil dolinski MoPZ Valentin Vodnik. Kot rečeno bo zborovski dogodek kronala še družabnost s pokušnjo letošnjega vinskega pridelka domačih vingoradnikov. Novo vino bodo v nedeljo pokusih tudi v Borštu: na pobudo domačega PD Slovenec bo letošnje veselo Martinovanje potekalo ob prijetni glasbi, domačem pecivu, pečenem kostanju in seveda nepogrešljivemu kozarčku letošnjega vina pridelovalcev iz Boršta in Zabrežca. Srečanje bo v nedeljo, ob 17. uri, v dvorani borš-tanske srenjske hiše. (dam) r BAZOVICA / MARTINOVANJE Prireditev v znamenju vinskega pridelka Kulturno društvo Lipa, športno društvo Zarja in mladinski krožek iz Bazovice se z združenimi močmi pripravljajo na martinovanje. Danes, 10. novembra bo v dvorani bivše gostilne pri Maksu (pri Lipi) zopet veselo. Člani mladinskega krožka pripravljajo pod mentorstvom Sonje Babič, Ksenije Bras in Tamare Ražem pesmi in vezano besedo o vinu, ki bodo povzdignile in ovrednotile žlahtno kapljico, ki je prisotna v našem vsakdanjem življenju, kakor tudi v naši kulturi in tradiciji. Večer bosta popestrila tudi ugledna gosta dr. Mario Gregorič in dr. David Zlobec, viteza vina. Kulturnemu delu, s katerim hočejo organizatorji malce drugače ceniti ta žlahtni pridelek in predstaviti tudi nekatera zamejska vina, bo sledila družabnost ob zvokih harmonike in petja ter veselega razpoloženja. Zaradi omejenega števila mest bo vstop samo z vabili, ki jih lahko dobite pri odbornikih kulturnega društva Lipa, SD Zarja in mladinskega krožka iz Bazovice. NANDO DALLA CHIESA GOST KROŽKA MIANI Pojav transformizma Nando Dalla Chiesa je bil sinoči v Trstu gost Krožka Miani in je spregovoril o svoji novi knjigi »I trasformisti«, ki je zaradi svoje vsebine in aktualne tematike že zbudila zanimanje v državi. Knjiga, v kateri Dalla Chiesa (na sliki - f. KROMA) govori o svojih izkušnjah v politiki, o svojem pogledu na dogajanje zadnjih let v Italiji, je posvečena prav odkrivanju pomena besede, ki predstavlja tudi naslov knjige. Govori o transformizmu kot o neke vrste italijanski kulturi, s katero mnogi politiki pristopajo k reševanju problemov, pa naj gre za sodstvo, mafijo, razne podkupninske afere, to je s stališča svojih interesov in ne s stališča interesa državljanov, ki so jih volili. Verjetno se ti »novi« politiki, ki so prej ostro kritizirali tedanjo politiko in njene voditelje, niso otresli navlake, slabih navad in druščin, da bi lahko sedaj vodili drugačno, bolj pošteno politiko, ki bi resnično vodila v demokracijo. »Imam občutek, da velja v naši državi še vedno rek- vi ne veste, kdo sem jaz« - in da se po tem uravnava mišljenje in delovanje. Nisem hotel napisati avtobiografske knjige, temveč se odkrito izpovedati o svojih občutkih in gledanjih na sedanje dogajanje v državi.« Doživeli smo zamenjavo nekaterih vodilnih ljudi, nismo pa doživeli tudi zamenjave miselnosti, ki je toliko let vladala v naši državi.« Dalla Chiesa je v svoji knjigi naštel vrsto konkretnih primerov, ki govorijo o tem, kako potekajo v državi mnoge stvari, na katere so on in še mnogi drugi opozarjali javnost že pred leti. Ko pa se je leteli lotilo sodstvo, je dejal pisec, se je začela gonja prav proti sodni ustanovi, ki,bi morala predstavljati temelje za resnično uveljavljanje demokracije. Kljub tem pesimističnim ugotovitvam je Dalla Chiesa v svojih zaključkih optimist, ker zaupa ljudem-državljanom. N.L. Predavanje o hrvaških filozofih Inštitut za slovansko filologijo oz. Katedra za hrvaški in srbski jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Trstu prireja danes ob 11. uri na svojem sedežu v Ul. Lazzaretto Vecchio 8, v III. ndastropju, predavanje prof. Ljerke Schiffler z zagrebške Filozofske fakultete o hrvaških filozofih in polemikah glede Osvobojenega Jeruzalema ob 400-let-nici smrti Torquata Tassa. Prof. Schifflerjeva je eden izmed največjih izvedencev za renesančno filozofijo na Hrvaškem. »Peter in volk« na pohodu Pogovor z igralcem Frankom Korošcem Predstava bo sedaj romala po šolah Pretekli petek je Slovensko stalno gledališče pripravilo svojim mladim obiskovalcem, njihovim mamicam in nonotom, lepo predstavo z naslovom »Peter in volk« v režiji Sergeja Verča, v prevodu Mileta Klopčiča, za sceno in risbe je poskrbel Peter Furlan, igra je potekala ob spremljavi glasbe Ser? geja S. Prokofjeva, glavno, oziroma povezovalno in vse ostale vloge pa je odigral Franko Korošec. V tem članku ne bomo ocenjevali predstave same, ker to ni naše delo. Želeli pa smo se pogovriti s Frankom Korošcem o njegovem delu v gledališču, vlogah, ki jih že odigral, o tem, kako je pravzaprav v gledališče prišel in seveda tudi o njegovih načrtih. »Zdi se mi prav, da spregovorim najprej nekaj besed o tej moji zadnji vlogi. V predstavi "Peter in volk” igram namreč razne vloge - od pripovedovalca, do vloge Petra, pa volka, račke, ptička in drugih živali. Ker sem na odru sam, moram seveda spreminjati oblačila in glasove ter posamezne karakterje raznih likov. Vse to je bilo treba uskladiti še z glasbo Prokofjeva in s prikazom diapozitivov, kar terja hitro reagiranje v usklajevanju raznih prizorov.« Predstava je lepo uspela. Ogledalo si jo je precejšnje število gledalcev. Sedaj pa bodo sledile reprize. Že 19. t.m. bodo predstavo odigrali kot matinejo za najmlajše. S tem se bo začel ciklus matinejskih otroških predstav, ki naj bi potekal eno nedeljo v mesecu, na programu pa naj bi bile razne predstave, primerne za mlado publiko, med temi tudi nastop Lutkarskega gledališča iz Ljubljane. »Sodelovali bomo tudi na letošnji prireditvi "Teatro ragazzi” v Miljah, kjer bomo imeli 23. in 24. t.m. kar tri predstave. Potem bomo začeli z obiskom naših šol na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Na teh naj bi imeli vsaj od 20 do 25 predstav. Ker je zasedba več kot minimalna in tudi scena je prilagojena raznim am-bientom, menim, da bomo lahko svoj načrt izpeljali. Mogoče bomo imeli še kaj predstav izven našega prostora, a o tem nimamo izdelanega načrta«. Franko je pred približno 15 leti začel svojo pot v gledališču, kot gojenec gledališke šole, ki jo je tedaj vodil prof. Josip Tavčr. Stela je tedaj kar okrog 30 študentov, ki pa potem niso nadaljevali gledališke kariere, z izjemo Lučke Počkaj, ki je nato svoj študij nadaljevala na gledališki akademiji v Ljubljani. »Vsi gojenci te šole smo takrat nastopali v raznih predstavah, kot statisti, ali igralci manjših vlog. Sam se pominjam, da sem nastopil v svoji prvi vlogi študenta v Pirandellovem de- lu "Človek, zverina in čednost”, v katerem je imel glavno vlogo pokojni igralec Silvij Kobal.« Potem je Franko za nekaj let zapustil gledališče in se zaposlil v drugi službi. Ob tem pa je sodeloval z igralsko skupino z Opčin pri raznih uspelih predstavah, na primer "Kresna noč” avtorja Trdine, in "Samo malo jih zaide v te kraje”. Kar lepo število predstav je skupina odigrala doma in v krajih bivše Jugoslavije, vse tja do Dubrovnika. Režiserja sta bila Marko Sosič in Sergej Verč. Franka je vleklo v gledališče, kjer je najprej dobil še nekaj manjših vlog, njegova glavna zaposlitev pa je bila organiziranje in priprava predstav in gostovanj. Potem pa sta prišli dve veliki vlogi. V sezoni pred dvema letoma je z igralko Minu Kljuder nastopil v prijetni veseloigri »V začetku je bil kaos, potem pa kažin«, s katero sta imela več kot dvajset ponovitev. Sedaj je prišla vloga v igri »Peter in volk«. »Tu igram Petra, pripovedovalca in še ostale živali. Vse te like, sem pod skrbnim vodstvom režiserja Verča, s katerim me vežejo prijateljski stiki, podal v komični obliki, kar je zelo zabavalo mlado občinstvo.« Premiera je bila v petek v Trstu. Že v soboto pa je skupina nastopila v Ljubljani na Festivalu otroških predstav poklicnih gledališč za nagrado »Zlata paličica«. Naša skupina je festival začela, na njem pa se bo zvrstilo še pet predstav, nakar bo sledila podelitev nagrade. »To našo predstavo smo si zamislili pravzaprav Sergej, Peter in jaz sam. In ko smo že imeli vaje, so nas povabili, da bi jo, še nedodelano, kot nekakšno predpremiero, prikazali otrokom, ki so letos sodelovah v poletnem centru Mitje Cuka na Opčinah. Nekateri naši kolegi so si jo ogledali. Naš ravnatelj ne, a je bil vendar pripravljen, da jo vključi v letošnji spored gledaliških predstav, za kar smo mu seveda hvaležni.« S Sergejem kot režiserjem se dobro ujemata in rad dela pod njegovim vodstvom. Upa na uspehe predstave na šolah; pri tem pa ne pozablja na svoje delo organizatorja, istočasno pa že misli na svoje sodelovanje v drugih gledaliških predstavah, kot na primer v igri »Mein kampf«, ki jo za gledališče pripravlja režiser Boris Kobal. Mogoče bo sodeloval še v kakšni drugi predstavi, a tega danes še ne ve. »Na vsak način sem zadovoljen, ker so bili z igro zadovoljni tudi gledalci. Upam, da se bom lahko v našem gledališču še izkazal,« je Franko še dodal. Neva Lukeš z ^SKD GRBEC Spomin na Niko Volk V nedeljo, 29. oktobra ie v domu Kulturnega društva Ivan Grbec v Skednju potekal kratek otroški popoldan v spo-niin na Niko Volk, dekli-co iz Brsta, preminulo v rosnih otroških letih. Po uvodnem pozdra-Vu in enominutnem molku v počastitev spomina nedavno preminule Marte Werk-Volk 12 Skednja, se je popoldan začel z otroškim Pevskim zborom iz Sempolaja. Pod vodstvom Eve Cuk so malčki 2apeli nekaj otroških Pesmic, nato pa sta šolarki prebrali par Nikinih spisov. Sledil je pesnik in pisatelj Marko Kravos, ki je prisotnim Predstavil svoje najno-Vejše stvaritve za o-iroke. Malčki so pazljivo poslušali dogodivščine o Binetu Brvimu in njegovih pustolovščinah. Tu pa tam so se tudi oglasili in povedali svoje, saj je Bine Br-vim skuhal marsikatero Posrečeno. Istočasno so predstavniki Skedenj skega društva zbirali prostovoljne Prispevke za Sklad Lu-ohetta-Ota-D’Angelo-Hrovatin in jih nato izročili svojcem Saše Ota, Iako,*da se je Skedenjski otroški popoldan, kljub lahkotnosti, nekako dotaknil trenutne minljivosti odnosov z našimi najdražjimi. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 10. novembra 1995 LEON Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 16.41 - Dolžina dne-ya 9-45 - Luna vzide ob 18.23 m zatone ob 9.34. Jutri, SOBOTA, 11. novembra 1995 MARTIN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,8 stopinje, zračni tlak 1017,8 mb ustaljen, veter 10,8 km Ua uro vzhodnik, vlaga 72-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, tempera-mra morja 16,1 stopinje. Rojstva in smrti Rodili so se: Matteo tarhaus, Marco Lapovich, Jelena Zdravcovic, Annaca-rolma Viler. I JMRLI SO: 72-letna Elvi-m RicciareUi, 81-letna Nerina °nda, 81-letna Guerrina ahor, 77-letna Teresa Sera-Rrn’ 56"Ietni Silvano Balbi, 0-Ietna Giuseppina Cociani, t T,etna Livia Candotti, 73-letna Carmela Pranzo, 86-let-113 Gemma Fabian, 86-letna darove PRISPEVKE Za objavo v časopisu sprejelo v tajništvu Uredništva U (tel. 7796600) in preko Poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi rad KRUT - Trst - Ul. Cicero-ne 8 (Pritličje) tel. 360072, s s|edečim urnikom: 9.00-12.00 'n 14-00-17.00 od ponedeljka do petka. r OPČINE / PROSVETNI DOM Predstavitev »Ogledala« in »Moje zemlje« Srečanje z avtorjema Acetom Mermoljo in Ignacijem Oto Ob letošnjem praznovanju je Zveza slovenskih kulturnih društev obeležila svojih petdeset let ustanovitve in delovanja tudi z izdajo pesmarice, v kateri je zaobjeto življenjsko delo Ignacija Ote. Z naslovom Moji zemlji, povzetem po eni izmed objavljenih skladb, se občinstvu ponuja pomembna knjiga zborovske glasbe, ki nedvomno bogati celoten slovenski kulturni prostor. Delno namreč sega po že objavljenem gradivu, dobršen del knjige pa je posvečen skladateljevim še ne predstavljenim stvaritvam za moški, ženski in mešani zbor. Uradni stik z občinstvom je pesmarica doživela prav na otvoritvenem vceru tridelnega niza prireditev ob 50-letnici ZSKD, nocoj pa je ista zbirka skladb prijeten vžig za zborovski večer. Na pobudo SKD Tabor in v sodelovanju z obema društvenima zboroma, z MePZ Primorec-Tabor in mladinskim zborom Vesela pomlad bo nocoj, ob 20. uri, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah na vrsti srečanje z naslovom Pojem moji zemlji. O pesmarici Ignacija Ote bo spregovoril Sveto Grgič, openski zbori pa bodo s svojo pesmijo dodah besedi primeren umetniški okvir. Nocojšnje srečanje v Prosvetnem domu je obenem tudi priložnost za predstavitev zbirke esejev Aceta Mermolje: knjiga je z naslovom Ogledalo izšla prav tako septembra in je krstni stik z javnostjo doživela v okviru iste pobude ZSKD kot pesmarica. Mermoljevi eseji vsekakor ponujajo vedno aktualno priložnost za poglobljeni razgovor in razmislek o današnji družbi in premikih v našem najožjem bivanjskem okolju. (dam) Telecom za višjo kakovost uslug Telecom Italia in Tržaška občina sta podpisali protokol o soglasju za uresničitev načrta »Trieste 2000«. Namen načrta sta višja kakovost in višja količina uslug za mesto na osnovi načrta o okrepitvi infrastruktur telekomunikacijske mreže. Načrt bodo predstavniki družbe Telecom Italia in tržaške občinske uprave uradno predstavili danes ob 9.30 v prostorih hotela Excel-sior. Raflhela Ussani, 91-letna Ga-briella Sarasini, 71-letni Spartaco Peracca. u LEKARNE Od PONEDELJKA, 6. do NEDELJE, 12. novembra 1995 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL Combi 17 (tel. 302800), Naselje Sv. Sergija -Trg 25. aprila 6 (tel. 281256), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Naselje Sv. Sergija -Trg 25. aprila 6, Ul. Mazzini 43, Zavije - Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Mazzini 43 (tel. 631785). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Qualcosa di cul ...sparlare«, r. Lasse Hall-strom, i. Juha Roberts, Den-nis Quaid, Robert Duvall. EKCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »H buio nella mente«, i. Sandrine Bonnaire. EKCELSIOR AZZURRA- 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »La seconda volta«, i. Narmi Moretti. AMBASOATORI -15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Die Hard«, i. Bruce VVillis, Je-remy Irons. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Johhny Mnemonic«, i. Keanu Ree-ves. NAZIONALE 2 - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Show Girls«, r. Paul Verhoeven. NAZIONALE 3 - 16.10, 18.00 »Movvgli - II libro della giungla«, i. Jason Scott Lee; 20.15, 22.15 »Nove mesi -imprevisti d’amore«, i. Hugh Grant, Robin VVilliams. NAZIONALE 4 - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »II primo cavaliere«, i. Richard Gere, Sean Coimery. MtGNON - 16.00 - 22.00 »Un tranquillo week-end di sesso«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 19.30, 22.00 »Apollo 13«, i. Tom Hanks. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Al di la detle nuvo-le«, r. Michelangelo Anto- Krožek 1991 Devin - Nabrežina organizira ob izidu nublikacije IL RACCONTO DEL CARSO Carla Genza in l/Valterja Želeja SREČANJE Z AVTORJEMA Pripovedovala nam bosta o kraškm svetu, o ljudskih pripovedkah o Krasu, jamah, burji in o avtorjih, ki so v preteklosti opisovali skrivnostno Timavo Danes, 10. t. m., ob 20. uri na srednji Soli De Marchesetti v Sesljanu, naselje Sv. Mavra KD S.ŠKAMPERLE Vrdelska c. 7 - Trst OBUDIMO SPOMIIM Večeri ob 50. obletnici osvoboditve Bogomila Kravos, NEUSAHLJIVOST PROSVETNEGA DELOVANJA (med obema vojnama) Nocoj 10. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih Vljudno vabljeni! n:oni, i. John Malkovich, Sophie Marceau, Kirn Rossi Stuart. LUMIERE - 18.20, 19.40, 20.30, 22.15 »VVallace & Gro-mit ed altre storie«. a PRIREDITVE SKD TABOR v sodelovanju z MPZ in ZPZ Tabor, z MePZ Primorec-Tabor in mladinskim zborom Vesela pomlad vabi na srečanje POJEM MOJI ZEMLJI ob predstavitvi zbirke esejev “Ogledalo" Aceta Mermolje in pesmarice Igancija Ote, ki je izšla ob petdesetletnici ZSKD. Uvodno misel o pesmarici bo podal Sveto Gigic danes, 10. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. SKD PRIMOREC - Trebče vabi danes, 10. t. m., ob 20.30 v Ljudski dom na DRUŽABNI VEČER s sreCo-lovom, lepim petjem in glasbo. KD L GRBEC - Skedenj-ska ul. 124 “Majolka bod pozdravljena... V Skednju z vincem boš pripravljena" MARTINOVANJE jutri, 11. L m., od 20. ure dalje v društvenih prostorih. Za veselo razpoloženje bosta poskrbeli Tonca in Vanka. Vabljeni, vabljeni, vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi jutri, 11. t. m. vse mlade na VESELO MARTINOVANJE na Prosek. V skavtskih prostorih pri cerkvi se bomo zabavali ob zvokih harmonike, prigrizku in pijači ter tekmovanju v pripovedovanju “pivskih smesnic". Začetek ob 18.30. PD SLOVENEC vabi v nedeljo, 12. t. m. od 17. ure dalje v Srenjsko hišo v Borštu na veselo MARTINOVANJE ob prijetni glasbi, peCenju kostanja in pokušnji novega vina domačih vinogradnikov. SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. V nedeljo, 12. t. m., ob 17. uri gostuje KUD Zarja - Trnovlje iz Celja z Nusicevo komedijo “MI-STER DOLAR". Preživite z nami zabaven popoldan! Prihodnji ponedeljek, 13. t. m. bo v DRUŠTVU SLOVENSKE IZOBRAŽENCEV govorila dr. Angelca Zerov-nik na temo: ZENSKA KONFERENCA V PEKINGU IN PAPEŽEVO STALISCE O ŽENSKEM VPRAŠANJU. ZaCetek ob 20.30. H ČESTITKE Danes slavita 55. obletnico poroke JOSIP in OLGA SMOTLAK. Srečno še naprej, kot doslej jima želijo sin Benjamin, Anica, Nataša in Elena. S____________IZLETI SINDIKAT S.P.I. -C.G.I.L. Devin-Nabrežina prireja dne 8. decembra, ob zaključku sezone, izlet v go-riska Brda. Zjutraj ogled obrata “Časa del Miele" in tipičnega agriturizma. Kosilo in ples v popoldanskih urah. Odhod iz Nabrežine, Seslja-na, Devina in Stivana. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka S.P.L v Nabrežini - trg Sv. Roka 103, tel. st 200698 ah tel. St. (ob uri obedov) 200007 in 299640. KRIŠKA ZVEZA upokojencev SPI - C.G.I.L. prireja 8. decembra ob zaključku sezone izlet v Gia-vero del Montello (TV). Vpisuje M. Ture), tel. St. 220266 ali 220710. □ OBVESTILA OBČINSKA UPRAVA v Dolini prireja teCa slovenščine za občane, ki ne poznajo slovenskega jezika in bi se ga radi naučili. TeCaj bo potekal v večernih urah dvakrat tedensko pod okriljem Ljudske univerze". Vpisovanje vsak delavnik od 9. do 12. ure v tajništvu občine, kjer bodo interesen! dobili tudi vse potrebne informacije o poteku tečaja. Rok vpisovanja zapade jutri, 11. t. m. SK BRDINA sporoča, da se nadaljuje telovadba v re-penski telovadnici vsako sredo od 18. do 20. ure. SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 17., 18. t. m. od 18. do 21. ure ter 19. t. m. od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure v Domu Brdina na Opčinah. Zbiranje razstavljene smučarske opreme bo 16. t. m. od 18. do 20. ure v Domu Brdina. SRENJA DOLINA, KD V. Vodnik, Mladinski krožek, Majenca, Zadruga Dolina in Zadruga Dolga Korona vabijo vse vaSCane, da se udeležijo sečnje na Brdu v okviru projekta Dolina 2000. Zbirališče jutri, 11. t. m. in nedeljo, 12. t. m., ob 8. uri na pol poti, ki pelje v zadružni hlev. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu obveSCa, da bo torkla pričela obratovati s 14. novembrom. Srečanje z oljkarji, da obrazložimo letošnji potek in ostale informacije, ki so vezane na delovanje oljkarstva bo danes, 10. t. m. v dvorani KD F. Venturini pri Domju. Za vse ostale informacije tel. na st. 382555. SKLAD MITJA CUK obveSCa, da vsak ponedeljek od 11.30 do 12.30 je po telefonu na razpolago logopedinja, ki se bo z vami pogovarjala o težavah v govoru, branju in pisanju, jecljanju, itd. Tel. St. 212289. SKLAD MITJA CUK -vsak torek je na razpolago vzgojna svetovalnica in psiholog na Narodni ul. 126/1. nadstr. Informacije v dopoldanskem Času ( ponedeljek - petek) na tel. St. 212289. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S.KOSOVEL organizira v dneh 13., 14. in 15. t. m., ko imajo učitelji strokovni izpopolnjevalni tečaj in otroci nimajo pouka, pomoC osnovnošolskim otrokom pri opravljanju domačih nalog, v prostem Času pa razne dejavnosti pod strokovnim vodstvom vzgojiteljev doma. V ponedeljek, 13. t. m. od 9.30 do 12. ure uCna ura, po kosilu likovna vzgoja pod vodstvom likovnika Rada Jagodica, Športne aktvinosti; v torek, 14. t. m. dopoldne opravljanje domačih nalog, popoldne Športne aktivnosti (košarka, med dvema ognjema, nogomet, odbojka) in družabne igre ter v sredo, 15. t. m. dopoldne izlet od 9.30 do 12.30 v GroCano ( ogled domačih živali in čebelarstva). Dnevni obroki: malic ob 9. uri, kosilo ob 13. ure in popoldanska malica obl6.15. Vse informacije in pojasnila dobite na tel. St. 573141. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje letos svojo Studijsko Stipendijo iz sklada “Mihael Flajban". Stipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Stipendija je namenjena slovenskim zamejskim vi-sokošolcem, ki se bodo vpisali v tržaško ali videmsko univezo v akademskem letu 1995/1996. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/1.nadstr,, tel. St. 631203 ob Četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra. MALI OGLASI tel. 040-361888 PRODAM mercedes 190 E 1800, letnik ’92 v odličnem stanju. Tel. St. 226225 v večernih urah. PRODAM Lancia Delta 1300 LX v dobrem stanju za 2.800.000 lir.Tel. St. 229464. PRODAM Fiat Tipo I, 4, letnik '88, metalizi-rane barve. Na ogled je vsak dan v Ul. Trieste 188, Gorica, tel. št. 0481/20595. SAMOJEDO mladice z rodovnikom prodam. Tel. v večernih urah na št. 040/229213. TOVARNA p'ohistva nudi zaposlenim in nezaposlenim osebam delo v Trstu, okolici in obmejnih področjih z Slovenijo in Hrvatsko (ne prodaja). Za informacije tel. na st. 0338/375844. LJUDSKI DOM iz Križa iSCe novega upravitelja. Interesenti na se javijo na tel. St. 220237 ob uri obedov. PODARIM klavir potreben popravila. Tel. St. 299360 ob uri kosila. GOSPA srednih let vešča nege ostarelih ljudi in pridna kuharica iSCe službo podnevi in tudi ponoči. Klicati v večernih urah na St. 575145. STARE kolednice zbiramo. UCenci in učiteljice GOS P. Tomažič v Trebčah, tel. St. 214300. OSMICO ima odprto Ušaj - Nabrežina št. 8. Toci belo in crno. MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu St. 2. Tel. št. 229383. Ob torkih zaprto. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO je ob praznovanju sv. Martina odprlo FC Primorje na sedežu do vključno ponedeljka, 13. t.m. OSMICO ima odprto Godbeno društvo Prosek ob martinovanju v SoSCe-vi hiši. OSMICO ima odprto Tavčar, Ivanji Grad pri Komnu do 12. novembra. GOSTILNA PAHOR v Brestovici prireja MARTINOVANJE jutri, II. t.m., ob 20. uri, glasba v živo. Sprejemamo naročila na tel. št. 0038667/74346. PRISPEVKI Na prireditvi, ki je bila v KD Ivan Grbec v Skednju posvečena mali Niki, so nabrati 600.000 lir prispevkov in jih namenili Skladu Lu-chetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin. V spomin na Viktorja Petelina daruje družina Kukanja 100.000 lir za Stadion 1. maj. V spomin na dragega brata Bernarda Zobina darujeta Edvard 150.000 lir in Lucia-no 100.000 lir za KD Primorsko MaCkolje. Ob 10. obletnici smrti drage none Lojzke daruje Tatjana z družino 50.000 Mr za časopis Iskra. V spomin na Frančiško Vidah darujejo Sandra Kalc z družino 50.000 lir, Lea Dr-novSCek z družino 50.000 lir in Vera Barbo z družino 50.000 lir za Zadrugo Ban. V spomin na Frančiško Viđali darujeta Mario in Ervina Križ-mancic 50.000 lir za vzdrževanje banovskih narodnih nos. V spomin na Albina Skerka daruje Kornelija Krasnik 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Devin-Nabrežina. Zapustil nas je naš dragi Albino Danieli Pogreb bo jutri, 11. t.m., ob 11.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga. Občutena zahvala vsem, ki so mu nudili pomoč. Žalostno vest sporočajo žena Milka, sestra, sinova, snahi ter vnoki. Trst, 10. 11. 1995 10.11.1993 10.11.1995 Ob 2. obletnici smrti drage mame Marije Žagar vd. Župančič se je z ljubeznijo spominja hčerka Eda z družino Padriče, 10.11.1995 Dne 7. novembra 1995 nas je zapustila naša draga Rita Messner -Brus Pogreb bo jutri, 11. t. m., ob 9.20 iz mrtvašnice v Ul. Cosalunga. Žalostno vest sporočajo soprog Franc ter sinova VValter in Sergio z družinama Trst, 10.11.1995 Dragi Riti zadnji pozdrav Darinka, Dušan, Nada in Ida z družinama Ob boleči izgubi drage mame Rite izražamo VValterju Brusu in družini najgloblje sožalje vodstvo in kolektiv Indulesa Ob težki izgubi drage mame izraža Adria - Novo mesto VValterju Brusu in družini najgloblje sožalje. Ob težki izgubi mame Rite sočustvujejo z VVal-terjem odbor in člani TPK Sirena SOVODNJE / OB 50-LETNICI OSVOBODITVE Vsaka vas počastila svoje padle borce Zapis o spomenikih v Gabrjah, Rupi in na Peči Na županstvu na ogled fotografska razstava Marko Waitrltsch Gabrci niso zaostajali. Tudi pri njih se je zamisel o postavitvi spominskega obeležja padlim v NOB porodila kmalu po odkritju občinskega spomenika v Sovodnjah. O tem so velikokrat razmišljali elani prosvetnega društva Skala. V letu 1973 so nekdanji partizanski borci iz Gabrij, Rupe in PeCi ustanovili svojo sekcijo VZPI-ANPI. Tudi v njej so govorili o možnosti postavitve spomenikov v vseh teh treh vaseh. Stvar ni bila lahka, saj dobro vemo, da je v vsaki vasi po nekaj desetin hiš in družin. Julko Florenin iz Gabrij je nad vasjo, v kraju ki mu pravijo GoliCevnik, našel veliko kraško skalo. Z veliko težavo so jo Gabrci poleti 1977 spravili v dolino. Bali so se, da se ne bi poškodovala. Tudi za njihov spomenik je naCrt naredil arh. Jože Gej. Prostor, kjer naj bi spomenik stal, so Gabrci urejevali nekaj let. Odkrili so ga 13. julija 1980. Govoril je župan Jožef ČešCut, ki je prav tu imel svoj poslovilni govor po 29 letih županovanja. Predsednik društva Skala Vid Primožič, ki je bil na tem, da prevzame posle župana, je imel osrednji govor. Župnik Jože Jurak je blagoslovil spomenik. Tudi na tej slavnosti smo poslušali recitacije in zborovsko petje. Na spomeniku so BenedetiCevi verzi. Tudi na Peci so ljudje zbirali denar in vodili priprave za postavitev svojega spomenika. Kraj, na katerem bi bil postavljen, so izbrali že leta 1973. Občinska uprava jim je šla na roko. Denar so zbirali več let. Geometer Ivo Rojec je naredil naCrt za ta spomenik, vaščanom ga je orisal leta 1982. Takrat so priprave šle hitreje. Domačini so naredili veliko prostovoljnih ur. Spomenik, na katerem je nekaj verzov Filiberta BenedetiCa, je bil odkrit 18. septembra 1983. Svečanost je vodil Oskar Malič. Za njim so govorili župan Vid Pri- SPOMINSKA OBELEŽJA PADLIM V NOB V OBČINI SOVODNJE OB SOČI I MONUMENTI Al CADUTI PARTIGIANI NEL COMUNE Dl SAVOGNA D1SONZO Občin* Snvodnjc ob Soči Comtme dl Savego* d'Hotizo možic, predsednik TO SKGZ dr. Mirko Primožič in Silvino Poletto. Peli so pevci iz vse sovodenj ske občine pod vodstvom Anteka Klančiča, nastopili so pevci domačega zbora, recitirali so uCenci, prišla je tudi godba na pihala iz Idrije. Časovno zadnja je na vrsto prišla Rupa. Zamisel o postavitvi spomenika v tej vasi, ki je do razmejitve med Italijo in Jugoslavijo pripadala mirenski občini, se je porodila že prej, jasnejšo obliko je dobila jeseni leta 1985, ko so vaščani 7. novembra ustanovili pripravljalni odbor. Občina jim je odstopila zemljišče, na katerem bi spomenil zgradili. Veliko dela so imeli, veliko denarja so tudi zbrali. Načrt je naredil geometer Ivo Rojec. 9. aprila 1989 je bil spomenik odkrit. Osrednji govor je imel župan Vid Primožič. Za njim sta govorila še sena- Predavanje o Narodnem domu V Kulturnem domu v Sovodnjah se nocoj začenja niz treh predavanj, ki jih občinska uprava prireja v sklopu prireditev ob 50-letnici osvoboditve. Nocoj ob 20. uri bo Milan Pahor predaval o Narodnem domu v Trstu. Naslednja dva petka bosta govorila Marko VValtritsch in Ciril Zlobec. tor Silvano Bacicchi in evropski poslanec Willy Kuijpers, pripadnik flamske skupnosti v Belgiji, ki je v tistih dneh bil gost SKGZ. Pel de domač zbor Rupa-PeC, recitirali so domači uCenci, igrala je godba na pihala Kras iz Doberdoba. Spomenik je blagoslovil župnik Dragotin ButkoviC. Z vstrajnostjo so bila ta spominska obeležja v sovodenjski občini narejena in postavljena. Do danes stojijo sredi Sovodenj, Vrha, Gabrij, Peci in Rupe. Treba se je zahvaliti domačinom, ki so zanje dali pobudo, zbirali denar, naredili veliko prostovoljnih ur. Vsakokrat ko ljudje gredo mimo teh spomenikov se spomnijo na svoje sovaščane in sorodnike, ki so jim ta obeležja posvečena. Letos, ob 50-letnici osvoboditve, se je teh padlih še enkrat spomnila sovodenjska občinska uprava. V dvorani občinskega sveta na županstvu je odprta razstava slik o otvoritvenih svečanostih, ki jo je uredil Vilko Fajt, otvoril pa podžupan prof. Leopold Devetak. Ob tej priložnosti je Občina izdala tudi brošuro v spomin na takratna dogajanja. Razstava bo odprta še do 18. novembra t.l. V novembru imajo na sporedu še nekaj spominskih prireditev. MARKO VVALTRITSCH Na slikah: naslovnica spominske brošure in svečanosti ob odkritjih spomenikov na PeCi (zgoraj) in v Rupi (spodaj) KINO a PRIREDITVE GORICA VITTORIA 16.00 »La storia infmita 3«. Film za otroke. 18.00-20.00-22.00 »Nine months - Imprevisti d’amore«. Rež. Chris Co-lumbus. Igrajo H. Grant, J. Moore, J. Goldblum, R. VVilliams. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Mortal combat«. Igra Christopher Lambert. TR21Č COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Nine months - Imprevisti d’amore«. □ OBVESTILA SPD GORICA obvešCa, da bo avtobus za martinovanje odpeljal ob 14.30 s Travnika. Družabnost se zaCne ob 16. uri. Priporoča se točnost DRUŠTVO JADRO -RONKE obvešCa, da bo avtobus za izlet v Postojno jutri odpeljal ob 13.30 izpred cerkve sv. Lovrenca v Ronkah in ob 13.45 s trga Republike v TržiCu (stal bo blizu cerkve). CICIKLUB sporoča, da bo prihodnje srečanje v ponedeljek, 13. novembra ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. SKD KREMENJAK iz Jamelj prireja plesne vaje za otroke in odrasle. Prijavite se lahko pri Milki Pahor tel. 419993 ali pri odbornikih društva. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaradi izrednih obveznosti knjižničarke do vključno 15. novembra delovala po sledečem umiku: torek in Četrtek od 15. do 17. ure. H ŠOLSKE VESTI SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešCa, da je še nekaj prostih mest za naslednje tečaje: vodenje knjigovodstva v podjetju (80 ur), windows office (100 ur), tehnike prodaje (30 ur), marketing za obrate v vinogradništvu (20 ur). Vpisovanje in informacije v tajništvu zavoda v Gorici, UL della Croce 3, tel. 81826. OBČINA SOVODNJE prireja ob 50-letnici osvoboditve in 30. obletnici spomenika padlim v Sovodnjah niz prireditev. V tem okviru bo nocoj ob 20. uri v sovodenjskem Kulturnem domu Milan Pahor predaval o Narodnem domu v Trstu. MARTINOVANJE bo jutri zveCer v domu na Bukovju v priredbi KD Briški grič. Ob domaCi večerji in odlični pijači, bo za razvedrilo poskrbel ansambel narodnozabavne glasbe. Prijave in informacije na sedežu od 20. do 21. ure in pri Maji Humar (tel. 884187) in Emanueli JuretiC (81163). n RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU V GORICI je še danes na ogled skupinska razstava 15 slikarjev z Goriške, ki jo prirejata Kulturni dom in likovno združenje Endas iz TržiCa. Ogled ob delavnikih od 9. do 13. ure in med prireditvami. V GALERIJI KINA VITTORIA je na pobudo likovnega združenja Exit postavljena razstava slikarjev Alessandre Ber-nardis, Micheleja Drascka in Hermana Kosiča. Na ogled bo do 12. novembra po umiku kinodvorane. KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi danes ob 18. uri na odprtje razstave slikarja Borisa Zuliana. Umetnika bo predstavil kritik Joško Vetrih. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg S. Fran-cesco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI Danes v Gorici: 10.30, Giuseppe Bressan iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 12.00 Alma Sabelli, vd. Secchi iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče. KATOLIŠKA KNJIGARNA - GORICA Vljudno vas vabimo na odprtje razstave danes, 10. novembra, ob 18. uri. Svoja dela bo razstavljal slikar Boris Žuljan Umetnika bo predstavil kritik Joško Vetrih V teku je SENZACIONALNA RAZPRODAJA vsega blaga na zalogi v skladišču oblačil in jeansov isjr^rt n m Gorica - Ulica Cassino 5 (vhod tudi iz ulice Garibaldi 6) IZREDNI od % do I/ /c obvestilo občini OBČINA / POLEMIKA FILM / NA POBUDO KINOATELJEJA NOVICE Nova zaostritev v odnosih med večino in opozicijo Predsednik Busolini bo odstopil Ostra polemika še vedno pretresa odnose med večino in opozicijo v go-riškem občinskem svetu, kjer so se že itak konflik-tualni politični odnosi močno skalili po razpravi P financarski šoli. Večina je namreč v tisti prilož-posti vsilila svojo voljo m zavrnila tudi predlog opozicije, naj bi o tem razpisali referendum. Ce nočete upoštevati naših Predlogov, so županu dati vedeti iz opozicije, potem nikakor ne računajte na našo pomoč pri zagotavljanju sklepčnosti občinskega sveta. Predstavniki DSL so zaradi tega zapustili zadnjo sejo občinskega sveta. Sklepčnost so takrat kljub vsemu zagotovili trije svetovalci opozicije (Nicold Fornasir in zelena Fiorelli in Maniacco). Njihova različnaizbira pa najbrž ni znak globljih razhajanj, kot se da razbrati iz pisma, ki ga je Ni-polo Fornasir naslovil italijanskemu dnevniku, v njem pojasnjuje, da so m iz čuta odgovornosti po občanov ostali na seji in omogočili odobritev nujnih sklepov, brez katerih bi občina izgubila nekaj prepotrebnih finan-čiranj. Hkrati pa daje veneti županu, naj nikar ne računa na pomoč opozi-eije, ko pa dosledno zavrača vse njene predloge, večinski koaliciji novi volilni sistem dodeljuje 60% vseh svetovalcev, zato je naloga večine, da zpgotavlja sklepčnost. Ce njeni svetovalci posedajo v baru ali celo odhajajo domov, naj župan njih potegne za ušesa. Podobno je stališče, ki §a je predsinoči zavzel mestni odbor DSL, s tem da je podprl načelnika svetovalske skupine pro-gresistov Oliviera Furlana v polemiki z županom. Koalicija ima absolutno večino svetovalcev, ki pa jih tako malo zanima delo občinskega sveta, da se mora potem uprava redno sklicevati na “čut odgovornosti” opozicije. To bi bilo tudi sprejemljivo, ko bi bili pripravljeni sprejeti konstruktivne predloge opozicije. Ker pa jih dosledno zavračajo, DSL ne bo več pristajala na to igro. S tem v zvezi izraža tudi upanje, da bodo druge opozicijske skupine, ki so podpirale župansko kandidaturo Crocettija, pokazale večji smisel za akcijsko enotnost in pomagale preseči nerazumevanja, ki so se pojavila na zadnji seji. Z občine prihaja tudi vest, da bo predsednik občinskega sveta Vanni Busolini (Forza Italia) odstopil s te funkcije. Uradni razlog je v preobremenjenosti. Razen tega, da so mu mnogi tudi iz večinskih vrst očitali nerodnost v vodenju sej, pa je pri tem odstopu tudi nek politični razlog. V primeru takojšnjega odstopa, preden stopi v veljavo nov pravilnik, ki predvideva izvolitev namestnika, bi Busolinija avtomatično nadomestil podpredsednik Gi o vanni Glessi (KDC). Na tak način bi župan zagotovil v zadnjem času precej polemični skupinici KDC večjo politično “vidnost”, ne da bi mu bilo zaradi tega treba imenovati Glessija za odbornika, kot je slednji zahteval. Slovenska koroška kultura na videofilmu Goriško občinstvo skoraj povsem prezrlo izredno zanimiv igrani dokumentarni film Le skupina privilegirancev je predsinoči v Kulturnem domu prisostvovala predvajanju videofilma »Backup - slovenska beseda na Koroškem«. Zares škoda, saj je celovečerni dokumentarni film o slovenski prisotnosti in kulturi na koroških tleh od naselitve do današnjih dni res zanimivo ogleda vredno delo. Realizirala ga je skupina “Film mladje” pri Koroški dijaški zvezi in je bil prvič predstavljen pred mesecem dni v Celovcu ob obletnici koroškega plebiscita. V projektu je aktivno sodelovalo nič manj kot 180 ljudi, ki v filmu nastopajo kot igralci ali so pri njem sodelovali s tehnično pomočjo. Čeprav sloni realizacija na tako široko zasnovanem volonterskem delu, je končni proizvod na povsem dostojni profesionalni ravni. Film v prvem delu prikazuje početke slovenske prisotnosti in kulture v Karantaniji in njen razvoj do tega stoletja. Zasnova je dokumentarna, predstavitev vsebine pa je z doprinosom igralcev, ki poosebljajo pomembnejše zgodovinske osebnosti, nadvse zanimiva in privlačna. Drugi del filma na prav tako sodoben način in z dobrim ritmom predstavlja gledalcem like in srž literarnega dela devetih sodobnih slovenskih koroških ustvarjalcev: Milko Hartman, Janka Messnerja, Andreja Kokota, Florjana Lipuša, Gustava Januša, Janka Ferka, Janija Osvvalda, Majo Haderlap in Fabjana Hafnerja. Film sta v Gorici predstavila pobudnik projekta in scenarist Miha Dolinšek ter eden od režiserjev Marjan Stiker. Dopoldne sta ga predstavila dijakom v slovenskem šolskem centru, zvečer pa javnosti v Kulturnem domu. Kot rečeno je bil odziv na večerni predstavitvi glede na zanimivost ponudbe daleč preskromen. Dokaz več, da se v naši manjšinski srenji prepogosto radi naslajamo le ob ponavljajočih se ritualih pete ali recitirane slovenske besede, da pa še ne znamo vrednotiti sodobnejših izraznih sredstev, s katerimi bi naša kultura zaživela bolj v sozvočju s časom in se približala miselnosti in okusu mladih. V tem pogledu je filmska realizacija koroške mladine posnemanja vreden zgled. Tudi zato, ker projekt ni zazrt vase, pač pa skuša slovensko kulturo predstaviti navzven. Ob slovenski verziji, ki so jo predstavili v Gorici, so mladi Korošci realizirali tudi nemško inačico, za katero upajo, da bo prišla v spored dunajske televizije. Ob informativnem ima projekt tudi dokumentarni namen, ki se zrcali že v naslovu. “Backup” je v računalništvu, ki so ga s pridom uporabili pri realizaciji videofilma, izraz za nekakšno skrito rezervo, spomin, ki ga računalnik ohrani, tudi ko vsi drugi podatki izginejo. Namen projekta, je pojasnil Dolinšek, je bil tudi zbrati ta preživela pričevanja o slovenski biti na Koroškem in jih ohraniti. V ponedeljek v Štandrežu debata o problemu financarske šole Nevarnost skorajšnjega začetka gradnje financarske vojašnice na letališču med Standrežem in So-vodnjami je iz dneva v dan konkretnejša. Postopek teče naprej v zavetju vojaške tajnosti, goriška občinska uprava pa ne kaže namena, da bi se zoperstavila gradnji na letališču, čeprav ima na svojem ozemlju vsaj dve vojašnici, ki bi lahko brez težav sprejele financarsko šolo. Bliža se torej trenutek odločitve, v katerem bo pomembno vlogo igral tudi pritisk goriških občanov. O teh vprašanjih bo govor v ponedeljek ob 20.30 v domu Andreja Budala v Štandrežu na javni razpravi, ki jo prirejajo kulturno društvo Oton Zupančič, Rajonski svet in prosvetno društvo Standrež. Na večeru bodo sodelovali predstavniki Odbora za varstvo letališča. Standreški krajani so vabljeni, da se večera polnoštevilno udeležijo. S tem v zvezi naj omenimo še poziv odbora vsem goriškim občanom, naj podpišejo zahteve za tri občinske referendume proti gradnji financarske šole. To lahko naredijo vsak delavnik (razen sobote) v dopoldanskih urah in ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne v občinskem volilnem uradu. Kje podpisati za referendume proti financarski šoli Zeleni prirejajo tudi v tem koncu tedna vrsto mizic na odprtem za zbiranje podpisov v podporo trem referendumom proti gradnji financarske šole na letališču. Danes bodo podpisale zbirali ob sejmu na Catterinijevi ulici od 10.30 do 12.30. Jutri bodo v ta namen postavih od 10.30 do 12.30 dve mizici: eno na Komu pred kavarno Scorianz, drugo v Ločniku na Trgu San Giorgio (pri slaščičarni Azzano). V nedeljo bodo podpise zbirali v Stan-drežu (od 9.15 do 12.15 na glavnem trgu), pri Ma-donnini (zraven cerkve od 9.30 do 12.30) in v Gorici na Trgu sv. Ivana (ob sejmu umetniške obrti) ' od 10.30 do 12.30. Pokrajinski odbor CONI razdelil 110 milijonov lir prispevkov Na zadnji seji pokrajinskega odbora CONI je predsednik inž. Giorgio Brandolin predsednikom posameznih športnih panog predstavil načrt porazdelitve denarnih prispevkov za dejavnost športnih društev ter nakup opreme, oziroima izvedbo manjših del na športnih objektih in napravah. Predlog porazdelitve je odobril tudi vsedržavni odbor olimpijskega komiteja. Finančne prispevke v skupnem znesku 110 milijonov lir bodo nakazali 91 športnim društvom, med katerimi so tudi nekatera slovenska. Tako bo SD Sovodnje prejelo 4 milijone, SZ Dom 500 tisoč lir, SZ Soča milijon lir. Predavanje o posledicah prve svetovne vojne V dvorani Pokrajinskega muzeja na gradu bo jutri ob 16.30 govoril prof. Virgiho Ilari, ki poučuje na Katoliški univerzi v Milanu. Predaval bo o spremembah, ki jih je med prebivalstvom sprožila prva svetovna vojna. Predavanje sodi v niz pobud ob 80-letnici izbruha vojne med Italijo in Avstro-Ogr-sko Prireja pa ga pokrajinsko odbomištvo za kulturo v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem. ■GLEDALIŠČE / GOSTOVANJE "LA CONTRADA" “Avto Isotta na vrtu” Abonmajska sezona se začenja 16. novembra V Kulturnem domu bo nocoj in jutri, vsakič ob 20.30, gostovalo gle-a išče La Contrada iz Trsta z delom ”Un Isotta nel giardino”. Kome-J)o v tržaškem narečju sta napisala Nino Perno in Francesco Macedo-10- Slednji je tudi režiser zanimive in predvsem živahne predstave. Q.1Sri nastopajo Ariella Reggio, Orazio Bobbio, Minimo Lo Vecchio in ianfranco Saletta. Povedati velja, da je gostovanje (predstava sicer ne odi v program abonmaja) italijanskega gledališča nekakšen uvod v le-° i5 ° s®zono’ ki se bo pričela 16. t.m. Na sliki (foto ZIP) prizor iz komedije H MANJŠINE / POMOČ n Rotary: knjige za italijanske šole v Istri Matica pomaga zamejstvu, bi lahko imenovali pobudo, ki jo je dal Rotar)? club v Gorici, podprli pa goriška pokrajinska občinska uprava. Rotar)? club je dal pobudo za zbiranje knjig in učbenikov, ki jih bodo poslali šolam z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji in na Hrvaškem. Lani so prvič poskusno izpeljali podobno akcijo, letošnjo bodo spopolnili in predvsem uresničili tako, da bo dejansko dosegla cilj. O namenu in izpeljavi pobude je tekla beseda na včerajšnjem srečanju na Pokrajmi, ki ga je vodil odbornik Tavagnutti, udeležili pa so se ga predstavnika Rotary kluba, Morassi in Bernieri, šolski skrbnik, sveto- valka za šole z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji in na Hrvaškem prof. Serra in predstavnik Ljudske univerze iz Trsta Stefano Marizza.Cilj pobude je posebej v teh težkih časih, je pojasnil Sergio Bernieri, priskočiti nas pomoč rojakom in utrditi vezi med manjšinjsko skupnostjo in matico na področju jezika. To je seveda mogoče preko literature. Udeležencem srečanja, med katerimi so bili številni predstavniki šol, so izročili tudi tiskano informacijo o stanju na šolah z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji in na Hrvaškem ter posredovali koristne informacije o tem kako se bo akcija izvajala. Slovenski goriški skavti starejšim bratom in sestram Od Slovenskih goriških skavtov smo prejeli s prošnjo za objavo: »Draga sestra, dragi brat, ob lanskem praznovanju 30. obletnice ustanovitve Slovenskih goriških skavtov je bilo izbrano geslo “semel scout, semper scout”. Voditelji, ki sedaj vodimo našo organizacijo, trdno verjamemo, da vrednote, ki jih ima skavti-zem, če ga živimo zares, ostanejo za vedno, tudi potem ko skavt sleče kroj. Zato se obračamo nate, ki si. tudi sam pomagal oblikovati našo organizacijo in ki ti je ta še vedno pri srcu. Želeli bi preprosto ohraniti redne stike z vsemi starejšimi brati in sestrami, ki trenutno niso več aktivni in ki še še čutijo del velike skavtske družine. In to ne samo na osebni ravni. Radi bi imeli možnost, da se lahko do koga obrnemo po pomoč v potrebi, a potrebujemo tudi zastonjski nasvet, spodbudo, konstruktivno kritiko, opozorilo in splošno skupno načrtovanje ter preverjanje. Želeli pa bi tudi, da imajo vsi, ki si to želijo, možnost, da se med seboj in z nami občasno srečujejo, da so informirani o stanju in delu organizacije, da sodelujejo pri določenih časovno omejenih dejav- nostih ali da kakorkoli po svojih močeh in sposobnostih pripomorejo k njenemu razvoju. Kako bi vse to izpeljali, še ni povsem določeno; tudi zato ne, ker hočemo, da imajo možnost pri tem sodelovati v prvi vrsti tisti, ki so za to zainteresirani. Voditelji bomo svoj osnovni predlog o tem, kakšna naj bi bila ta skupina in kako naj bi delovala, predstavili na prvem srečanju, ki bo predvidoma v prvi polovici decembra. Kot prvi korak torej bi voditelji želeli ustvariti mrežo prijateljev in ugotoviti, kdo je za. Zato te vabimo, da stopiš v krog “prijateljev organizacije”, s tem, da se ponovno včlaniš. Gre seveda za simbolno gesto, s katero po svojih močeh odgovoriš na tisti stvari, a še vedno veljavni “bodi pripravljen! ”. Hvaležni ti bomo, če boš pripravljen pomagati in svetovati ali pa tudi samo izpričati svojo zvestobo skavtizmu in moralno podpreti voditelje. Za nas je tvoj odziv dragocen. Bratski pozdrav. Voditelji SGS PS: Ce te predlog navdušuje, se lahko javiš tajniku SGS (tel. 530063) ali na sedežu SGS (536809) ob petkih 19.00-20.00 in sobotah 15.00-17.00.« LIRA PET PON TOR SRE ČET 1596,6 1595,3 15963 15903 1592,6 1122,4 1130,6 11173 1153,7 1119,2 NOVICE Rusija podpira izvoz MOSKVA (dpa) - Ruska vlada je odpravila izvozne dajatve za izdelke domače kovinske industrije, kemične proizvode na osnovi nafte in mineralna gnojila. Podpredsednik ruske vlade Ana-tolij Cubajs je včeraj dejal, da je ruska vlada to odločitev sprejela, da bi zaščitila ruske izvoznike, ki jih je prizadela revalvacija rublja. Cubajs ni izključil možnosti, da bodo zmanjšali izvozne dajatve za surovo nafto. Ruski izvoz se je po uvedbi nadzora nad vrednostjo rublja v primerjavi s trdnimi valutami (en ameriški dolar je zdaj vreden od 4.300 do 4.900 rubljev) zmanjšal za štiri odstotke, zato so izvozniki od ruske vlade zahtevali ukrepe za zaščito tistega dela industrije, ki se ukvarja predvsem z izvozom, lektorirano IBM z zanimanjem gleda na Vzhod HONGKONG (Reuter) - Po besedah predstavnika International Business Machine Corp, strokovnjaka za trženje družbe IBM, se bo prodaja računalniških delov na Kitajsko prihodnje leto podvojila, saj se je v prvih devetih mesecih letos njihova, prodaja povečala za 140 odstotkov. Kljub temu je IBM, ki je po obsegu prodaje na Kitajskem na četrtem mestu, letos prodal manj računalniških delov kot v zadnjih dveh letih, ko se je njihova prodaja povečala celo za štiristo odstotkov. Jackson Ngan je poudaril, da so takšni podatki v skladu s širjenjem računalniške baze, zato se bo zmanjšala prodaja osebnih računalnikov, še vedno pa bo naraščala prodaja računalniških delov. Ngan podatkov o zaslužku IBM ni hotel izdati. Lani je IBM na kitajskem trgu prodal 650 tisoč računalnikov, letos pa naj bi jih med 750 in 850 tisoč. Največ so prodali neprenosnih računalnikov, ki so jih izdelali v ameriško-kitaj-ski tovarni v Shenzhenu, povečala pa se je tudi prodaja prenosnih računalnikov, ki jih tako kot dele Kitajci uvažajo. RIM / IZJAVA LUIGIJA ABETEJA »Confindustria je sita baleta med Dinijem in Banko Italije« ■ * RIM - »Confindustria ni več pripravljena sodelovati pri tekmovanju Dinijeve vlade in Banke Italije, kdo je bolj priden,« je zatrdil predsednik industrijcev Luigi Abete na včerajšnjem zasedanju te zveze. Vprašanje, kako spet uravnovesiti državni proračun, bi izvršna oblast in emisijski zavod po njegovem mnenju brže in lažje rešila, če bi vsakdo mislil na svoje odgovornosti in prepustil drugim oceno o svojem delu. »Obe strani naj pospešita tempo za dosego rezultata, ki bo v interesu vse Italije, vlada in parlament s krepkejšim finančnim zakonom, centralna banka pa z nadzorovanjem cene denarja,« je dodal Abete ob pripombi, da obrzdanja inflacije in javnih izdatkov ne bo mogoče doseči, če bosta obe strani delovali egocentrično. Za izravnavo državnega primanjkljaja in za potlačitev inflacijske stopnje je po sodbi Con-findustrie potrebna kombinirana strategija vlade (z zaviranjem tekočega deficita), Banke Italije (z nadziranjem monetarne mase) ter delodajalcev in delojemalcev (z doslednim spoštovanjem sporazuma o dohodkovni politiki). »Ge ti trije postopki ne bodo tekli vzpored- no,« je posvaril Luigi Abete, »zaželenih rezultatov nikakor ne bo mogoče doseči.« Predsednik Confindustrie je torej v bistvu dal razumeti, da je treba državno proračunsko listino za prihodnje leto zagotovo odobriti, vendar ustrezno (in podjetjem v prid) popravljeno, jasno pa pozval politike, naj se vendar pogodijo o voliv-nem sistemu in se na prihodnjih volitvah predstavijo z jasno opredeljenimi programi. Obnovitev slovenskega sodelovanja z BIH LJUBLJANA - Z deblokado Unsko-sanskega kantona v Bosni in Hercegovini so se začele odpirati nove možnosti za poslovno sodelovanje med slovenskimi in bosanskimi podjetji na tem območju. Sodelovanje je bilo že pred vojno tradicionalno dobro v vseh gospodarskih vejah, in vse kaže, da so gospodarstveniki v obeh državah pripravljeni sodelovanje obnoviti. Med slovenskimi podjetji se tega zaveda tudi IBN JT iz Ljubljane, ki je gostilo predsednika vlade Unsko-sanskega kantona Mersuda Ferizo-vića. IBN JT (prej znano pod imenom Jugotekstil-impex) je pred vojno v Bosni in Hercegovini uspešno sodelovalo s številnimi tekstilnimi podjetji, zlasti s Kombiteksom, ki pa je med vojno delalo predvsem za potrebe vojske, ni pa zaustavilo niti druge proizvodnje. V tem kantonu, ki deluje kot državna enota z vsemi organi oblasti, želijo v novih razmerah poslovanje v ohranjenih gospodar- skih objektih obnoviti, kar je mogoče doseči z minimalnimi vlaganji. Podjetje IBN JT je že pred leti razširilo svojo dejavnost, zato si bo v prihodnje prizadevalo za sodelovanje v živilski, kemijski, kovinski, predvsem pa tekstilni industriji. Zanimajo jih predvsem predelavni (Ion posli), ki bodo zagotovili zaposlovanje proizvodnih zmogljivosti. Odpirajo se tudi možnosti za prodajo materiala za obnovo in prodajo novega blaga na ta trg. Predstavniki IBN JT bodo konec novembra obiskali Unsko-san-ski kanton, kjer bodo potekali konkretni dogovori o poslovnem sodelovanju. Takoj ko bo to mogoče, to slovensko podjetje namerava odpreti predstavništvo v Bihaću. Vodstvo IBN JT podpira tudi ustanovitev mešane zbornične organizacije in pričakuje čimprejšnji podpis sporazuma o gospodarskem sodelovanju, ki naj bi ga podpisali vladi Republike Bosne in Hercegovine ter Republike Slovenije. (A. L. J.) INDUSTRIJA / KAKO JE Z DRUŽBO SAGE Težave italijanskih izvoznikov z rimsko birokracijo Stara resnica je, da je rimska birokracija zelo počasna. Tudi tista, ki ima opravka s podjetništvom, kot je primer rimske družbe Sace. Industrijci, ki želijo svoje izdelke izvažati v države, ki veljajo za rizične, se obrnejo na to družbo in dobijo državno jamstvo, zavarovanje za svoj izvoz. Birokrati pa so počasni. Od trenutka, ko podjetnik pošlje prošnjo na družbo Sace, poteče do rešitve kar nekaj mesecev. Nekaj o tem smo slišali na raznih posvetih v naši deželi in v Venetu, posebno v zadnjem času. Podjetniki so zelo kritizirali poslovanje te rimske finanč-no-zavarovalne družbe. Stvar je prišla na dan tudi na nedavnem posvetu o sodelovanju med Italijo in Slovenijo. Na marsikaterem posvetu je bilo mogoče slišati, kako na tem področju ukrepajo Nemci. Njihova družba Hermes prosilcu odgovori že v nekaj dneh. Tudi to pojasnjuje velik vdor nemških podjetnikov v vse države srednje in vzhodne Evrope, medtem ko italijanski le capljajo za njimi, pa čeprav gre v nekaterih primerih za pomembne posege. Na nekem posvetu je bila podana zelo slikovita primerjava: italijanski podjetnik gre v tujino, da si tam poišče posel in partnerja. Sele ko je stvar podrobno preučil, gre v banko po posojilo in šele potem gre tudi na družbo Sace. Nemški podjetniki pa gredo iskat posle skupaj z bančnim funkcionarjem, ki takoj ugotovi, ali je posel vreden FINANCA / PO POSEGU KOMISIJE ZA NADZOR NAD DELNIŠKIMI DRUŽBAMI CONSOB Težave Mediobance pri nakupu Ferlina Komisija za nadzor nad delniškimi družbami in borzo Consob se je torej končno le zganila: Mediobanca se ne bo mogla polastiti finančne družbe Ferfin z enostavnim nakupovanjem njenih delnic na borzi, ampak bo morala vsaj do neke mere upoštevati tudi pravice in pričakovanja obstoječih malih delničarjev s tako imenovano javno ponudbo za odkup teh vrednotnic (OPA). Ustrezni zakon iz leta 1992 (štev. 149), ki je bil sprejet prav z namenom, da bi na italijansko borzo vnesli prepotrebno transparenco, namreč predpisuje, da se morajo morebitni naskakovale! kake družbe v trenutku, ko dosežejo določen delež njene glavnice, predstaviti v javnosti s svojimi načrti in ponuditi za delnice, ki jih še želijo pridobiti, vnaprej določeno ceno. Ta bi morala biti vsaj v teoriji višja od tiste, ki jo vrednotnice beležijo na borzi, tako da imajo mali varčevalci možnost, da svoje delnice od- stopijo naskakovalcem z določenim profitom ali vsaj z manjšo škodo. Ta zakon se doslej v Italiji praviloma ni izvajal in mali delničarji so pri vseh večjih finančnih manevrih tako imenovanih institucionalnih varčevalcev redno potegnili krajši konec. Tako se je zgodilo pri zadevi Enimont, še bolj kričeča pa je bila pasivnost Consoba, ko je šlo za delno privatizacijo dveh vodilnih državnih bank, Credit in Co-mit. Najnovejši primer odsotnosti nadzornega organa pa je vezan na nedavni poskus Cuccie,' Agnellija in Lucchi-nija, da bi povsem mimo borze in trga - na katerega se sicer tako radi sklicujejo, ko jim to ustreza - uresničiti nov zasebni industrijsko-finančno-zavarovalni kolos Supergemi-no. Zdaj pa, ko je Mediobanca z intenzivno drenažo delnic Ferfin na borzi, v pičlih štirih dneh spravila v svoj portfelj okrog 10 odstotkov njene glavnice, je Consob vendarle postavila zahtevo, naj se na-skakovalna akcija eventuelno nadaljuje pod "žarometom” javne ponudbe za odkup (OPA). V zvezi s tem velja omeniti, da posedujejo nekateri drugi bančni zavodi še večje deleže glavnice Ferfin kot Mediobanca (turinski San Paolo na primer okrog 15%, Credit okrog 12% in Banco di Roma 11%), vendar je njihova udeležba pri kapitalu družbe posledica nedavne reševalne akcije bankrota Ferruzzijeve grupe, ko je bilo treba Gardi-nijeve bančne dolgove pač spremeniti v ustrezne kapitalske participacije. Glede na to, da pri tem ni šlo za špekulacijo, je Consob pravilno postavila zahtevo o razpisu javne ponudbe za odkup le zavodu Mediobanca. Ta si seveda zdaj prizadeva, da bi se izognil tej dolžnosti, ki bi ga praktično stala kakih 250 dodatnih milijard lir. Manevrskega prostora sicer nima dosti, nekaj potez pa mu je vendarle na razpolago. Tako se lahko pritoži na pri- stojno deželno upravno sodišče, možne pa so tudi razne finančne operacije, ki naj bi v bistvu zmanjšale sedanji odstotni delež Mediobance pri glavnici Ferfina. V prihodnjih tednih bomo videli, na kakšne vzvode bo pritisnila siva eminenca zavoda Mediobanca, njegov častni predsednik Enrico Cuccia. Ce upoštevamo, da je Cuccia danes po vsej verjetnosti najsposobnejši bančnik v Italiji in da ima za seboj petdeset let bogatih izkušenj na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z bančništvom in sodobnim gospodarstvom sploh, lahko tudi pričakujemo, da bo zahteva Consoba po razpisu ponudbe pa glede delnic Ferfin padla v vodo. Pomembno pa je kljub temu, da je bila ta zahteva sploh postavljena in da je Consob pokazala, da ne spi spanje pravičnega in da zna po potrebi nastopiti v obrambo ogroženih malih delničarjev družb, ki kotirajo na borzi. Ce se seveda tokrat ni zga- nila le zaradi tega, ker so pravkar vzpostavljeni stiki z angleškim in ameriškim tržiščem v zvezi z bližnjo privatizacijo državnega holdinga ENI pokazali, da so tudi potencialni vlagatelji precej skeptični, ko gre za nova morebitna tveganja na italijanskem tržišču. Tako London kot New York sta namreč predstavnikom ENI dala jasno razumeti, da italijansko tržišče vsaj v tem trenutku ne uživa pretiranega zaupanja pri tujih vlagateljih, in sicer ne toliko zaradi negotovosti v zvezi z nadaljnjo usodo Dinijeve vlade, koliko zaradi tega, ker italijanska borza še ne nudi dovolj trdnih prijemov in zanesljivosti, ko gre za jamstvo upravičenih interesov Varčevalcev, ki bi bili pripravljeni investirati svoja finančna sredstva v italijanske gospodarske strukture. Elio Fornazarič finansiranja ali ne. Zavarovanje pri Hermesu je potem zelo enostavno in hitro. Na nedavni skupščini italijanskih industrijcev v Riminiju je stvar prekipela. Nekateri podjetniki, ki so posegli v razpravo, so zelo jasno povedali, da jih počasnost rimske birokracije spravlja v obup. Obrnili so se drugam. V Evropo. »Smo v Evropski uniji, imamo iste pravice in dolžnosti kot Angleži, Nemci in Spanci,« so menili. Ker pri rimski družbi niso dobili hitrega odgovora, so pogledali k podobnim družbam čez mejo. Tam so takoj prejeli odgovore in tudi denar. Nekateri so šli k Hermesu in v zelo kratkem časovnem roku, po tednu ali dveh, dobili zavarovanje za svoje izdelke, namenjene v države, ki še vedno veljajo za rizične. Neki italijanski podjetnik je v Riminiju povedal, da je pri podobni francoski družbi Coface prejel odgovor že naslednjega dne. O čem takem v Rimu niti ne sanjajo. Zadeva očitno ni le stvar posameznikov, saj je nemški Hermes pred kratim odprl svoje predstavništvo v Milanu. Pri Con-findustrii delajo na tem, da medijo službo, ki se bo povezala z zavarovalnimi družbami v Evropi. Italijanski izvoz vleče, ne glede na nizko vrednost italijanske lire, saj so izvozniki v zadnjem času svoje posle še povečali. Eno so dobrine za široko porabo, drugo pa so stroji, namenjeni opremi tovarn in delavnic. Prav na tem področju, kjer gre za velike vrednosti, je zavarovanje posla nujno. Zaradi rimske počasnosti pa se lahko zgodi, da italijanski podjetnik posel izgubi-(MW) L GLASBA / NASTOP F. PEREZ-TEDESCA IN VOJKA CESARJA n »Radoživost« marimbe in »skepsa« fagota V okviru Mednarodnih srečanj sodobne glasbe S koncertom marimbista Fabiana Perez-Tedesca in fagotista Vojka Cesarja je letošnja sezona Trieste Prima - Mednarodna srečanja s sodobno glasbo ponudila pogled na tržaško glasbeno ustvarjalnost. Pravzaprav sta bila na sporedu kar dva večera, v muzeju Revoltella je marimbist nastopal v soboto 4. novembra, fagotist pa v sredo 8. novembra. V glavnem se da v sodobnem tržaškem glasbenem ambientu ločiti dve smernici: nekateri skladatelji se opirajo na tradicijo, ki izvira še iz prejšnjega stoletja, drugi pa operirajo s sodobnejšimi prijemi. Merkujeva Ve-spero (za marim-bo) raste iz romantike, Zanettoviče-ve Sei canzoni an-daluse (za isti instrument) segajo po sorodni glasbeni govorici, zazvenijo pa z rahlim nasmeškom, kakor z opozorilom, da je to zavedna Kit-sch-propozicija. Groteskno navezana na preteklost je tudi Viozzijeva Alternativo (1982) za fagot, edina "tržaška” skladba, ki je nastala pred leti, saj so vse ostale bile v praizvedbi. Vi dalij eva Tri fora predstavlja v svojem osrednjem delu Melodia višek preprostosti v povednosti, ki jo lahko tolmačimo le kot provokacijo, saj se v zaključnem delu Vivace izgubi še poslednja logika te stilne izbire. Zelo blizu Merkujevi Vespero je Pipolova Ein Konzertstiick fiir Fagott al-lein, medtem ko zazveni pozno-tomantična tradicija v Biluca-glievi lo dicevo tra me s tipično dekadentnim prizvokom, v čisto izvirni mešanici z igro zvokov, ki se porajajo iz pretolmačenja žive besede. S Claudiom Biluca- glio stopamo v svet, ki se le delno drži določenih stilem. Trdno zasidran v samosvoj "neoklasicizem” je Marc o Sofia-nopulo, ki izpriča v svoji Tocca-ti za marimbo kultiviranost svoje izrazne izbire. Ravno tako vešče operira z glasbeno govorico Franco Dominutti, čeprav v svojih Due pezzi (za fagot) predstavi diptih, ki ne daje občutka homogene celote, saj predstavlja dve zelo oddaljeni glasbeni obdobji. Ob teh "običajnih” tržaških skladateljih si svojo pot v naš glasbeni svet utira mlajša generacija, ki se odlikuje po svojem sodobnem prijemu. Corrado Gu-lin v svojem Marimbavverk dokazuje navezanost na samosvoj izrazni svet "glasbenih predmetov”, kjer je konceptual-nost bistvenega značaja, medtem ko izhaja iz glasbe Corrada Rojca in Pierpaola Z urla večja pozornost na komunikativnem naboju. Sicer je napadalna energija Zurlove Noot (za marimbo) svobodnejša, daljša; Rojčeva Pour les cailloux du bruit (za isti instrument) izpade v svoji silovitosti naperjena sama vase. Koncert marimbista Fabiana Perez-Tedesca je predstavil tudi izvajalčevo skladbo I. Pieza para marimba - Cuadros, ki se je odlikovala po svoji instrumental-nosti, kakršno smo seveda pri tem argentinskem virtuozu tudi pričakovali. Koncert fagotista Vojka Cesarja (na sliki - f. KROMA) je krstil tudi Ramovševo Caesar vin-cit, dramaturško oblikovano igro zvokov, ki izhajajo iz izvajalčevega imena; povednost tega znanega slovenskega skladatelja ohranja svojo u- činkovitost v sek-venčnosti podajanja, iz katere razbiramo dediščino preteklosti -kako drugače pa Ramovš uporablja "filter” sodobnosti, če tvegamo primerjavo z Vi-dalijem! Ob praizvedbah si je Vojko Cesar privoščil del železnega sodobnega reperr toarja: Bet- tinellijevo Koncertno etido (1977), ki je v svoji navezanosti na logiko glasbene pripovedi magistralno oblikovano delo, in Stockhausnovo Im Freundschaft (1982). Slednja je izzvenela brez dramaturške postavitve, kljub temu pa pustila za seboj globoko sled. Koliko izraznosti je nad enim samim dolgim Stockhausnovim zvokom! Glede izvedb bi ob strogi profesionalnosti obeh izvajalcev poudarili razliko med njunima svetovoma: marimbist Fabian Perez-Tedesco ima na svoji strani radoživost in fantazijo, Vojko Cesar pa globoko izvajalsko skepso. V PALAČI ZA SPOMENIŠKO VARSTVO Slovenska umetnost med 80. in 90. leti Razstavo je pripravil Toni Biloslav V pritličnih prostorih palače spomeniškega varstva je v Trstu na ogled pomenljiva razstava o sodobni slovenski umetnosti med 80. in 90. leti, ki jo je pripravil Toni Biloslav v sodelovanju z Andrejem Medvedom in Judito Krivec-Dragan, njun je tudi spremni tekst v katalogu razstave, s katerim nas uvajata k razumevanju tega ustvarjalnega izraza pri slovenskih avtorjih. Kritik Medved opozarja, da se je vloga kritika v pristopu do umetnine spremenila, kar se sorazmerno vzklajuje z novimi potrebami umetnika. Umetnik ne usmerja več pozornosti v zunanji svet v zasledovanju lepega in potrditve v u-metnostno zgodovinskem kontekstu, a ga rSEKAJ PRIPOMB K RECENZIJI KNJIGE »SLOVENIJA - PODOBA EVROPSKEGA NARODAh Dovolj je samoponižnosti in manjvrednostnega kompleksa Avtor knjige »Slovenija - podoba evropskega naroda« Jožko Savli je poslal v objavo nekaj misli v zvezi z recenzijo knjige, ki smo jo objavili pred dvema dnevoma: Vesel sem bil pozornosti, ki jo je Ace Mer-tnolja naklonil moji zadnji knjigi o evropski Sloveniji (Primorski dnevnik 8.11.). Ne morem pa se v celoti strinjati z njegovimi pogledi na odkrivanje podobe Slovencev v zgodovini, ki naj bi bilo nekako odveč, ah celo moteče. Tako je vsaj mogoče povzeti iz njegovih naslednjih besed: »...vendar želim biti priznan in spoštovan zaradi tega, kar sem, in ne zaradi Karantanije in Venetov.. Želel bi, da sosedje spoznajo mojo kulturo in zgodovino. V disputu o tem, kdo ima več zgodovine, pa me bodo sosedje ponovno zasuli s svojim plemstvom, papeži...« Ne vem, zakaj bi moralo soočanje z zgodovino, Ce je namen pošten in resen, voditi do "disputa”? Sam sem doživel prav nasprotno! Sosedje so mi Popravljali slabo mnenje o slovenski zgodovini. Tako mi je v času mojih dunajskih študijev prof. nc Erich Komer, predsednik Avstrijske lige za Človekove pravice, doma iz Leobna, zatrdil: »Av-afrijci nikakor nismo Nemci, temveč Karantanci. Četudi se je v stoletjih razširil nemški jezik, je ljudstvo ostalo isto, in je nadaljevalo staro karantansko izročilo...« Bilo je, kot da bi padel nek zastor, ki so ga v preteklem stoletju postavile ideologije, in ki ga vzdržujejo še danes: nemškonacionalna nad Avstrijci, panslovanska in jugoslovanska nad Slovenci. Odkrivanje ene in iste zgodovine v kulturnem, narodnostnem in političnem svojstvu seveda še ne pomeni, da se bomo Slovenci sedaj kar pridružili nemško govoreči Avstriji, ki zaradi nas gotovo tudi ne bo menjavala svojega nemškega jezika, zato da bi jo lažje sprejeli. Toda vsa ta odkritja nedvomno prispevajo k drugačnemu vzdušju na območju Alpe-Jadran. Tudi k temu, da naši drugojezični sosedje, ki so tudi slovenskega porekla, začnejo gledati drugače na slovenske sosede, začnejo ceniti in se tudi učiti njihovega jezika. Saj gre končno tudi za jezik njihovih prednikov. Ce je Milan Kučan, predsednik slovenske republike, ko je letos ob koncu junija spregovoril na slovesnosti v Ženevi, kjer je bil odkrit venetski konj (izdelal Oskar Kogoj) kot darilo Slovenije v tamkajšnjem parku pred palačo narodov, omenil tudi starodavne simbole slovenske državnosti, je s tem pokazal na pomen, ki ga pred svetom predstavlja državniško izročilo nekega naroda. Ni pa seveda nujno, da bi se slovenski ljudje ob tem na vsakem koraku trkali na prša, in Ace Mermolja ima gotovo prav, če hoče biti pri sosedih priznan in spoštovan zaradi tega, kar je, torej zaradi slovenske pripadnosti. Eno se ob drugem sploh ne izključuje. Ko je založba Humar lansko leto predstavila moje študije "Slovenska znamenja”, v naših listih, niti na levi in še manj na desni, ni bilo nobenega odziva. Po enem letu pa je postalo očitno, da velik del slovenske kulture - ki jo mdr. omenja tudi Ace Mermolja - sploh ni bil še ovrednoten in predstavljen naši široki javnosti, in da ga ni več mogoče spregledovati. Pa najsi bo nasprotovanje starih, v jugoslovanskem obdobju prevladujočih krogov, prav zaradi mojega odkrivanja Venetov, še tako veliko. Slovenska pamet ne more biti več ujeta v stare, skorajda osnovnošolske kalupe gledanja in mišljenja, dresirana v samoponižnosti, manjvrednostnem kompleksu in občudovanju vsega tujega. Nekateri krogi na ta račun še danes dobro zaslužijo, ne le z uvozom "boljšega” blaga, temveč tudi s preprostim prevajanjem tujih del in spisov. Tako nam v namišljenem ali preračunanem poslanstvu odpirajo obzorja navzven, in preusmerjajo pamet vstran od lastnega življenjskega okolja, ki ga je nujno potrebno na novo ovrednotiti. Jožko Savli prenovljen individualizem vodi v interioriza-cije, v lasten svet, k obnavljanju notranjih občutkov. Že z ozirom na neobičajno velikost platen razumemo, kolikšna je potreba po osvobajanju podzavestnih pretokov preko ustvarjalnega navdiha. Napetost občutimo že na prvi pogled v dvorano po možni prisotnosti črnih, temnih, kontrastnih barv in oblik v prostoru, ki si z močnim izraznim nabojem utirajo pot do gledalca. Trenutek kreacije presega na raven zasledovanja eksistencialnih vrednot preko lastnih izkušenj. Judita Krivec-Dragan ne vidi v novih tendencah v umetnosti devetdesetih še prelomnice, sluti pa približevanje, stopnjevanje napetosti, ki botrujejo spremembam. Umetnik postane posrednik med nevidnim in vidnim, svoje vizije udejani v umetnini, vojno sprejema kot neizbežno zlo, v odnosu do narave ve, da ni poti nazaj. Relativnosti časa in prostora odgovarja zaverovan v možnost spremembe. Utira si pot po novih izraznih kanalih, ki nudijo možnost dinamične interaktivnosti v času in prostoru: instalacije, postavitve v prostoru, video posnetki. Porajajo se alternativne skupine, ki zasledujejo nove pristope do ustvarjanja. Viseče umetnine so izdelane večinoma na platneni podlagi, poredkoma na lepenki, lesu ali na drugih materialih s slikarskimi posegi z akriličnimi in oljnatimi barvami. Se zlasti pri nekaterih izstopajo reliefno obdelani materiali in ustvarjajo določene otipne sugestije. Tako nas tik pri vhodu pritegne "Istrski palimpsest” Emerika Bernarda iz leta ’85. Ob pogledu na dvorano stopijo v ospredje kipi in prostorske postavitve, ki so nastale v tekočem letu, z izjemo "Gnezda” Mirsada Begiča iz voska, mavca in vrvi ter pokončnega bronastega "Pegasa” Jakova Brdarja, ki se mogočno dviguje nad opazovalcem. Prav nasproti nas mehko obdelana lesena "Freiburška statua” Luja Vodopivca prostorsko opleta. Mirko Bratuša ludično in dinamično oživlja osrednji razstavni prostor s postavitvijo v lesu in žgani glini z naslovom: ”Ko sem jo videl prvič plesati”. Marjetica Potrč nam ob tekstu Janezove A-pokalipse ponuja sivino zidu, instalacije in o-peke, mavca in peska, kot izziv za vsakodnevno razmišljanje o eksistencialni pereči problematiki. Tik na dnu dvorane nas dočaka Rene Rusjan z instalacijo: "Spomin kosa”, kjer ustvarja vez med prejšnjimi instalacijami, ki so nastale od leta 88 dalje s katerimi ustvarja nevidno pot preobrazbe v času in prostoru, kot dinamični nakaz evolucije. Železne strukture in blago bistveno dopolnjujejo umetniški fotoalbumi s katerimi ustvarja neposreden stik z gledalcem in v katere izlivajo ob svoji radovednosti še soude-leženje. Prav ob novejših umetninah začutimo res spreminjanje, ki ga Judita Krivec-Dragan beleži, morda nas s svojo izzivalnostjo vabijo, prej k razmišljanju prav za že omenjeno interakcijo z ambientom samim. Poleg omenjenih razstavljajo še: Aleksij Kobal, Milan Erič, Dušan Kirbiš, Tuge Sušnik, Bojan Gorenec, Živko Marušič, Andraž Šalamun, Franc Gruden, Zmago Jeraj, Marko Tušek, Erik Lovko, Dušan Fišer, Joža Slak-Doka, Zdenka Huzjan, Petra Varl Simončič in Sergej Kapus. Jasna Merkh SLIKARSTVO / POGOVOR Z MARJANOM GUMILARJEM Na sliki se zgodi vse ali pa nič Brez naslova, akril na platno, 1995, Egurna (Foto: Barbara Reya) LJUBLJANA - Sedi v kavarni in pije kavo. Nič posebnega ni videti. Mirne kretnje, obvladan obraz. Laliko bi bil kdorkoli. Toda ni. Je slikar Marjan Gumilar. O slikarstvu Na sliki se zgodi vse, ali pa nic. Si razmišljal, zakaj tako velika platna? Seveda sem razmišljal. 2e zaradi tega, ker sem imel z njimi probleme povsem praktične narave. S prevozom, slik pogosto ni mogoče spraviti v galerije, stanovanja... Morda pa noCeš, da kam grejo? Morda. Včasih, ko nujno potrebujem denar in sem se že dogovoril za prodajo, pa se nato izkaže, da je slika prevelika, občutim nekakšno olajšanje, ker je slika vendarle ostala »doma«. To ni razlog Ja, zakaj so tako velika platna? To se mi je zgodilo spontano. Moje slikarstvo ni figurativno. Se pravi, ne v smislu figure in ozadja, temveč obstaja težnja po enakovredni intenzivi- rani površini, ki sega od roba do roba. hi ker je ta rob slike hkrati tudi njen vizualni konec, sem -logično - format veCal. Drugi razlog je ta.. No, neka moja slika nosi naslov Cez rdeče polje. Iluzijo polja v tem primem ustvarja rdeCa barva, ki zaradi svoje razsežnosti gledalca zaobjame, mu nekako omogoči, da se vanjo potopi, kar je pri majhnem formatu skoraj nemogoče. Vsaj ne na tak način. Neka druga slika se imenuje Vstop v rdeCe... Se pravi, slika je tista, ki narekuje format in ne nasprotno. Vse drugo bi zame pomenilo ilustracijo lastne slike. To je nekaj podobnega, kot Ce plavaš v bazenu ali pa v morju. Povedati pa moram, da se je moj format v zadnjem času vendarle nekoliko zmanjšal, kar utegne pomeniti vračanje v neko intimo. Ce bi bile manjše, bi jih morda več prodal? Cisto mogoče. To me ne zanima. Končana slika Takrat, ko je informacij na njej ravno dovolj. Slika mora vibrirati, zazveneti. Nekaj podobnega kot akord v glasbi. Seveda so takšni trenutki zelo redki, zato pa toliko lepši. Pravzaprav je to edini trenutek, zaradi katerega se . splača vztrajati v slikarstvu. Razstave Z razstavami je tako, da naj bi jih človek delal takrat, kadar ima kaj povedati. Ker pa temu ni tako, imamo samo v Ljubljani po tri otvoritve na večer. Zato postajajo otvoritve nezanimive, razstave pa dolgočasne. Včasih je bil to dogodek. Vzrok in posledica Vzrokov, da neko delo nastane, je več. Pri meni je to želja po materializaciji tistega, kar nosim v sebi. Posledice so potem katastrofalne. (Smeh) Pogled nazaj Kolaži. Morda sem najdlje vztrajal pri tem načinu. Toda na neki točki sem se ustavil in slika me je peljala drugam. In nato Anatomija barve, kot sem poimenoval razstavo v Mah galeriji leta 1989. Te slike so pozneje postale tako »težke«, duhovno in fizično, da preprosto ni bilo mogoče naprej. Nato je sledil premor, nisem slikal, in ko sem se znova lotil, sem vzel tri osnovne barve, rdečo, modro in rumeno - in zaCel iz nic. Zgodilo se je tudi tako, da sem slikal in slikal in nato v neki noči vse slike preprosto razrezal in iz njih naredil nove. Sprehaja se po mestu. Zapira se v kinodvorane. Poseda po bistrojih. Sanja misli. Življenje brbota v svoji barvitosti. Slike so vedno nekje v bližini. Drugje. Rad grem v Pariz. Ko sem bil prvič, sem naredil nekaj risb in skic. Potem nikoli več. Porabiš dva meseca, da začutiš Oblikovalci in Avgust Deržek V Razstavišču Riharda Jakopiča v Ljubljani so na ogled izdelki študentov oblikovanja ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Obsežna razstava ima jubilejno naravo; pripravili so jo ob deseti obletnici ustanovitve obeh oddelkov akademije, in sicer Oddelka za industrijsko oblikovanje utrip mesta. Smešno se mi zdi v tako kratkem Času zapirati v atelje in nato narediti razstavo »pariški vtisi« ah kaj podobnega- Bivanje v trenutku Sikarstvo je povezano z mojim zasebnim življenjem. Ce se ozrem v preteklost, točno vidim, zakaj so se določene stvari (tudi slike) zgodile ravno tako, kot so se. Četudi zasebno vse zavozim, zdaj že vem, da me včasih slika reši. Atelje. Površina platna valovi svoje življenje. Postopa naokrog. Potegne potezo in se umakne. Zopet poteza. Odmik. Gleda. Razmišlja. Poteza. Odmik. Poteza... in Oddelka za vizualne komunikacije. Razstava v Jakopičevem razstavišču, v katerem vsako leto pripravijo predstavitev rezultatov tekočih seminarjev v okviru študija, obsega izbrana študentska dela avtorjev od prvega do Četrtega letnika ter diplomske naloge. Razstavljeni izdelki segajo v čas med letoma 1990 in 1995 in dokumentirajo raznovrstne usmeritve študentov. Na Prehod Spomnim se, ko sem slikal in so zunaj menjavali železniške pragove. Nenadoma sem ugotovil, da se je ritem naselil v mojo sliko. Pojavila se je slutnja proge. HoCem povedati, da se življenje vriva v sliko. Zelja Vsa moja borba v ateljeju je iti Cez, pozabiti vse. Zdaj ali nikoli več. Odsotnost tre- ogled so avtomobilski prototipi, pohištveni unikati, izdelki grafičnega oblikovanja in vizualnih komunikacij, embalaža, telefonski aparati, svetila, okrasni predmeti, športna oprema, tekstilni izdelki in ilustracije. Vključeni so nekateri izdelki, ki so jih predstavih tudi na nedavnem svetovnem oblikovalskem kongresu na Tajvanu. Razstava poudarja visoko raven oblikovalskih prizadevanj, ki pa jih naša družba ne zna izkoristiti, zato je bore malo verjetnosti, da bi se realizirale v programih slovenskih proizvajalcev. Tudi tokratna razstava opozarja na izrazito pomanjkljive povezave med dobrimi oblikovalskimi zamislimi in slovenskim gospodarstvom oziroma industrijo. Se nekaj podatkov: na obeh oddelkih po desetih letih obstoja povprečno študira približno 120 študentov, na obeh pa poučuje 40 pedagogov (do 6. decembra, Slovenska 9, 100/50 tolarjev, odprto od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro ter med 15. in 18. uro). V Kulturno-informacij-skem centru Križanke v Ljubljani je na ogled izrazito muzejski projekt Avgust Deržek; beleženje časa, ki tjega. Samo slika in jaz. Izmakniti se dolžnosti do kritikov, do vseh drugih... Ja, samo slika je. Vas, nekje. V ozadju so polja. Rumena, zelena. Ravnina, ki s svojo tišino vliva zaupanje. Življenje, kje? Lahko bi živel marsikje, toda ne za stalno. Lahko bi bil tri mesece tu ah tam. Prekmurje Tam veliko lažje razmišljam. In zadnje Čase izkoristim vsak trenutek, da grem tja. Poezija Berem pesmi. Pravijo sicer, da je glasba najbližja slikarstvu, toda meni so pesmi. Poznaš Milana Vincetiča, tudi on je iz Prekmurja. Toda to ni pomembno. Izdal je zbirko pesmi Finska in ena od mojih slik ima prav tak naslov. Enkrat bom šel tja. Sam, kot vsak v Času bivajoči delček vseh, postopa po lastnem hrepenenju. Zaobjeti Za sliko si želim, da bi zaro-tirala v prostor, obšla svet in bi povsod pomenila isto. Da bi v sliki zaobjel vse. Želim si, da bi nekdo potem, ko me ne bo več, Se vedno nekaj videl v njej. Umetnost za tiste, Id jih za- mineva. Z njim se je Muzej novejše zgodovine spomnil svojega someščana, ljubiteljskega umetnika Avgusta Deržka (1920-1990), ki je v risarskih tehnikah in tehnikah grafičnega tiska izdelal številne vedute mesta Celje in dokumentiral spremembe, ki jih je vnesel povojni Cas v celjsko mestno tkivo in arhitekturne objekte. Na ogled je izbor njegovih del iz 50. let; vsakemu je dodana še fotografija s podobo današnjega stanja (kar je zanimiva poteza - Deržek si je ljudje, ki ne poznajo slikarstva, ga ne razumejo in se bojijo. Ce-ser ne razumeš, se bojiš, si jezen. Toda zanima jih. Ponotranjen svet Kaj jaz vem, občutek imam, da mene vse bolj zaboli. (Smeh) Mir..., no, da svet ne boli več Ja, zadnje Čase se distanciram. Potrebujem mir. Veliko Časa porabim zase, da uredim dan. Ce se le da, kam odpotujem, četudi samo za dan, dva. Vedeti Da čutiš, kako hodiš. Lidija Bučar Marjan Gumilar je bil rojen leta 1956 v Murski Soboti. Končal je Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Samostojno je razstavljal v Mestni galeriji, Mah galeriji, Galeriji ZDSLU, Galeriji Equrna (vse Ljubljana), Galeriji Loža in Meduza v Kopra, galeriji A mas A v Madridu... Skupinsko pa v Modemi galeriji na Rijeki, Galeriji FMK v Budimpešti, Modemi galeriji v Ljubljani, Maison de TEurope de Pariš v Parizu, Marburgu, Espace Eifiel-Branly v Parizu... Je dobitnik štipendije nagradnega sklada Zorana Mušiča, Rembrandtovega cekina, nagrajenec majskega salona, štipendist ministrstva za kulturo države Francije... namreč pri ustvarjanju pomagal tudi s fotografijo). Avtorji projekta so Aleš Stopar, Marija PoCivavšek in Andreja Rihter. Projekt je v bistvu likovno-glasbeni. Muzej novejše zgodovine je namreč založil tudi CD, ki vsebuje spremno glasbo k razstavi. Gre za posnetke skladb iz letošnje produkcije Boštjana Perovska (do 25. novembra, Trg francoske revolucije 7, prost vstop, odprto od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, sobota med 10. in 13. uro). (V. U.) NA KRATKO Kinoteka predstavlja filmsko umetnost Poljske LJUBLJANA - Retrospektiva z naslovom Poljski film osemdesetih let se bo začela nocoj ob 20. uri v kinotečni dvorani, in sicer s predstavitvijo znamenitega filma Andrzeja VVajde Marmornati človek. Čeprav je film nastal leta 1977, je to delo, ki napoveduje prelomna 80. leta kulturnega in družbenega življenja na Poljskem. Retrospektiva bo trajala do 18. novembra, na njej pa bodo večinoma predvajali filme, ki bodo slovenski filmski javnosti predstavljeni prvič. To so izjemno pomembna dela, saj so med njimi filmi, kot so Slučaj (1982), prvenec K. Kie-slowkega, njegov Kratki film o ljubezni (1988), dolga leta prepovedani film Zaslišanje (1982) R. Bugajskega, Drget (1981) W. Marczevvskega, Nedeljske igrice (1983) R. Glinškega, Zenska iz province (1984) A. Baranskega, Pogreb krompirja (1990) J. J. Kolškega in ne nazadnje Vročica (1981) A. Hollandove. Retrospektivo v Kinoteki bo spremljala razstava Poljski filmski plakat, ki jo bodo odprli danes ob 19. uri v prostorih Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja na Mestnem trgu 17 v Ljubljani. PR Tartini kvartet LJUBLJANA - V ponedeljek se je začel nov koncertni ciklus Tartini kvarteta z gosti. Sest koncertnih večerov bo tako kot lani potekalo v Narodni galeriji, ki se je pokazala kot odlična akustična rešitev in primeren koncertni ambient. Članom godalnega kvarteta Tartini, Črtomiru Šiško viču, Romeu Druckerju, Aleksandru Miloševu in Milošu Mlejniku, se bo na tretjem koncertu pridružila slovita harfistka Maria Graf. Četrti koncert komornega ciklusa bodo oblikovali glasbeniki Zagrebškega kvarteta, na petem koncertu pa bosta skupaj s kvartetom nastopila violinist Franco Guli in pianistka Enrica Cavallo. S pravno registracijo kvarteta kot društva so člani odpravili organizacijske nevšečnosti in poenostavili prirejanje svojih koncertov doma in v tujini. (M. Ž.) Nagrajeni predstavi v Drami LJUBLJANA - Na Borštnikovem srečanju v Mariboru sta bili nagrajeni predstavi ljubljanske Drame Grmače Daneta Zajca v režiji Mileta Koruna in Hamlet v režiji Janeza Pipana. Grmače so prejele veliko nagrado Borštnikovega srečanja, za vlogo Polone pa je dobila igralka Nataša Ralijan Borštnikovo nagrado za mladega igralca. Za svoji igralski kreaciji v Shakespearovem Hamletu sta nagradi za igro prejela Ivo Ban in Jernej Šugman. Ponovitev predstave Grmače bo jutri na velikem odru Drame SNG v Ljubljani, Hamleta pa bodo 18. novembra uprizorili že petdesetič. (K. Ž.) Marjan Gumilar (Foto: Barbara Reya) nuna... Na razstavo včasih pridejo VABILO NA RAZSTAVI Avgust Deržek: Celje, Kapucinski most, 1953 ARGENTINA / SLABE VREMENSKE RAZMERE Strmoglavilo je letalo s 53 potniki Na vojaškem letalu so potovali sorodniki argentinskih častnikov in podčastnikov 300 km BUENOS AIRES - Vojaško letalo s številnimi potniki je v noti na Četrtek strmoglavilo v bližini Cordobe, v osrednji Argentini. Nesreča se je pripetila nekaj minut pred polnočjo po krajevnem Času. Letalo vrste fokker 27 je vzletelo iz letališča Comodoro Rivadavia in se je po postanku v San Lnisu pripravljalo na pristanek na cordobskem letališču. Vremenske razmere ob uri nesreče so bile precej slabe. Letalo je prevažalo sorodnike gojencev letalske akademije, ki bi se morali udeležiti slovesne prireditve v Cordobi. Reševalna akcija je stekla takoj, kljub slabim vremenskim razmeram. Po zadnjih uradnih vesteh je letalo prevažalo 53 oseb, 48 sorodnikov Častnikov in podčastnikov vojaškega letalstva in pet elanov posadke. Med potniki je bilo tudi vsaj 24 otrok oziroma mladoletnikov. Reševalci, ki so kljub nevihti in močnemu vetru po devetih urah hoje naposled dosegli višino 2.400 m na gori Champaqui, kjer se nahajajo razbitine letala, so sporodh, da ni videti nikakršnih znakov življenja. Nekateri očividci so izjavih, da so videli visoke plamene pri gori Villa Dolores, takoj potem, ko se je letalo dotaknilo tal. Protest... I SHELL Iti LLS 3G0NI Greenpeace iz San Francisca obtožuje družbo Shell, da je kriva usmrtitve nigerijskega naravovarstvenika Wiwa. (AP) NOVICE Neznanec poljubil Diano LONDON- Varnostniki so v torek dovolili nekemu neznancu na biciklu, da je na lice poljubil princeso Diano. Seveda je loCena ženska prestolonaslednika Charlesa v to privolila, ker jo je neznanec res vljudno prosil. Ogenj pa je bil v strehi, ko je britanski bulvarski tisk ugotovil, da je neznanec neu-ravnovesenec, ki roma iz ene psihiatrične bolnišnice v drugo in je že grozil, da bo ubil svojo ženo. Neobičajna razporoka LONDON - Neka 74-letna Angležinja je zahtevala in dosegla razporoko, ker njen 61-letrd mož ni hotel imeti z njo spolnih odnosov. Kathleen Chip-pendale in David Glenn sta bila vdovca, ko sta se pred petimi leti poročila. Ona je iskala novo ljubezen, on pa prijateljico za stara leta. Sedaj sta oba zadovoljna. Ona upa, da bo našla pravo ljubezen po izgubljenih petih letih, on pa upa, da bo našel svoj mir, ki mu ga je v petih letih kalila »spolna obsedenka«. Ruski kivosesni kamen MOSKVA - Ekipa ruskih geologov je v reki Zima v sibirskem Altaju odkrila neobičajno skalo, ki je vsem povzročila glavobol, Ce so se je dotaknili. Z bioenergetskim merilcem so zanstveniki ugotoviti, da kamen vpija energijo živih bitij, obnaša se torej kot kak krvoses. Sele kasneje so na skali odkriti odtis dinozavra in jo poslali v Moskvo. Tragična otroška igra JOHANESBURG - Med igro je 13-letni Michael z oCetvo pištolo ubil svjega 12-letnega prijatelja Charla in se nat še sam ustrelil. Tragedija se je pripetila v Despachu na vzhodu capetovvnske pokrajine v Južni Afriki, ko sta bila otroka sama doma. GRČIJA / PO PRISTANKU BOEINGA 747 V Atenah onesposobili etiopskega ugrabitelja Hotel je javnost seznaniti s svojo usodo brezdomca ATENE - Brez prelivanja krvi se je včeraj pred zoro na atenskem letališču končal poskus ugrabitve boeinga 474 grške letalske družbe Qlympic Airways, ki je letal na progi Melbour-ne-Atene. Kakih dvajset minut-pred pristankom na atenskem letališču je 34-letni etiopski novinar Melaku Mekebebe zagrabil hosteso Sofio Ma-stelu (na sliki AP po srečnem razpletu) in zagrozil, da ji bo z nožem prerezal vrat, Ce mu kaka država ne bo nudila političnega zatočišča. Mekebebe, ki je nasprotnik etiopskega režima, so namreč zaradi pomanjkanja dokumentov že enkrat izgnali iz Grčije, podobna usoda Pa ga je doletela tudi v Avstraliji. Po pristanku je ugrabitelj zahteval sestanek z novinarji in s predstavniki Združenih narodov. Dovolil je 110 potnikom, da so zapustiti letalo in nato Čakal, da grške oblasti izpolnijo njegove zahteve. Grki so res dovolili televizijskim snemalcem, da so se povzpeti v letalo, med njimi pa so biti pomešani policijski spe-cialci. V trenutku ugrabiteljeve nepazljivosti so ga specialni onesposobili in rešili hosteso (na spodnji sliki AP). Incident se je torej srečno končal, ker je šlo za atipični poskus ugrabitve. Mekebebe je predvsem poskušal vzbuditi pozornost nad svojo življenjsko usodo brezdomca. TEKSAS / PRIPRAVE NA NOV ZAKON Tečaj o rabi orožja VVASHINGTON - Kaj imata skupnega balistika in psihologija? V Texasu bo od prvega januarja stopil v veljavo nov zakon, Cigar vsebina v bistvu dokazuje, da imata ti dve vedi veliko vec skupnega, kot bi si Človek predstavljal. Zakon bo dovoljeval teksaškim državljanom vselej imeti pri sebi orožje - pod pogojem, da ga ni videti. Obenem bodo morali ti državljani slediti posebnemu teCaju. Na podlagi psiholoških teorij iz 60. in 70. let bodo udeležence tečaja učili, kako naj se obnašajo v primeru nevarnosti in kako naj z napadalcem vzpostavijo pravilen odnos. Zaskrbljenost zaradi vztrajno rastoče stopnje kriminala v ZDA in republikanska večina v številnih parlamentih posameznih zveznih držav sta Teksas (in drugih 27 ameriških zveznih držav) privedli do odobritve zakona, ki dovoljuje državljanom imeti orožje vselej pri sebi. V Teksasu pa so ta zakon sklenili še izpopolniti; kdor bo želel pri sebi imeti orožje, se bo moral naučiti uporabljati revolver kalibra 38 in 9-milimetrsko polavtomta- sko pištolo. Dokazati bo moral tudi, da ve, kako ravnati v kritičnih primerih, na primer, Ce ga napade ropar in mu ukaže, naj dvigne roke kvišku. Teksaške oblasti so menda prepričane, da je pomembno vzpostaviti pravilen odnos z napadalcem, na primer tako, da napadeni v kritičnem trenutku izjavi: »Zal sva oba v neprijetnem položaju, skušajva ga rešiti.« TeCaju bo udeležence tudi naučil, kako prelisičiti napadalca oziroma streljati pred njim. V Teksasu je namreč umor pri streljanju v samoobrambi upravičen. NEMČIJA / V TRAGIČNEM POŽARU Devet mrtvih v zavetišču DETMOLD (NEMČIJA) - Devet oseb je izgubilo življenje, enajst pa jih je bilo težje ranjenih v požaru, ki je včeraj po polnoči izbruhnil v trinadstropnem zavetišču za brezdomce v Detmoldu (Severno Porenje -Vestfalija). Plameni so izbruhnili pred eno uro zjutraj v prvem nadstropju, tako da preiskovalci in gasilci vsaj okvirno izključujejo možnost zažigalnega atentata in domnevajo, da je požar povzročil kratki stik, ali kak cigaretni ogorek. Vsekakor pa so se plameni širili s tako naglico, da je le petim osebam uspelo zbežati iz poslopja. Četvorica je skočila kar z oken in se pri tem težko poškodovala, tako da sta dve osebi umrli med prevozom v bolnišnico, drugi dve pa sta v kritičnem stanju, tako da bržkone ne bosta preživeli. Gasilcem je šele opoldne uspelo pogasiti požar, tako da ne izključujejo, da bi bil lahko končni obračun še hujši, ko bodo skrbno prečesali vse uničene prostore. Poli- cija nima namreč točnega vpogleda v število oseb, ki je spalo v 18 sobah tega zavetišča za brezdomce. Preiskovalci izključujejo, da bi bili v poslopju tuji državljani, saj so v njem spali predvsem nemški klošarji, o teh pa navadno nimajo točnih seznamov, ker se njihovo število iz noči v noc spreminja, domnevajo pa, da je bilo v poslopju 25 oseb. Preiskovalci poskušajo sedaj ugotoviti istovetnost žrtev, a kot reCeno so baje vsi nemški državljani. To seveda ne izključuje, da bi bili lahko tudi oni žrtve atentata. Nemškim desničarskim obritoglavcem niso namreč trn v peti samo tujci, temeveC tudi domači klošarji in berači. Prav zato bodo gasilci in policija skrbno preverili toCne vzroke požara. Kot so sporočili gasilci, so plameni popolnoma uničili zgornja nadstropja, k sreči pa se požar ni razširil na druga poslopja. Iz previdnosti so oblasti izselile kakih 20 stanovalcev iz sosednjih hiš, ki so se lahko šele dopoldne vrnili na svoje domove. NOVICE Predlog o nezaupnici španskemu premieru MADRID (Reuter) - Potem ko je senat v sredo ustanovil komisijo, ki naj bi raziskala dogajanja v španski »umazani vojni« proti gibanju ETA v osemdesetih letih, so predstavniki španske opozicije predlagali glasovanje o nezaupnici vladi Felipeja Gonzaleza. Predsednik vlade”, ki zanika vpletenost v zločine, ki so jih proti Baskom zagreših varnostne sile in plačanci, glasovanju o nezaupnici ne pripisuje enakega pomena kot dejstvu, da parlament ni odobril vladnega predloga proračuna za leto 1996. Španska ustava podobno kot slovenska namreč predvideva konstruktivno nezaupnico, kar pomeni, da morajo stranke, ki odrečejo podporo vladi, da bi jo odstavile, hkrati pripraviti tudi predlog o njeni zamenjavi, tega pa proti Gonzalezu naperjene stranke skoraj niso sposobne izpeljati. Poleg nezaupnice Gonzalezu grozita tudi pričevanje pred novoustanovljeno komisijo in sodišče, kjer odločajo o tem, ali obstaja dovolj dokazov o premierovi vpletenosti v »umazano vojno«, da bi proti njemu sprožili sodni proces. John Major izgublja boj za priljubljenost LONDON (Reuter) - Zdi se, da se bo britanski premier John Major proti obnovljenim kritikam na ra-Cun svojega vodenja države boril s pomočjo državnega proračuna. Vsi znaki kažejo, da je bilo vladnim ministrom ukazano, naj bistveno zmanjšajo svoje stroške in se pripravijo na znižanje proračunskih sredstev. Z novo proračunsko politiko si Major skuša povečati priljubljenost med kolegi, saj je zaradi načina, kako se je lotil težav doma in po svetu, v zadnjih mesecih izgubil precej ugleda. Velik udarec je doživel ta teden, saj so se številni konservativci v parlamentu pridružih laburistom, ko je Major zahteval, da vsi poslanci objavijo, koliko zaslužijp kot politični svetovalci v različnih družbah. Naslednje ponižanje je sledilo dan pozneje, ko so javnomnenjske raziskave pokazale, da ga podpira le vsak peti Britanec. Danski poslanci preslišali kitajske grožnje K0BENHAVN (Reuter) - Včeraj so danski parlamentarci kljub grožnjam Kitajske potrdili, da nameravajo obravnavati spoštovanje človekovih pravic v Tibetu. Predsednik danskega parlamentarnega odbora za zunanje zadeve je dejal, da groženj Kitajske, ki jih je označil za nesprejemljive, ni pričakoval. Iz kitajskega veleposlaništva v Kobenha-vnu so namreC v sredo sporoCih, da bo obravnava pomenila nesprejemljivo vmešavanje Danske v notranje zadeve Kitajske in da bodo zaradi tega prizadeti odnosi med državama. Predstavniki danske industrije so se prestrašili, da bi obravnava, na katero je povabljen tudi tibetanski duhovni vodja dalajlama, utegnila povzročiti upad danskega izvoza na Kitajsko. NEMČIJA IN EVROPSKA UNIJA Kohl zavrača pomisleke o enotni valuti BONN, LONDON (Reuter) - Vodilni predstavnik nemške centralne banke Otmar Issing je včeraj izjavil, da pričakovanja o uvedbi enotne evropske valute do leta 1997 nimajo trdne osnove. Po njegovem mnenju tudi nihče ne more pričakovati, da bodo vse države Članice EU sprejele enotno valuto takrat, ko bo do njene uvedbe v resnici prišlo. Issing, ki je trenutno v Londonu, je v svojem govoru poudaril, da bo nemška centralna banka dopustila uvedbo le taksne evropske valute, ki bo enako močna kot nemška marka. »Za nas je izredno pomembno, da zaupanje, ki ga trenutno uživa marka, prenesemo na enotno valuto.« Kancler Helmut Kohl pa se pred nasprotniki enotne evropske valute brani z drugo, precej Čustveno obarvano temo: nezaupanjem in nenaklonjenostjo, ki ju je na tujem deležna Nemčija. Kohl, sicer vnet zagovornik evropskega zbliževanja, je opozicijske socialdemokrate (SPD) ob- tožil, da pri ljudeh zbujajo strah o manjši vrednosti in nestabilnosti nove valute, ki naj bi začela veljati leta 1999. Na vprašanje, kako učinkovita bo nova valuta, ki bega tako SPD kot finančne analitike, Kohl ni odgovoril, Čeprav kaže, da bodo stroga določila za vstop v monetarno unijo izpolnili le Nemčija, Luksemburg in Irska. Namesto odgovora je Kohl opozoril na nezaupanje evropskih vlad do Nemčije. »V spodnjem domu britanskega parlamenta je večkrat slišati izjave kot:‘Dvakrat smo jih premagali in vedno znova so se postavili na noge.’ Takšne izjave so res ne- Nove zvezne dežele odslej lažje do ekujev ERFURT (dpa) - Predsednik Evropske komisije Jacques Santer je obljubil poenostavitev pravnega postopka dodeljevanja finančne pomoti vzhodnemu delu Nemčije. Na včerajšnjem srečanju predsednikov vzhodnonemških deželnih vlad v Erfurtu je Santer poudaril tudi pomen programa Evropske unije za pomoč vzhodnemu delu Nemčije, ki mu bo EU med letoma 1994 in 1999 namenila 13, 6 milijarde ekujev. S to finančno pomočjo naj bi na vzhodu Nemčije ustvarili kar 700 tisoC novih delovnih mest. Produktivnost vzhodnonemške industrije je za polovico manjša od tiste na zahodu. Predsedniki vzhodnonemških dežel so se zavzeh za izboljšanje cestnih povezav s srednjo in vzhodno Evropo. Nemški kancler si želi, da bi mu evropski partnerji bolj zaupali umestne,« je na parlamentarni razpravi o nemškem proračunu poudaril nemški kancler. Finančni analitiki menijo, da je kancler s taksnimi izjavami skušal preprečiti preveč gorečo razpravo o prihodnji evropski valuti. SPD, ki bi lahko resno ogrozila Kohlov položaj na prihodnjih splošnih volitvah leta 1998, opozarja, da utegne nemška marka izgubiti vrednost, če bo Nemčija uresničila stroge pogoje za vključitev v monetarno unijo. Vse raziskave javnega mnenja kažejo, da dve tretjini Nemcev nasprotujeta uvedbi enotne evropske valute, saj je njihova vera v nemško marko prevelika. Kohl se v javnosti izogiba pogovorom o prihodnji evropski valuti, vedno pa poudarja nemško proe-vropsko usmerjenost. Nemci so bolj ponosni na svojo marko kot na zastavo ali državno himno. Vodja SPD Rudolf Scharping se zaveda Kohlove šibke točke, zato opozarja, da bi morali še pred pogajanji petnajsterice o uvedbi enotne valute o njej temeljito razpravljati doma. »Medvladni sporazumi bodo brez vrednosti, če jih ljudje ne podpirajo,« pravi Scharping. Kancler Kohl je opozoril, da bi nemško nasprotovanje lahko obudilo spomine na temno plat zgodovine, predvsem drugo svetovno vojno; slišati bi bilo kritike, da Nemčija ni naredila ničesar za zbliževanje držav na Stari celini. Nikdar ne bo pozabil izjave nekdanjega francoskega predsednika Mitterranda, ki je rekel, da imajo Nemci velike težave pri združevanju Nemčij, »vendar jih bodo zagotovo sposobni rešiti in postali bodo močnejši, kot so bili kdajkoli«. Prav zadnji del stavka je bilo slišati po vsej Evropi, poudarja Kohl. »Zato se moramo odločati za več majhnih korakov. Moramo pridobiti naklonjenost, biti občutljivi na obsodbe zaradi svoje zgodovine, čeprav niso utemeljene.« S tem je Kohl tudi namignil, da se je SPD izneverila svoji dolgoletni tradiciji, saj naj bi socialisti od nekdaj podpirali združevanje Evrope. »Ne vem, kaj se dogaja s SPD. Zaradi evropskega vprašanja se nemški demokrati ne smemo razcepiti,« je dodal Kohl. VPRAŠANJA PRIHODNOSTI EVROPSKE UNIJE Boj med malimi in velikimi ribami BRUSELJ (Reuter) - Znotraj EU se manjše države borijo proti poskusom skupine velikih držav, da bi skladno s svojo močjo dobile večji vpliv na sprejemanje odločitev v organizaciji, ki naj bi v prihodnosti imela več kot 20 članic. »Te-žkokategomild«, kot so Nemčija, Francija in Velika Britanija, menijo, da bo varovanje pravic manjših članic v skladu s sporazumi spodkopalo njihovo sposobnost vpliva na oblikovanje skupne politike. Diplomati navajajo, da se je boj med »majhnimi in velikimi ribami« zaostril, ko so se začele priprave EU na sprejem novih članic, kot so Malta, Litvanija in Bolgarija. Vprašanje bo prišlo v ospredje prihodnje leto na tako imenovani medvladni konferenci, na kateri države članice ocenjujejo minulo delo. Velike države bodo zahtevale naslednje: Glasovanje: Velike države zaradi številnejšega prebivalstva zahtevajo zase večje število glasov v postopku sprejemanja evropskih zakonov v ministrskem svetu. Velike države si bodo skušale zagotoviti taksno število glasov, da jih koalicije majhnih držav ne bodo mogle preglasovati. Komisarji EU: V skladu s splošno sprejetim pravilom mora imeti vsaka država Članica v Evropski komisiji vsaj enega člana, kar pomeni, da bo komisija ob predvideni širitvi EU postala prevelika in preokorna. Velike države zahtevajo, da se manjše odpovejo enemu od svojih dveh ko- misarjev, pri čemer se velike države niso pripravljene odpovedati svojim komisarjem. Kot drugo rešitev predlagajo uvedbo podkomi-sarjev oziroma sistem rotirajočih komisarjev. Oba predloga majhne države ocenjujejo kot napad na njihov položaj. Predsedovanje EU: Nekatere Članice menijo, da je šestmesečno obdobje prekratko, medtem ko se velike države bojijo, da bodo s povečanjem števila članov vse redkeje prišle na vrsto. Velike države so predlagale podaljšanje predsedovanja na eno leto in uvedbo skupnega predsedovanja treh držav. To bi pomenilo, da bi v vsakem obdobju predsedovala vsaj ena od velikih držav, kar majhne države razumejo kot zmanjševanje svoje vloge v EU. Majhne države tudi pozorno spremljajo francoski predlog o ustanovitni nekakšnega »super komisarja«, ki naj bi usklajeval na primer zunanjo politiko držav Članic. Majhne države se najbolj bojijo, da bodo velike države sklepale kupčije na njihov račun, da bi dosegle določene cilje. Velika Britanija bi lahko na primer omilila svoje nepopustljivo nasprotovanje odpravi pravice do veta, Ce bi dobila več glasov. Države Beneluksa so že pozvale majhne države k enotnemu nastopu na prihodnji medvladni konferenci. Nizozemski premier Wim Kok je izjavil, da »v EU s petnajstimi Članicami postajajo posamezne države vse manj pomembne, zato bi se morale povezati, da bi lahko uveljavile svoje predloge«. VRTILJAK PREDSEDOVANJA EVROPSKI UNIJI 1. 1. - 30. 6. ' 1999 ___________ANALIZA___________ Demokracija grozi »veliki viziji« ......Na prvi pogled se zdi, da nemška demokracija ne deluje - kot da Nemci, od katerih dve tretjini nasprotujeta uvedbi skupne evropske valute, nimajo svojega glasu v bundestagu. Prejšnji konec tedna, ko so socialdemokrati pogumno izrazili svoje pomisleke o predvidenem umiku za uveljavitev evropske monetarne unije, je bil odziv cvro-navduSencev iz vladajoče koalicije in medijev milo rečeno buren. »Velika vizija evropske politične in gospodarske združitve lahko postane talec domačih predvolilnih bojev,« je v uvodniku časnika International Herald Tribune zapisal Alan Friedman. Vendar ni bil edini, ki se je zbal, da bi demokracija uničila »veliko vizijo«. Ceneno, neodgovorno, kamikaze in velika zgodovinska napaka so le nekateri od izrazov, s katerimi je vladna koalicija podcenjujoče označila »odpadnistvo« SPD. Seveda je zdaj razumljivo, da so politična vprašanja, kot je potreba SPD po zbuditvi zanimanja volilcev, igrala pomembno, če ne celo glavno vlogo pri odločitvi socialdemokratov, da postavijo umik EMU pod vprašaj. Vendar je lastnost demokracije tudi ta, da se vlada odziva na mnenje volilcev, če ne zaradi tega, ker je to pač demokratično načelo, pa zato, ker je to v njenem interesu. Najbolj zanimivo pri vsem pa je, da histerija, s katero se evropske elite odzivajo na polemike o EMU, samo povečuje pomisleke o krhkosti tega projekta, kot da zamisel o skupni evropski valuti ne more prestati nikakršnega preizkusa javnosti. O monetarni uniji nikdar ni bilo prave razprave. Številni ugledni ekonomisti dvomijo o njeni prednosti. Poznavalci prizna- vajo, da določila maastrichtskega sporazuma nimajo kaj dosti opraviti z ustvarjanjem razmer za enotno valuto, pri čemer se postavlja vprašanje, ali niso bila sprejeta le kot prvi korak k centralizirani evropski fiskalni politiki. Santerjevo vedenje je odraz vsega, kar je narobe v odnosu Evropske komisije do monetarne unije in evropskega federalizma. Se kdo spomni Bernarda Connollyja, ekonomista Evropske komisije, ki je pripravil uničujoče poročilo o monetarni uniji? Komentatorji so mu očitali pretiravanje, ko je napisal, da je želja po nebolečem prehodu v federalno urejeno Evropo vse prevečkrat izgovor za utišanje nesoglasij glede ključnih vprašanj o združevanju Evrope. Odzivi na Cormollyjevo knjigo so to potrdili. Čeprav Connolly na komisiji Se vedno vodi oddelek, ki nadzira delovanje evropskega mehanizma valutnih tečajev, pa nima vstopa v svojo pisarno in druge prostore sedeža EU. Njegove fotografije so celo razdelili varnostnikom na sedežu v Bruslju. Se bolj kot način, kako poskusa komisija v lastnih vrstah zatreti razpravo o poteh in ciljih evropske integracije, pa je razočamjoče dejstvo, da poskušajo politiki iz članic EU zatreti tudi zdravo demokratično razpravo v svojih državah. Ah lahko zamerimo evropskim volilcem, ker jih je strah dejstva, da pomembnih odločitev ne sprejemajo več njihovi demokratično izvoljeni parlamenti, temveč skrivnostni birokrati, ki takoj »potolčejo« vsakogar, ki dvomi o njihovih sklepih? Ne. In ne glede na to, kakšni so bili njeni motivi, nikakor ne moremo obtoževati SPD, ker se je lotila tega vprašanja. VVall Street Journal ODLOČITEV HAAŠKEGA SODIŠČA Jugoslovanski častniki obloženi vojnih zločinov »Roka pravice« se bliža beograjskim vrhovom HAAG, SARAJEVO (Reuter) - Sodišče za vojne zlo-Cine na območju nekdanje Jugoslavije je tri Častnike jugoslovanske vojske obtožilo vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, Mile MrkšiC, Miroslav Radič in Veselin SljivanCanin naj bi bili odgovorni za napad in ukupacijo Vukovarja novembra 1991. General MrkšiC je vo- vembra iz bolnišnice od-dil vojaško enoto, ki je peljala »veC kot 300 ra-oblegala Vukovar in ga njencev, elanov osebja in 18. novembra 1991 zase- hrvaških političnih akti-dla; Radie in Sljivanča- vistov« ter jih zaprla v nin sta bila prav tako v vojašnico jugoslovanske poveljstvu Mrkšičeve vojske v predmestju Vu-v°jske. Obtožnica Mrkši- kovarja. Ca bremeni odgovornosti Večino zajetih ljudi so Za smrt 400 ljudi, ki so se nato odpeljali na kmetijo po padcu mesta zatekli v v Ovčari, štiri kilometre vukovarsko bolnišnico, jugovzhodno od Vukova-Njegova vojska je 20. no- rja, kjer so jih pretepali, General Mrkšič naj bi bil kriv za smrt 400 Vukovarčanov (AP) nato pa so jih razporedili v skupine po 15 do 20 ljudi in jih s tovornjaki odpeljali v smeri Grabova, kjer so MrkšiCevi vojaki ubili najmanj 260 ljudi in jih zakopali v množični grob. Tiskovni predstavnik mednarodnega sodišča v Haagu je povedal, da gre za prvo obtožbo generalov jugoslovanske vojske, s Cimer so se predstavniki mednarodnega pravosodnega telesa nevarno približali Beogradu, središču moCi srbskega predsednika Slobodana Miloševiča. »Pričujoča obtožba razkriva strategijo tožilca, ki si na lestvici vojaških poveljnikov prizadeva priti čim višje,« je dodal tiskovni predstavnik, ki je zavrnil namigovanja medijev, da bi obtožba treh generalov utegnila ogroziti mirovni proces v Daytonu. Sodišče v Haagu je namreč pravosodna ustanova, ki deluje na osnovi dejstev, ne glede na politične posledice. Viru blizu mirovnih pogajanj v Ohiu so sporočili, da so predstavniki sprtih strani v dolgotrajnih in mučnih pogajanjih dosegli napredek. Ameriški mirovni pogajalci so predsednikom treh držav Miloševiču, Tuđmanu in Izetbegoviču izročili popravljene dokumente, o katerih so predsedniki Srbije, Hrvaške in BiH razpravljali minuli teden. Pogajalci upajo, da bodo popravki predlaganih dokumentov privedli do končne rešitve spora na Balkanu. »Osvoboditelji« Vukovarja niso prizanašali nikomur POGAJANJA O USODI VZHODNE SLAVONIJE Odslej za zapitimi vrati ZAGREB (Reuter) - Hrvaški predsednik Franjo Tuđman, Id se je vrnil na mirovna pogajanja v ameriško letalsko oporišče v Ohiu, je obudil grožnje o tem, da bo Hrvaška s silo osvobodila območje vzhodne Slavonije, Id je zadnji kos hrvaškega ozemlja pod nadzorom uporniških Srbov. Tudmanova tiskovna predstavnica je povedala, da bodo pogajanja o zasedenem območju Hrvaške odslej potekala za zaprtimi vrati, tako kot pogajanja o mirovnem sporazumu med sprtimi stranmi na območju nekdanje Jugoslavije, ki že teden dni potekajo v Dayto-nu. Sorodniki 8000 Hrvatov, ki jih pogrešajo od leta 1991, ko so uporniški Srbi prevzeli nadzor nad vzhodno Slavonijo, so mirovnim pogajalcem v Dayto-nu poslali pismo, v katerem diplomate prosijo, naj »voj- nega zločinca Slobodana Miloševiča prisilijo, da bo povedal, kje so pogrešani«. Zahodni diplomati so včeraj izrazili skrb zaradi groženj predsednika Tuđmana, ki utegne območje vzhodne Slavonije, potem ko so uporniški Srbi minuli teden zavrnili najnovejši predlog za rešitev spornega vprašanja, s silo priključiti hrvaškemu upravnemu redu. »Spomnite se, kaj se je zgodilo pred operacijama Blisk in Nevihta. Ponujali smo mirno rešitev in si prizadevali za mimo poravna- vo spora, a ne moremo se odpovedati osvoboditvi svojega ozemlja; štiri leta Čakanja je dovolj.« Tudmanova tiskovna predstavnica Nataša RajakoviC omenjenih besed hrvaškega predsednika ni hotela komentirati. »Pogajanja o spornih vprašanjih pač potekajo za zaprtimi vrati,« je ponovila Rajakovičeva, »saj menimo, da ne bi bilo koristno, Ce bi o morebitnih odločitvah obveščali medije.« Odposlanka Združenih harodgv za ugotavljanje kršitev človekovih pravic na območju nekdanje Jugoslavije Elisabeth Rehn je v svojem prvem poročilu Hrvaško obtožila grobih kršitev človekovih pravic srbske manjšine na območju tako imenovane Krajine. Nekdanja finska ministrica za obrambo se je na območju nekdanje Jugoslavije - v Zagrebu, Sarajevu, Beogradu in na območju Krajine -prvič mudila oktobra letos. Rehnova je v poročilu zapisala, da je hrvaška vojska med avgustovsko ofenzivo ubila več ostarelih civilistov, streljala na srbske prebivalce, ki so bežali iz svojih domov, s topništvom obstreljevala cilje, ki za vojaško operacijo niso bili pomembni, ter preganjala ljudi, ki niso hoteli zapustiti svojih domov v Krajini, in zažigala njihove hiše. Odposlanka ZN je največ kršitev naštela na območju Knina in Gline. Celo optimisti so presenečeni STRASBOURG - Makedonija in Ukrajina sta od včeraj polnopravni cianid Sveta Evrope (SE). Zunanja ministra obeh držav sta včeraj podpisala Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in priznala sodno oblast Evropskemu sodišču za dovekove pravice. Svet Evrope združuje države zahodnoevropskih demokracij ter države iz srednje in vzhodne Evrope, za katere je članstvo pomemben korak pri prizadevanjih za vstop v Evropsko unijo. Svet je bil v Strasbourgu ustanovljen z namenom, da bi prispeval k širjenju demokracije, nadzoroval izvajanje človekovih pravic in ohranjal kulturno različnost med evropskimi narodi. Makedonija je po Sloveniji druga od držav, nastalih iz nekdanje Jugoslavije, ki ji je uspelo vstopiti v SE, o pristopu Hrvaške in Bosne pa parlamentarna skupščina SE še vedno razpravlja. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je že 27. septembra sprejela odloči- tev o sprejemu Makedonije med redne Članice. Parlamentarci SE so odločitev sprejeli soglasno, z glasovanjem pa so najbolj presenetili grški predstavniki. V Makedoniji takšnega dogodka niso pričakovali še pred iztekom leta. Vzrok za pesimizem je bil v tem, da SE junija makedonske prošnje ni hotel uvrstiti na dnevni red, vsi pa so meni-li, da se bo podobno zgodilo tudi septembra. K takšnemu mnenju je prispevalo znano grško stališče in nasprotovanje albanskih političnih strank Makedonije, da bi to državo sprejeli v SE še pred izpolnitvijo nekaterih albanskih zahtev. Se več, najvecja albanska stranka, ki je del koalicijske vlade, je poslala pismo ko- misiji SE, v katerem je prosila za odlog rešitve makedonskega vprašanja, dokler Makedonija ne bi začela uresničevati pravice etničnih skupin do enakopravnosti. Zdi se, da je najpomembnejšo vlogo odigralo Ibrahim Mehmeti, AIM dejstvo, da Makedonija do takrat še ni sprejela nekaterih sistemskih zakonov, tudi tistega o lokalni samoupravi ne. V začetku septembra, ko so javnost razveselile novice o napredku makedon- sko-grških pogajanj in so se zaceli pogovori ministrov, je pravna komisija SE dala zeleno luc za sprejem Makedonije v SE. Ker sta pred tem enako odločitev sprejeli tudi komisija za politični sistem in komisija za drža- Zasedanj Sveta Evrope se bodo odslej udeleževal; tudi makedonski in ukrajinski predstavniki ve nečlanice, se je Makedonija skoraj znašla v parlamentu SE. Za sprejem odločitve v parlamentarni skupščini, ki potrjuje odločitve komisij, namreč zadostuje večina glasov. To pomeni, da Grčija, ki je ves čas zavirala postopek, ni imela pravice veta na odločitev parlamentarne skupščine. Kaže, da za »nepričakovanimi« dogodki stoji ena od velesil, kar tudi pojasnjuje naglico, s katero je bilo vprašanje Makedonije uvrščeno na dnevni red. Sklep, da gre res za svetovne interese, potrjuje dejstvo, da se od junija do septembra v Makedoniji ni nic spremenilo - sprejeli niso nobenega od zakonov, ki so bih pogoj za vstop v SE. Prav zato analitiki te dogodke povezujejo z ameriškimi prizadevanji za rešitev krize na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Resnici na ljubo, po odločitvi parlamentarne skupščine SE je Makedonija dobila nalogo, naj sprejme veC konvencij o zaščiti človekovih in manjšinskih pravic, kar je (nerada) sprejela. Odbor ministrov držav članic še vedno predstavlja edino oviro, saj je pobditev odločitve generalne skupščine v njegovih rokah. Odločitve sprejema z dvotretjinsko večino, zato bi morebitna grška »akcija« med partnerji v Evropski uniji utegnila ogroziti dokončen sprejem. Kaj takšnega je Čedalje manj verjetno, saj sta ministra obeh držav v New Yorku že podpisala sporazum, poleg tega pa so tudi grški predstavniki sodelovali pri odločanju parlamentarne skupščine. Tudi albanski poslanci so se sprijaznili z usodo, zlasti ker je sprejem Makedonije v SE požel tudi odobravanje poslancev iz Albanije. Kaj to pomeni za makedonsko prihodnost, pa se bo šele pokazalo. NOVICE Grožnja egiptovskih skrajnežev KAIRO (Reuter) - Najmočnejša egiptovska oborožena skupina Džama Islamija je vCeraj prevzela odgovornost za torkov napad na potniški vlak na jugu Egipta in svetovala turistom, naj nemudoma zapustijo državo. V omenjenem napadu je bilo ranjenih deset domačinov, v sredo pa je neznani strelec spet prerešetal potniški vlak ter ranil Nizozemca, Francozinjo in nekega domačina. Muslimanski skrajneži so še sporočili, da bodo nadaljevali boj proti sedanjim oblastem, dokler ne bodo v Egiptu ustanovili islamske države in »zločinec« Mubarak ne bo ubit. Številne zahodne države so posvarile svoje državljane, naj ne potujejo po ozemlju med Kairom in Luksorjem, vendar so mnogi po dolgotrajnem premoru v napadih na turiste, ki je trajal vse od marca, na opozorilo že popolnoma pozabiti. Avril išče politično zatočišče PORT-AU-PRINCE (Reuter) - Iz diplomatskih virov se je izvedelo, da je nekdanji haitski diktator Prosper Avril v sredo zaprosil Kolumbijo za politično zatočišče, potem ko je policija preiskala njegov dom, da bi našla dokaz, da je Avril umoril člana parlamenta. V hiši pobeglega diktatorja so odkriti veC kosov strelnega orožja, takoj zatem pa so aretirali njegovo hčer in njenega moža. Ni še popolnoma jasno, ati za rane Člana parlamenta Gabriela Fortuna in umor sorodnika predsednika Je-an-Bertranda Aristida, poslanca Jeana Huberta Fe-uilla, res dolžijo begunca. Se to noč so v povezavi z istim zločinom aretirati tudi poročnika Christo-pha Dardompra. Ker je bil aretiran še pred zoro, njegova žena zahteva izpustitev in se pri tem sklicuje na haitski zakon, ki prepoveduje aretacije med šesto uro popoldne in šesto uro zjutraj. Kozirjev ostaja zunanji minister MOSKVA (Reuter) - Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Grigorij Karasin je sporočil, da bo Kozirjev ostal zunanji minister, in s tem zanikal govorice, da je hotel predsednik Jelcin Kozi-rjeva odpustiti. Ruska tiskovna agencija Interfax je sporočila, da namerava Jelcin za namestnika zunanjega ministra postaviti Vasila Sidorova, dosedanjega ruskega namestnika odposlanca pri ZN. Jelcin je oktobra pred sestankom vrha ZN dejal, da bi rusko zunanje ministrstvo rad okrepil z dodatnim namestnikom ministra, ki bi skrbel za upravo in usklajevanje dela omenjenega ministrstva z drugimi, Cesar po mnenju predsednika Kozirjev ni opravljal zadovoljivo. Nova Zelandija zahteva prepoved jedrskega orožja HAAG (Reuter) - Nova Zelandija je mednarodno sodišče pozvala, naj jedrsko orožje in poskuse proglasi za nezakonite. Novozelandski generalni odvetnik je sedmi dan zaslišanja dejal: »Vse bolj je očitno, da se je mednarodna skupnost znašla v položaju, ko odobravanje jedrskega orožja in poskusov ni veC mogoče, to pa je treba tudi pravno potrditi.« Mednarodno sodišče je septembra zavrnilo zakonski poskus Nove Zelandije, da ustavi francoske jedrske poskuse, zdaj pa ji je le uspelo obnoviti proces proti Franciji zaradi podobnih poskusov izpred dvajsetih let. Rusija bo pričala danes, drugi dve jedrski siti, Velika Britanija in ZDA, pa naslednji teden. Odločitev sodišča pričakujejo v začetku naslednjega leta, čeprav ga je Francija pozvala, naj se vzdrži sodbe o omenjenem vprašanju. BLIŽNJI VZHOD Umor Rabina je bil verjetno skrbno načrtovan Rifkind se je sešel z Asadom JERUZALEM (Reuter) - Včeraj je izraelska policija na domu Rabinovega morilca odkrila večjo količino orožja in aretirala dva nova osumljenca iz skupine, ki naj bi umor premiera načrtovala. Policija je sodišču v Tel Avivu izročila šestindvajsetletnega Drora Adanija, ki je osumljen sokrivde pri umoru in zarote, ter tri leta mlajšega Obada Skomika, študenta prava, ki naj bi bil kriv, ker zločina ni preprečil in je sodeloval pri zaroti. Aretirani židovski skrajnež Skornik v spremstvu policije (Telefoto: AR) Avišaja Raviva, ki je bil aretiran vCeraj, pa sodstvo po zaslišanju ni obtožilo. »Menimo, da obstaja povezava med ljudmi v skupini, ki je načrtovala umor ministrskega predsednika,« je povedal izraelski minister za notranje zadeve Moše Sahal. Posamezniki naj bi ohranjali stike na univerzi. Skupina naj bi bila organizirana in je načrtovala tudi umore drugih političnih osebnosti, ki bi preprečiti nadaljevanje mirovnega procesa. »Verjetno bomo v prihodnosti areti- rati še veC ljudi,« je napovedal Sahal. Izraelski radio pa je sporočil, da je policija na Amirovem domu odkrila dovolj orožja, da bi »se z njim lahko ponašala vsaka teroristična skupina«. Med zalogo orožja se je nahajalo večje število granat in eksploziva. »Ce bi Amir deloval sam, ne bi mogel umoriti premiera, saj ne bi imel na voljo orožja, ki so mu ga prav gotovo priskrbeti drugi,« meni izraelski notranji minister. Včeraj je služba, ki je odgovorna za varnost Simona Peresa in drugih pomembnih izraelskih politikov, močno povečala varnostne ukrepe za svoje varovance. Peres je zato na pogovore z britanskim ministrom za zunanje zadeve Rifkindom prišel obkoljen z osebnimi stražarji in možmi iz varnostne službe Sin Bet. Britanski zunanji minister je prispel iz Sirije, kjer se je v sredo prvič nepo- sredno pogovarjal s sirskim predsednikom Asadom in zunanjim ministrom Saro. Na skupni novinarski konferenci je Rifkind poudaril, da se predsednik Asad zavzema za mirovni sporazum z Izraelom, ki bi ga bilo mogoče sprejeti zelo kmalu. Sara pa je izrazil upanje, da bo »Rabinov umor prinesel priložnost za dosego stalnega, pravičnega in vseob- segajočega miru.« Izjavo sirskega zunanjega ministra je izraelski minister za gospodarstvo Beitin ocenil kot grozno. »Izjava je obupna; slišali smo namreč, da iz nečesa tako groznega, kot je Rabinova smrt, lahko sledi nekaj dobrega. Pri tem Sirija niti ni izrazila obžalovanja zaradi Rabinove smrti...« je za izraelsko televizijo ogorčeno povedal Beitin. _____________ANALIZA__________ Likud in njegova krivda TEL AVTV - Po umom izraelskega premiera Jicaka Rabina se mora opozicijska desničarska stranka Likud v sicer izredno nestanovitni izraelski notranjepolitični areni soočati s položajem velike poraženke. Voditelj Liku-da Benjamin Netanjahu, nasprotnik izraelsko-palestinskega mirovnega procesa, si zato prizadeva, da bi svojo stranko oddaljil od skrajno desničarskih skupin in njihove kulture verbalnega nasilja, ki je ustvarila ugodno ozračje za umor. Izraelska javnost, predvsem goreči zagovorniki Rabinove politike znotraj nje, je trenutno neusmiljena. Člani stranke Likud v zasebnih pogovorih priznavajo, da bo imela stranka v prihodnosti velike teZave pri ohranjanju močne opozicije vladni politiki. »Očitno je, da ima Likud velike težave. Vsi obtožujejo in napadajo desničarske stranke, Likud pa je najbolj izpostavljena in zato glavna tarča napadov. Po eni strani je to izredno nepravično, saj stranka ne more biti odgovorna za to, kar se je zgodilo. Pa vendar, če bi bile parlamentarne volitve danes, bi za Likud glasovalo vsaj deset do dvajset odstotkov manj izraelskih votilcev kot pred Rabinovo smrtjo,« pravi Avraham Di-skin, profesor političnih znanosti na hebrejski univerzi v Jeruzalemu. Benjamin Netanjahu se zaveda nevarnosti, ki grozi njegovi stranki, zato poskuša škodo omejiti. Takoj po Rabinovi smrti je napovedal, da bo novo vlado, Id jo bo sestavil laburistični premier, podprl. Poskušal je storiti vse, kar je v njegovi moCi, da bi zavrgel očitke o posredni krivdi za Rabinovo usmrtitev. »Očitki so povsem neutemeljeni. To je tako, kot da bi spraševati Leeja Harveyja Oswal-da po politični pripadnosti, po- tem pa stranko, ki ji pripada, obtožili za umor,« se je zagovarjal pred novinarji. Zagovori mu zaenkrat ne pomagajo dosti. Izraelci se še predobro spominjajo, kako in s kakšnimi sredstvi je voditelj Likuda napadal politiko in tudi osebnost Jicaka Rabina. Med zadnjo parlamentarno razpravo je zdaj pokojnemu premieru očital, da ne sledi cionističnemu izročilu, da Palestincem prepušča Zahodni breg, ki je izraelsko biblijsko izročilo, in poskuša židovsko državo preoblikovati v »majhno, nepomembno in ogroženo državo«. Zagovorniki Rabinove politike pa so njegovi miroljubni politiki danes še bolj zavezani. Rabinova vdova Lea je Likudovega voditelja obtožila, da je kriv za smrt njenega moža. Kratkoročno so vsi dogodki in izjave v prid Laburistični stranki, ki se je po smrti svojega premiera takoj odzvala z napove- djo, da bo duhu in idejam umorjenega voditelja dosledno sledila. Navsezadnje, trenutne težave, s katerimi se mora soočati Likud, bodo usmerile pozornost tudi na precej nepopolno in nedoločeno politiko do zasedenih ozemelj, ki jo zagovarja opozicijska stranka. Predlagala je namreč izredno pomanjkljiv načrt avtonomnih območij, ki bi bila obkrožena,z izraelskimi vojaki in židovskimi »varnostnimi« območji. Takega načrta Palestinci, arabske države in tudi mednarodna skupnost ne bi nikoli sprejeti. Pogovori med Netanjahujem in Arafatom pa bi biti celo neizvedljivi, saj voditelj Likuda Arafata nenehno označuje za terorista. Netanjahuja zato čaka težka naloga. Odločiti se bo moral, kako naj se opozicijska stranka obnaša in deluje v negotovi prihodnosti. Julian Ozarme / Financial Times ODNOSI MED ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI IN VIETNAMOM Srečanje nekdanjih smrtnih sovražiikov Tema pogovorov med McNamaro in Giapom je tudi ameriško-vietnamska konferenca HANOJ - Robert McNama-ra, nekdanji ameriški sekretar za obrambo in ena ključnih osebnosti v vietnamski vojni, se je vCeraj srečal s Človekom, ki je botroval ameriškemu porazu v Vietnamu - generalom Vo Nguyen Giapom. Zaradi njegove vojaške taktike so morali Američani pred dvajsetimi leti, ko je bila končana ena najbolj krvavih vojn v tem stoletju, zapustiti Vietnam. Nekdanji ameriški politik, zdaj 79-letni McNamara, se v Vietnamu mudi ob obletnici vietnamske zmage. Nekdanja sovražnika sta se srečala za zaprtimi vrati, novinarjem pa so dovolili vstop le na dvorišče poslopja. McNamara je bil po eno-umem pogovoru videti utrujen in napet, novinarjem pa ni dal izjave. Njegov sogovornik, 83-letni Giap, je bil zgovornejši; izjavil je, da je srečanje potekalo v prijateljskem ozračju. »Sogovorniku sem povedal, da je zdaj precej drugače kot nekoC. Ko sem nekoč tu sprejemal tuje goste, so naša srečanja večkrat zmotili ameriški bombniki in morati smo se skriti v zaklonišča. McNamara me je vprašal, ati bi bil v Vietnamu lahko Ze prej mir. Odgovoril sem mu, da sem vseskozi upal, da se bo to zgodilo,« je izjavil general Giap. V ozadju tega srečanja je poleg uradnih razlogov, zaradi katerih se McNamara mudi na tridnevnem obisku v Vietnamu, zagotovo tudi napovedana ameriško-vietnamska konferenca, ki naj bi potekala prihodnje leto; na njej naj bi govoriti tudi o vojni in zacelili stare rane. Čeprav je bila Ze davno končana, je mnogi v obeh državah, predvsem tisti, ki še zdaj Čutijo njene posledice, niso pozabiti. V Vietnamu je izgubilo življenje veC kot 58 tisoč ameriških vojakov, ubitih ali ranjenih je bilo štiri milijone Vietnamcev. Posledice vojne občutijo tudi nekateri drugi narodi, ki so biti neposredno vključeni v vojno. Aprila letos je McNamara, ki je utrdil ameriško navzočnost v Indokini in je s položaja sekretarja za obrambo odstopil leta 1968, izdal knjigo spominov, v kateri priznava občutek krivde za ta konflikt. Združene države so po njegovem mnenju naredile »hudo napako«, ker so po letu 1963 vojno nadaljevale. Vietnamske oblasti so njegovo priznanje pozdravile, vendar je prišlo »nekoliko pozno«. ZDA in Vietnam sta med avgustovskim obiskom ameriškega državnega sekretarja VVarrena Christopherja vzpostavile uradne diplomatske odnose, zdaj pa si prizadevata tudi za gospodarsko sodelova- Ostarela bojevnika McNamara in Giap sta si podala roki (Telefoto: AR) nje. Na vprašanje, zakaj se z morate vprašati McNamaro. vzpostavljeni odnosi. Zgladili McNamaro nista sestala že Med Združenimi državami smo že vse spore.« prej, je Giap odgovoril: »To Amerike in VTetnamom so Ze Adrian Edwards /Reuter NOVICE Razstava o volku KOČEVJE - V počastitev evropskega dneva varstva narave je Društvo Kočevski naravni park pod pokroviteljstvom poslanca evropskega parlamenta Esima Dokeja pripravilo razstavo z naslovom Volk ne ogroža - volk je ogožen. Na odprtju sta govorila kočevski župan Janko Veber in državni sekretar za okolje in prostor, dr. Pavel Gantar. Poudarila sta, kako pomembno je varovanje živalskega sveta, saj bomo le tako obdržali ravnovesje v naravi. Društvo bo jutri ob 18. uri pripravilo predavanje na temu Človek in volk. Predaval bo strokovnjak za volkove Christophi' Poromberger iz Miinchna. (M. S. G) Strelišče v Ramšaku KOČEVJE - Kočevska občina je že od osamosvoji-jve v nekakšni »vojni« z ministrstvom za obrambo in za notranje zadeve. KoCevci poudarjajo, da ne bodo dovolili nobenih posegov v prostor brez njihove vednosti. Zavzemajo se za usklajeno delo pri ureditvi strelišča Ramšak pri Gotenici. Predhodno bodo opravih raziskeve vodnih zajetij, saj je kocev-sko-reški del Goteniske gore pomemben za vodoo-skrbo kočevske in ribniške občine. Novo strelišče naj bi uporabljali vojska, policija, lovci in občani, na njem pa bodo prirejah tudi velika tekmovanja. Kočevska župan Janko Veber je povedal, da bodo graditev strelišča pogojevali z odpravo drugih nianjših strelišč, ki jih zdaj uporabljata vojska in Policija. (M. G. S.) Slike in kipi Staneta Jarma ŠTANJEL - V kraški domači gostilni Jazbec v Tu-pelCah so te dni odprli razstavo slik in kipov akademskega kiparja Staneta Jarma iz KoCevja (rojenega leta 1931). Umetnik, ki ima za seboj že veliko Število samostojnih in skupinskih razstav ter simpozijev doma in v tujini ter je leta 1963 prejel nagrado Prešernovega sklada in Seškovo nagrado za življenjsko delo, se bo tokrat kraskemu občinstvu Predstavil v govorici lesa z osrednjim motivom Kristusa in različnimi ženskimi liki. Bogate strukture na površini lesa vsekakor predstavljajo bogato rezbarske komponento (O. K.) Zavarovalnica Maribor v Postojni POSTOJNA - Z včerajšnjo krajšo slovesnostjo so v Postojni na Ljubljanski cesti 5a tudi uradno odprli novo zastopstvo Zavarovalnice Maribor, ki bo s svojim zavarovalniškim servisom na voljo podjetjem in občanom občin Postojna, Cerknica, Loška dolina, Logatec in Pivka. Podružnica bo nudila vse vrste zavarovanj, od premoženjskih, avtomobilskih, kmetijskih, kreditnih do nezgodnih in življenjskih. Prav pri sklepanju življenjskih zavarovanj mariborska zavarovalnica daleč prednjaci Pred drugimi, saj ima po vsej Sloveniji sklenjenih že približno 140 tisoč zavarovanj, kar je več kot polovica vseh življenjskih zavarovanj v Sloveniji. Zavarovalnica se skuša uveljaviti tudi z novimi oblikami zavarovanja, ena takih bo rentno življenjsko zavarovanje, ki ga bodo občanom ponudili že kma-lu.(M. G.) Kitajska delegacija v Sloveniji NOVO MESTO - Delegacija 1,1-milijonskega kitajskega mesta Yixing, ki je od lanske pomladi partnersko mesto dolenjske prestolnice, se te dni mudi v Sloveniji. Včeraj jo je sprejel novomeški župan Franci Koncilija, sprejema pa se je udeležil tudi veleposlanik Kitajske v Sloveniji Lui Pebdn. Ta je zlasti poudaril, da si Kitajska poleg dobrega protoko-tarnega želi tudi sodelovanja na gospodarskem in trgovinskem področju. Prav zato bodo kitajski Predstavniki obiskali nekatera slovenska podjetja. Med drugim so bili tudi na pohištvenem sejmu, kjer so bili navdušeni nad programom Kolpe iz Ro-salnic, ki naj bi jo v prihodnjih dneh obiskah in se dogovorih o morebitnem sodelovanju. 0. Ž.) Premierski filmski abonma MARIBOR - Pri Kinematografih Maribor, kjer že dve leti pripravljajo slavnostne premiere domačih hi tujih filmov, so se odločili, da ljubiteljem filma Ponudijo premierski filmski abonma. Vsak mesec bodo izbrah nov »najbolj kakovosten film« ah »-utm izziva«; od novembra do junija se bo tako zvrstilo osem filmov. Vse premierske predstave bodo Predvajah v Kinogledališču. Prihodnji teden si bo v okviru premierskega abonmaja - za vseh osem predstav bo cena abonmaja štiri tisoč tolarjev - mogoče ogledati film Apollo 13, decembra film Duhovnik (The Priest), januarja pa film Devet mesecev (Nine Months). 0. S.) Razstava Poldeta Oblaka LAŠKO - Danes ob 17. uri bodo v razstavišču Laški dvorec odprh razstavo akademskega slikarja Poldetu Oblaka iz Sežane. Slikar, ki je znan po svoji fra-gjuentisticni usmeritvi in značilnih kraških motivih, se bo tokrat predstavil z več kot tridesetimi slikami. V osrednji opus sodi gotovo motivika bogate graške pokrajine, katere slike so nastajale prejšnjo jasen. Poleg fragmentističnih grafik bodo na ogled tudi slike z laške kolonije. Slikarja in njegova dela bo predstavila likovna kritičarka Marlen Premšak, kulturni del pa bo zapolnila vokalna skupina A Ka-Perca iz Ljubljane pod umetniškim vodstvom Marka Čibeja. (O. K.) LJUBLJANA / POZABLJENA AKCIJA ljubljana ne bo ozelenela Namesto 850 dreves so jih donatorji kupili in posodili le 42 Z dobrim namenom začeta akcija zasaditve 850 dreves ob 850-letnici prve omembe Ljubljane v pisnih virih - Za zeleno Ljubljano - se je končala, se preden se je dobro začela. Lani spomladi so zasadili prvih 42 dreves, zasajevanje pa naj bi nadaljevali jeseni in tako najprej vsako pomlad in jesen, dokler ne bi bilo posajenih vseh 850 dreves. Žal pa se danes te akcije, ki je potekala pod geslom Podarite mestu drevo!, skoraj nihče ne spomni več. Ob zaključku obeležbe obletnice prve omembe Ljubljane, ki je potekala lani, naj bi izšla publikacija s karto mesta, na kateri naj bi bile označene lokacije in imena donatorjev. Podjetje Rast je takrat tudi izbralo lokacije, kjer naj bi drevesa zasadili, podjetje Populus, ki je zbiralo prijave podjetij in posameznikov, ki bi se hoteli vključiti v akcijo, pa je zbralo le malo interesentov. Cena zasaditve dreves je bila za posameznike deset tisoč, za organizacije pa 40 tisoč tolarjev. Namestnik načelnika za gospodarske javne službe in promet Pavle Klavs je dejal, da je bila na začetku akcija dokaj uspešna, kar je povezano z praznovanjem obletnice prve omembe mesta Ljubljana in prazničnega Drevesa ob Ekonomski fakulteti! (zaenkrat še) lepo uspevajo (Foto; B. Plavevski) vzdušja med ljudmi. Lani spomladi so tako zbrali kar nekaj donatorjev, katerih drevesa so posadili v parku Ekonomske fakultete na Kardeljevi ploščadi. Prvo drevo je slavnostno zasadil takratni župan mesta Ljubljana Jože Strgar. Od 42 zasajenih dreves so bila le štiri od donatorjev posameznikov, vsi ostali donatorji so bila podjetja ali druge organizacije. Na žalost pa so bila (in ostala) to tudi edina drevesa, ki so jih takrat posadili. Jeseni so akcijo Za zeleno Ljubljano sicer nadaljevali, vendar je takrat večina že pozabila na praznovanje obletnice prve omembe Ljul-bljane, zato tudi donatorjev za zasaditev dreves ni bilo. To je bila prva akcija mesta Ljubljane za ozelenitev številnih opustelih in zapuščenih po- vršin v mestu, je dejal Klavs. Takrat so celo obljubljali, da si v prihodnje želijo še več podobnih akcij, s katerimi bi ob pomoči donatorjev in skrbnikov zboljšali stanje zelenih površin in bi lahko Ljubljana kot glavno mesto postala vzor drugim mestom v državi. Zelja je lepa, ampak ne dovolj velika, da bi se lahko izpolnila. Dragica Heric POSTOJNA / POGOVORI Z OBRAMBNIM MINISTRSTVOM Zadovoljiv razplet pogajanj za obe strani Dogovorili so se, da bo morala občina za dom JLA ministrstvu plačevati najemnino Pred kratkim so v Postojni potekali pogovori med predstavniki postojnske občine in ministrstva za obrambo. Obravnavali so dolg seznam vprašanj, pomembnih za obe strani. Pogovori so prinesli kar nekaj spodbudnih rešitev za občino Postojna, čeprav je župan Josip Bajc pričakoval več prav pri najpomembnejši točki - urejanju statusa nekdanjega doma JLA, v katerem od leta 1992 delujeta glasbena šola in muzej. Ker gre za neprofitni dejavnosti, je bilo že prej dogovorjeno, da bo občina ministrstvu plačevala neprofitno najemnino, na zadnjih pogovorih pa je dosegla, da bo najemnino delno nadomestila z najemnino za prostore, ki jih v občinski stavbi uporablja Uprava za obrambo-izpostava Postojna. Na občini so pričakovali Se bolj ugoden razplet dogovorov. Ker je bil dom JLA nekoč občinski, bi po mnenju župana objekt lahko dobili v dolgotrajnejši brezplačen najem. Vsekakor so razmere zdaj občutno boljše kot tiste, ki jih je v najemni pogodbi leta 1992 podpisal takratni izvršni svet, meni župan. Na srečanju s predstavniki obrambnega ministrstva so govorili tudi o vojaških stanovanjih v občinah Postojna in Pivka. Ugotovili so, da na tem območju skoraj ni več praznih stanovanj, ker so že vsa dodeljena delavcem ministrstva, ali pa so predmet sodnih postopkov. Našlo se je le pet praznih stanovanj, ki jih ministrstvo začasno ne potrebuje, zato jih bo dodelilo občinama Pivka in Postojna. Vseh stanovanj, ki jih je ministrstvo v zadnjih dveh letih dodelilo občinama, je štirinajst, od teh so tri v Pivki, druga pa v Postojni. V večini primerov bodo z njimi reševali najbolj pereče stanovanjske probleme družin, dve stanovanji pa sta namenjeni vrhunskim športnikom. Vojaško vadbišče Poček je še vedno vroča tema pogovorov med občino in ministrstvom. Krajani vasi Žeje in krajevne skupnosti Prestranek so v začetku leta oblikovali peticijo, v kateri zahtevajo, naj se takoj vzpostavi upravo poligona in določi njenega upravnika. Takoj je namreč treba razmejiti in označiti meje med zasebnimi in vojaškimi zemljišči. Ugotoviti in odpraviti je treba škodo, nastalo na zemljiščih in poteh, ki jih med vajami uporablja vojska. Nekatere zahteve so že uresničene. Tako je promet vojaških vozil skozi vas Žeje prepovedan, pa tudi opozorilnih tabel z napisi v neslovenskih jezikih ni več. Mateja Godejša Na sestanku so dosegih še nekaj drugih dogovorov. Tako bo ministrstvo za obrambo občini dovolilo priključitev na vojaški vodovodni rezervoar na Mačkovcu, s čimer bo občina poceni medila vodovodno omrežje za naselji Lohača in Strmca. Ministrstvo za obrambo bo tudi sofinanciralo vzdrževanje javomiške ceste. VIPAVA / OKROGLA MIZA Vinske ceste del alternativne turistične ponudbe Razdrobitev slovenske države na toliko občin je program vinskih cest upočasnila Vinske turistične ceste so na Zahodu že uveljavljen način ponudbe, medtem ko se je zamisel v Sloveniji globlje prijela pred tremi leti. Gotovo je to dober način za razvoj podeželja in njegovih prednosti, predvsem pa del alternativne turistične ponudbe. Program razvoja vinskih turističnih cest se izvaja kot del projekta pod naslovom Celostni razvoj podeželja in obnove vasi (CRPOV), katerega cilj je uskladitev različnih danosti in zmogljivosti posameznih območij, kjer uspeva vinska trta, je dejala državna sekretarka v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Alenka Urbančič na okrogli mizi o vipavski vinski turistični cesti v dvorcu Zemono pri Vipavi. Razdrobitev občin na sedanjih 147 je v že zastavljene projekte prinesla precejšnje težave ali onemogočila delovanje projektnih svetov, so poudarili. Zato je toliko pomembneje zagotoviti povezavo med različnimi ministrstvi in ravnmi odločanja. Pogovora o vinskih turističnih cestah, ki so ga organizirali revija za promocijo Kras, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter projektni svet vipavske vinske turistične ceste in zadružna turistična agencija Vas, so se udeležili tudi vinogradniki, gostinci, organizatorji turizma na podeželju in osmičarji z Vipavske in z mejnih območij. Projekt vipavske vinske turistične ceste je eden od dvajsetih tovrstnih v Sloveniji, je poudarila koordinatorica projektnega sveta Tatjana Rener. Pri- prave na organiziranje turistične vinske ceste so se kot sestavni del širše zasnovanih načrtov promocije zaCele še v enotni ajdovski občini v povezavi s sosednjimi območji in regijo. Kljub razdelitvi prejšnje na novi občini Ajdovščina in Vipava zahteva območje Vipavske doline in obrobja usklajen pristop. Artur Lipovž Mercator se ne pogovarja o prodaji TMI POSTOJNA - Direktor postojnskega podjetja Mercator-Nanos Milan Bajželj je povedal, da ne nameravajo prodati Tovarne mesnih izdelkov Postojna tamkajšnji Kmetij-sko-gozdarski zadrugi. Za domnevne pogovore smo izvedeli na zbom delavcev TMI, kjer so se zaposleni s predstavniki kraško-notranjske območne organizacije ZSSS pogovarjali o svojem negotovem položaju. TMI je lani na javni dražbi od podjetja Mercator-Nanos kupil Anton Sentak iz Ljubljane. Podjetje je zasebnik kupil s posojilom, ki ga je najel pri Splošni banki Koper, jam- stvo zanj pa je dal Mercator, pri čemer je bil objekt TMI vpisan pod hipoteko. Skupaj s podjetjem, ki je v velikih finančnih težavah, je Sentak prevzel tudi trinajst delavcev, ki od lastnika že štiri mesece niso prejeli plačilnih kuvert. Pred mesecem dni se je dokončno ustavila proizvodnja v tovarni, zaposleni pa od direktorja Sentaka doslej Se niso dobili oprijemljivega odgovora o tem, kakšna usoda jih čaka. O tem in nadaljnjih načrtih s podjetjem naj bi se predstavniki tega sindikata v najkrajšem času skušali pogovoriti z lastnikom. (M. G.) Nagrada kiparju Pohlenu V koprskem Gledališču bodo danes slovesno podelili nagrado in priznanje Alojza Kocjančiča za posebne dosežke pri oblikovanju kulturne identitete Istre za leto 1995, akademskemu kiparju Jožetu Pohlenu. Jože Pohlen, rojen v Hrastovljah leta 1926, je že v zgodnji mladosti pokazal izjemno nadarjenost za likovno umetnost. Življenjska pot ga je najprej popeljala v Italijo, kjer je že leta 1941 prejel študentsko nagrado Donatello, pet let pozneje pa je zaključil šolanje na kiparskem oddelku Inštituta za likovno umetnost v Firencah. Leto 1949 bo v njegovem življenju ostalo zapisano z zlatimi črkami, tedaj je namreč odkril freske v znameniti hrastovelj-ski cerkvi Sv. trojice. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1951, v času specializacije pri profesorju Frančišku Smerduju sta s kiparjem Orestom Dequelom dokončala kip Franceta Prešerna v Kranju. Pozneje se je poleg ustvarjalnega dela vrsto let posvečal pedagoškemu poklicu, poučeval je likovni pouk na slovenski in italijanski gimnaziji ter učiteljišču v Kopru. Leta 1960 je prejel še nagrado Prešernovega sklada za kiparstvo. Tudi v naslednjih letih so se nagrade in priznanja kar vrstifi. Letošnja domoznansko obarvana Kocjančičeva nagrada je za Jožeta Po-hlena morda najpomembnejša, saj potrjuje njegovo ustvarjalno zavezanost in neomajno navezanost na rodno istrsko grudo. (S. G.) 6 RAI 1 ffi RETE 4 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina, (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30), 9.00) dnevnik Nan.: Cuori senza eta Verdemattina - Nasveti Film: Simbad il marinaio (fant., ZDA ’47), vmes (11.00) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik Kviz: Fronto? Sala giochi Nogomet: Italija-Ukrajina under 21 (kval. za EP) Variete: Prove e provini a «Scommettiamo che...? Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in Sport Aktualno: Credere, non credere - Debata o veri (vodi Sergio Zavoli) Film: Scherzare col fuo-co (pust., ZDA ’85, r.-i. B. Reynolds, G. Segal), vmes (23.00) dnevnik Zapisnik, horoskop, pogovori in vreme Tednik: Kultura news Aktualno: Sottovoce RAI 2 Q Variete za najmlajse, 8,20 H nan. Zanna Bianca Nad.: Paradise Beach I3y3 Rubrika o aktualnih temah Fuori dai denti Sereno Variabile TG2-33,11.45 dnevmik Variete: I Fatti Vostri Dnevnik, navade in družba, vremenska napoved Variete: I Fatti Vostri Nad.: Quando si ama, 15.30 Santa Barbara Dnevnik Aktualne teme: Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Na potovanju s Sereno Variabile Dnevnik, vreme in Šport Nan.: Hunter Sport in dnevnik Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Variete: I Fatti Vostri -Zvečer, na trgu Italija TG 2 dosje Dnevnik, vreme, iz parlamenta Variete: Ponoči, na trgu Italija (vodi G. Magalli) Glasba: Club Tenco Film: Sangue bianco ^ RAI 3 8.30 Jutranji dnevnik, informacije, vreme Dok.: Robinson in Petek, Zdravje, B. Mussolini, Potovanje po Italiji, Islam, Media/Mente, Znanstveni dnevnik, itd. Dnevnik iz Milana Drobci jazza Nan.: Vita da strega Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 Gassman sreča Danteja Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1 Nan.: Blue jeans Športno popoldne Nan.: Infiltrato Dok.: Geo Nad.: Piccolo amore, 8.00 II disprezzo, 9.00 Cuore ferito, 10.00 Felicita, 10.45 II prezzo di una vita, vmes (11.30) dnevnik Variete: Adam proti Evi Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Mi svegliai signora (kom., ZDA ’51, r. R. Sale, i. J. Cotten, L. Young) Aktualno: Perdonami Aktualne zanimivosti: Giomo per giorno, vmes (19.00) dnevnik in vreme Film: L’ ul tirno desiderio (dram., ZDA ’92, i. P. Duke, M. Stapleton) Film: Blob, il ftuido che uccide (fant., ZDA '89, i. K. Dillon, D. Leitch), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Medicine a confronto CANALE 5 Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroška oddaja, vmes risanke in nanizanka Dnevnik TG 5 Flash Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: Scherzi a parte (vodita Teo Teocoli, Mas-simo Lopez) Dnevnik Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik TG5 Sgarbi quotidiani ITALIA 1 # TELE 4 |g| Viaggiatori nelle tenebre Vreme, dnevnik, deželne ‘SUt vesti, Producer Club Aktualno: Proces OJ. ll M Simpsonu kJVs] Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Linea 3, 23,50 Spi Pubblimania, 0.30 Dnev- ■ nik, pregled tiska 17.45, 19.30, 22.25, 0.25 Dogodki in odmevi Koncert: Ensemble Ver-I laine, 22.05 gospodartsvo (•) MONTECARLO 18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Grand Hotel (’32) Film: Omicidio alle ore 7 (krim., '90, i. R. Crenna) Variete: Tappeto volante Nan.: Monsters Risanka: Popaj 'liKlil Dnevnik BORIS S. popravila TV - VCR antene - SAT Ul. Biancospino 22/2 OPČINE \Jelefon: (040) 214867 - 214871^ Otroški variete do 11.30 Nanizanke Odprti studio, Fatti e mi- sfatti, 12.50 Sport studio Variete za najmlajše Varieteja: Generazione X, 16.00 Appuntamento al buio (vodi Amadeus) Aktualno: VUlage Nan.: California Dreams, 17.45 Primi baci IHRn Odprti studio, vreme, ■ 18.45 Sport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Film: Arma perfetta (pu- st., ZDA ’91, i. J. Speak-man, John Dye) Film: Pink Cadillac (kom., ZDA '89, i. C. Ea-shvood, G. Lewis) Aktualno: Fatti e misfatti Speciale dnema Italija 1 šport Aktualno: Ciak SLOVENIJA 1 Otroški program: Kako nastane slikanica Otroci širnega sveta, 6. del ameriške dokumentarne nanizanke Roka Rocka Boj za obstanek, angleška dok. serija Znanje za znanje, učite se z nami Poročila Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper Lepotica dneva, ponovitev filma TV dnevnik 1 Učimo se roCnih ustvarjalnosti, 45. oddaja Heathcliff, 10. del risane serije Sorodne duše, 2. del angleške serije Umetnost in civilizacija Hugo, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme Poglej in zadeni Turistična oddaja TV dnevnik 3, vreme Zarisce Sova Frasier, 10. del ameriške nanizanke Hobotnica, 7. del italijanske nadaljevanke Bratec, tadžikistanski fdm SLOVENIJA 2 | Tedenski izbor: I Forum ■ Učitelj, 6. del ffan. serije Osmi dan Sorodne duše, 5. del ameriške nanizanke Alfred Hitchcock vam predstavlja, 16. del Hobotnica, 6. del italijanske nanizanke Regionalni studio Koper Izziv, poslovna oddaja Spin Nagrade Republike Slovenije za znanstveno-ra-ziskovalno delo 1995 Azijska magistrala, 4. del japonske dok. serije Nepomembna afera, 2. del nemške serije (Ne)znani oder Večer v Jazz klubu Gajo KANAL A Novice, A-shop Šolski video, ponovitev Novice Spot tedna, A-shop LuC svetlobe, 553. del Dežurna lekarna, ponovitev Pika na A Šolski video Carjev umor, ameriški film To trapasto življenje, 10. del am. nanizanke Novice Gost pike na A, pon. Jablane, ponovitev filma A-Shop, Spot tedna Sl Koper Euronews Meridiani - aktualna tema Peter Pan Club, otroška oddaja Slovenski program: Studio 2 Primorska kronika Vsedanes - tv dnevnik Peter Pan, otroška oddaja Euronevvs Osimo - posebna oddaja, vodi Silvano Sua, vmes Vsedanes - TV dnevnik EMSP Avstrija 1 11.25 13.00 13.40 14.05 15.40 16.30 17.10 17.35 18.05 19.30 19.53 20.00 20.15 21.50 21.55 23.25 23.30 01.15 01.40 02.40 Zasebni detektiv Joe Dan-cer, ameriška TV kriminalka Peter Pan in gusarji Mila Superstar Konfeti Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija: Pogodba s hudičem Baywatch: Olimpiada na plaži Strašno prijazna družina: Meja Zlata dekleta Dr. Quinn: Prazne obljube Cas v sliki, kultura Vreme Sport Moški za vsako vižo, nemška komedija, 1992 Režija: Peter Timm Nogomet Smrtonosno zasledovanje, kanadski triler, 1990 Cas v sliki V oblasti onostranstva, ameriški psihološki triler, 1990 Režija: Adrian Lyne Igrajo: Elisabeth Pena, Tim Robbins in drugi. Doktor filozofije Jacob Singer po vrnitvi iz Vietnama pretrga s preteklostjo. Kot poštni uslužbenec hoče pozabiti na sinovo smrt in nesrečen zakon, skupaj s kolegico Jezzie začeti novo življenje. Toda Jacob ima vedno znova moraste prikazni... Strašno prijazna družina, ponovitev Schiejok, ponovitev Dobrodošli v Avstriji tmHIF Avstrija 2 Videostrani Vreme Schiejok vsak dan, ponovitev Dekleta za zapahi, nemški fdm, 1949 Šiling Cas v sliki Vera, ponovitev Zenska v Benetkah, 5. del italijanske nadaljevanke Umor, je napisala: Lažna igra Schiejok vsak dan Čas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Primer za dva: Rdeči petek Stric doktor, 3. del: Travna Cas v sliki Mešano Mednarodna videonagra-da '95 Satanovo sonce, film ■ Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne Informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki In odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11,15 Naš jezik; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 17.50 Sport; 18.05 Glasovanje za popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti; 21.45 Igra; 22.20 Heavy metal, Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza; 11.05 Reprize in soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zborovska glasba; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymna-sium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Bianca in Fernan-do; 19.30 Koncert Slov. filh.; 22.05 Igra; 23.12 16 strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (Srednji val: 549 KHz, UKV 88,6,96,4,100.3,100.6,104. 3,107.6)8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30.17.30.19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik. osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9:00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Vreme; 9,20 Cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 Za in proti; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.15 20 Modrih;!2.30 Opoldnev-nik; 13,00 Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Aktualna tema; 18.00 Muzale 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Z M. Vuska-novicem; 24.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30.19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10,05 E. Gallet- ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Med vrsticami; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Sin-gle tedna; 15.00 Discote-ca sound; 16.00 Modri val; 18.45 Folk studio; RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Nemščina; 18.30 Evropa v enem tednu; 20.00 Rock; 1.00 RGL žur. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Halo, tukaj tajnica; 19.30- 24.00 Večerni program. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr. Radio Študent 0.00 Radio Kaki; 10,00 Z zadnjega zasedanja študentskega parlamenta; 11.00 Borzni parket; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi; 15.00 OF: 17.00 Altra; 19.00 TB: Slants 6; 21.00 Okopi Slave A. Švarcenbeja; 22.00 Idealna godba B. Benigarja. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnev-nik;8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knjiga: Humor na slovenski način; 10.30 In-termezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Skupina Shalom; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Evergreen; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila: 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10,00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20,00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. MENJALNIŠKI TEČAJI 9. november 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 86,15 86,90 12,11 12,35 7,45 8,00 _A_banka Koper 86,05 87,05 12,08 12,37 7,42 7,92 __^_banka Nova Gorica 86,40 87,00 12,12 12,36 7,45 7,90 Janka Celje d.d., t: 063/431-000 86,30 87,00 12,10 12,40 7,40 8,00 Banka Noricam d.d., t: 133-40-55 85,90 86,90 12,15 12,35 7,55 7,90 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 86,60 86,99 12,25 12,35 7,65 7,74 Come 2 us Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 86,50 86,85 12,21 12,30 7,60 7,85 Creditanstalt d. d. 86,20 87,00 12,15 12,40 7,50 8,00 Jirika Ljubljana, t: 12-51-095 - - - - - - Kompas Hertz Celje Jel: 063/26515. od 7-19, sob od 7-13 86,50 86,90 12,18 12,28 7,55 7,75 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 86,20 86,60 12,16 12,26 7,55 7,75 Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 86,20 86,60 12,16 12,26 7,55 7,75 Kompas Hertz Tolmin TJ065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13 86,20 86,60 12,16 12,26 7,55 7,75 Kompas Hertz Bled Jel: 064/ 741519, od 7-19, sob od 7-13 86,20 86,60 12,16 12,26 7,55 7,75 Kompas Hertz Nova Gorica Jel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 86,20 86,60 12,16 12,26 7,55 7,75 Kompas Hertz Maribor Jel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 86,20 86,60 12,16 12,26 '7,55 7,75 Java kreditna banka Maribor d.d. 85,60 86,85 12,10 12,35 7,40 7,85 Jiudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 86,50 87,00 12,20 12,33 7,50 7,95 JVTB. Gustinčič - Lucija, t: 066/ 70-603 Joštna banka Slovenije 84,80 86,80 10,85 12,30 6,80 7,80 Jublikum Ljubljana, t: 312-570 - - - - - - Jublikum Piran, t: 066/ 747-370 86,45 86,75 12,20 12,27 7,65 7,75 Jublikum Celje, t: 063/ 441-485 86,60 86,80 12,20 12,29 7,55 7,85 Jublikum Maribor, t: 062/ 222-675 86,40 86,60 12,21 12,24 7,50 7,80 JJHikum Šentilj, t: 062/ 651-355 85,00 86,70 12,10 12,30 7,30 7,90 Jublikum Tolmin, t: 065/ 82-180 86,70 86,89 12,24 12,29 7,67 7,69 Jublikum NM, t: 068/ 322-490 86,20 86,65 12,19 12,29 7,60 7,75 Jublikum Kamnik, t: 061/832-914 86,78 86,85 12,22 12,43 7,75 7,89 JJblikum Portorož, t: 066/747-240 86,45 86,75 12,19 12,27 7,64 7,74 Publikum Ljubljana Miklošičeva Tel: 061/ 318-788 86,75 86,82 12,25 12,29 7,72 7,76 SKB d.d.,*** 85,45 86,95 12,09 12,43 7,45 7,90 SHP Kranj, t: 064/331-741 86,60 86,75 12,25 12,30 7,70 7,80 JZ K 8 d.d. Ljubljana, t: 1263320 86,40 86,93 12,11 12,34 7,53 7,87 JBK Ljubljana, 1:061/444-358 85,70 86,80 12,08 12,35 7,50 7,90 Upimo Ljubljana, t: 212-073 - - - - - - Ječaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"* Včerajšnji tećaji' oralce opozarjamo da so tečaji okvirni! Menjalnice lahko sproti spreminjajo tečaje po dnevni ponudbi in povpraševanju! Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 JJNOVEMBER 1995 1 v URAH __valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1558,00 1622,00 nemška marka 1097,00 1141,00 francoski frank 318,00 331,00 holandski gulden 977,00 1017,00 belgijski frank 53,20 55,40 junt šterling 2457,00 2557,00 irski šterling 2513,00 2615,00 danska krona 282,00 294,00 grška drahma 6,60 7,00 kanadski dolar 1150,00 1196,00 japonski jen 15,20 15,80 Švicarski frank 1356,00 1411,00 avstrijski šiling 155,50 161,80 norveška krona 248,00 259,00 Švedska krona 233,00 243,00 portugalski escudo 10,40 10,80 Španska pezeta 12,70 13,40 avstralski dolar 1155,00 1203,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 12,80 13,60 hrvaška kuna 280,00 310,00 KMEČKA BANKA - GORICA J^NOVEMBER 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1562,00 1612,00 nemška marka 1104,00 1139,00 francoski frank 319,00 330,00 holandski gulden 980,00 1010,00 belgijski frank 53,40 55,20 funt šterling 2466,00 2556,00 irski šterling 2521,00 2616,00 danska krona 283,00 293,00 grška drahma 6,60 7,20 ‘ kanadski dolar 1153,00 1193,00 Švicarski frank 1368,00 1403,00 avstrijski šiling 156,00 161,00 slovenski tolar 12,80 13,50 — 9. NOVEMBER 1995 dižava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,00 8,50 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,20 8,60 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,00 8,60 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,20 8,70 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,10 8,60 27. OKTOBER 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.3898 1.3938 1.3978 funt šterling 2.1981 2.2051 2.2121 irski funt 2.2555 2.2625 2.2695 kanadski dolar 1.0105 1.0145 1.0185 nizozemski gulden 89.152 89.262 89.372 švicarski frank 123.48 123.58 123.68 belgijski frank 4.8534 4.8634 4.8734 francoski frank 28.559 28.619 28.679 danska krona 25.730 25.790 25.850 norveška krona 22.496 22.556 22.616 švedska krona 21.138 21.198 21.258 italijanska lira 0.8702 0.8742 0.8782 avstrijski šiling 14.188 14.208 14.228 španska peseta 1.1433 1.1473 1.1513 portugalski escudo 0.9423 0.9453 0.9483 japonski jen 1.3761 1.3776 1.3791 finska marka 33.040 . 33.120 33.200 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 10.11.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj za DEM 86.65 87.10 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje. L Podrobnejše informacije: tel 17-18452,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA 061/ 1-333.333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 215 z dne 9. 11. 1995-Tečaji veljajo od 10. 11. 1995 od 00.00 ure dalje država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija šifra valuta enota 036 avstr, dolar 1 040 056 šiling frank 100 100 124 dolar 1 208 krona 100 246 marka 100 250 frank 100 280 marka 100 300 grd 100 372 funt 1 380 lira 100 191 hrv. kuna 100 392 jen 100 528 gulden 100 578 krona 100 620 escudo 100 752 krona 100 756 frank IOO 826 funt šterling 1 840 dolar 1 955 ECU 1 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni 89,9295 1210,3287 414,2776 89,4654 2196,6106 2837,4129 2474,9020 8515,6452 7,6045 2289,4397 118,6655 7606,6852 1935,3507 81,1371 1812,6402 10560,2516 191,3210 121,2458 156,6070 98,9262 srednji 90,2001 1213,9706 415,5242 89,7346 2203,2203 2845,9508 2482,3490 8541,2690 51,8626 196,2186 7,6274 2296,3287 119,0226 7629,6852 1941,1742 81,3812 1818,0945 10592,0277 191,8967 121,6106 157,0782 99,2239 prodajni 90,4707 1217,6125 416,7708 90,0038 2209,8300 2854,4887 2489,7960 8566,8928 52,0182 196,8073 7,6503 2303,2177 119,3797 7652,4626 1946,9977 81,6253 1823,5488 10623,8038 192,4724 121,9754 157,5494 99,5216 Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 10.11.1995 dospelost blag. število dni do tečaj za vpis v % tekoča nominalna vrednost (v SIT) zapisa dospelosti (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 20.3.96 131 99.4658% 99,1687% 99.3172% 1,700,000 170,000 845,459 84,546 842,934 84,293 1,688,393 168,839 ljubljanska" Tečajnica borznega trga št.: 212 Datum: 9. 11. 1995 UčjujsjjjiocjucKA^crjc Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon štaa[(3) enotni tečaj % sprem datum povpras ponudila Max, Min. lojosn l 1 MTf prm trsim EC 800 (11,5,95) 13.050 2,57 9.11. 13.050 13.400 13.11 13,000 653 JRB 665 13.6.95) 19.034 ,99- 9.11. 19.150 19.300 19.450 18.580 50.079 SAL 500 (2)(ll.9.95 19,996 ,09- 9.11. 19.550 19.800 20.140 19.530 15.597 m 1000 (24.2.95.) 38.063 1,55- 9.11. 38.000 38,180 38.680 37.500 148.370 MS HJfiH Ml 10,0 2.(1.10.95) 105,5 ,01 9.11. 105,5 105,5 105,5 18 tsoi 8,0 5.30.6.95 102,9 ,04 9.11. 102,4 103,1 103;1 102,5 8.127 tsoz 9,5 10.(1.10.95 114,5 ,59 9.11. 114,3 114,5 115,0 113,5 33.481 iS08 5,0 4.(31.5.95) 94,1 8.11. 95,0 iSU 7,0 5.15,7.95) 100,2 ,50 9.11. 99,1 11,2 100,2 4.265 iSLlD 8,0 5.(30.6.95) 101,5 ,0« 9.11. 101,2 101,5 101,2 270 tSLZD 9,5 10.(1.10.95) 113,2 3,11. 109,3 115,0 SKB! 10,0 6.1.11.95 105,2 8.11. 102,7 105,1 SKB2 10,5 4.(15.9.95 110,0 ,02- 9.11. 110,0 111,5 110,0 109,9 25.853 srn 5,0 3.(30.6.95} 83,0" 6,19 9.11. 84,0 83,0 83,0 870 SHfiBi TiBR 300 (21(28.7.95.) 15.187 ,01- 9.11. 14.900 15.250 15.190 15.010 50,603 1AD 10.000 (1.6.94.) 189.284 ,30- 9.11. 185.150 167.400 203.81 178.700 201.588 FMD 1715 (24.5,95,j 26.042* 9,57 9.11. 26.000 26.140 26.140 24.500 84.169 M (1 24.200 ,05 9.11. 22.990 24.870 24.21 24.200 242 MR (1 17.425 1,50 9.11. 17.000 17.71 17.850 17.000 174 «2 218 (30.3.93.) 15,425 2,39 9.11. 16.040 10.580 17.10 15.890 51.559 m 200 (26.6.95.) 5.458" 6.11. 4.460 5.700 rciR (5) 1.248' 1,87 9.11. 1.172 1.212 1.347 1.164 33.103 MS B RmstiT KBTP 2750 (22.6.95) 43.341 ,32- 9.11. 42.100 43.10 46.990 42.000 4.031 TNP (1 66.674" 8.11. 63.100 69.400 UBKP 720 (25.5.95.) 17. ,96- 9.11. 16.200 17.700 17.700 17.700 340 «PP (1) 44.000 8.11. 43.51 44.490 MS DZG 11,0 4.(1.1.951 104,1 ,07 9.11. 104,0 105,0 104,2 104,0 4.858 m 10,0 2.(1.10.95) 106,2 ,07 9.11. 105,4 11,4 11,4 106,0 22.521 n 12,0 7.(1.6.95 101,5 16.10. 98,0 m 10,0 2.(1.6.95 102,5 8.11. 101,6 102,5 SZBl 10,0 2.(15.9.95) 107,0 2.11. 102,3 5ZB2 10,0 1.(1.10.95) 107,6 8.11 105,0 11,5 Tečajnica izvenborznega trga ST. 212/95- 9. 11. 1995 Vrednost. papir J: ex kupon St.da[(3) enotni teCaj % sprem datum povpraš ponudba Max. Min. Si m 4.490 3.11. 3.500 4.400 1RD0 200 (7)(30.6.95.) 5.220 4.9. 2.500 5.300 HBR0 55 (1.6.95) 3.732 1,02- 9.11. 3.550 3.769 3.768 3.550 45 m 2.444 4,01 9.11, 2.211 2,500 2.500 2.399 164 tDRO (15.6.95) 10.450 3.11. 9,900 12.000 RGSR 512,9 2,57- 9.11. 460,0 520,0 520,0 504,0 2.437 TTff* KRPO 320 (1.6.95) 3.699A ,03- 9.11. 3.301 3.690 3699 3.699 41 KEPI 26.200 KBPP 38.989 ,11- 9.11. 38.710 39.870 40.500 38.710 3.860 ?GP0 (6) 900,0 3.11. 880,0 1.030 IMG 360 (25.5.95) 12.410 30,61 9.11. 12,000 12.600 12.500 11.980 1.762 Mffl iOK 10,0 6.(1.10.95) 102,7 ,13 9.11. 102,3 102,7 102,7 102,7 16 MLJ0 10,0 6.(1.4.95) 102,5A 9.11. 101,0 102,5 102,5 332 3SM0 10,0 4.(1.9.95) 103,6 . 3.11. 102,3 ISO 10,0 5.(1.10.95) 103,5 6.11. 103,5 105,0 DNM 11,0 3.(1.9.95) 103,1A ,01 9.11. 103,1 103,1 103,1 162 DP0 10,0 7.(1195) 100,5 13.10. 101,0 UM 8,50 3.(15.10.95) 100,0 14.9. 80,0 108,0 VP10 10,0 4.(1.10.95) 105,0 ,50 9.11. 105,0 105,2 105,2 45.356 BO dnevni (v SIT) BO dnevni (v SOI |l20 dnevni (v SU) 94,1 19.4. TOTTlf 99,4 8.11. 98,9 99,5 Mel naklona (v SIT] NBS2 18.773 25,76 9.11. 100.0 9.300 20.000 6.500 826 peinaLboiia(vSrr)NBS3 3.987 2,49 9.11. 3,721 3,800 3.990 3.900 797 FTTTTTTčT ESK 3MT6 99,4A ,19 9.11. 99,4 99,4 432 BMD6 98,1A ,66- 9.11. 98,1 98,1 417 BM6 BVT6 BVD6 BV6 BS12 94,1 19.4 09.11.95 prejšnji d T d% 1.590,1 / 1.559,1 b 21 ,U1 1,34 09.11.95 prejšnji d T d% 108,82 108,3/ 0,45 0,42 Vse proto {ndoaiB Op Cbv, kaiiff. in blag4 zapisi kotirajo v odlomiva p najr^ pripisanih oliesti teCaj je izrafiinan ra podlagi tdto aritm aiiline: (0) - izkcdSCEna ^ A - aplikadpki tGC4 bciaii posednik je hkrati in prodal to papir za stanki; S - suspendirano tigovanje; Z - zađcano tigjv.; *-dose^ lOdstolna dnevna sprememba tečaja; * * - dosež. Dodstotna omejilev-trgjvanp je zacteam Obveznim z anuitetnim odplatilon glavnto: RS01, 1^ RSll, SKBl,OZG,PCER3D,P0,RGSl;V®IsovkljuCaie delnice: SKBRFWJ,SAL,MKRDAD,FM3lMKZ,rIUIE, v BD so \4c^uEi3iedMsitoRS0l,RS02,9(Bl,BCEl;ex ki^ion-številka ki^iona in datuinz^adloGlileti^llffflktij 1994 div. ni bila izpla-Cara; (Zjizplatib vmesne dividende; (3}<±sw2nto kotirap Irez kupcimMjuOio 4 de^ zapadel 16.95, ni til izplačan; (5}od 12.494 delnica kotira brez kupona za 193; (6}u\dba postopka prisilne poravnave dne 23.41995; (7)-dm izpb& dividende; (8}dividato se raraša na nedeljero deh^lOjo dividendi to miia (oUezntot div.-divkiento (ddnte) v oe ni na\edeno dn^ max. jnin«^ oz. n^nižji te^ ddoc. viednoslne^ papiija. VREDNOST DOLARJA V SVETU 9.11.1995 ob 15. uri valuta tekoči najvišji najnižji nakupni prodajni NEMČIJA marka 1.4232 1.4237 1.4236 1.4196 JAPONSKA jen 102.00 102.05 102.52 101.92 V. BRITANIJA funt 1.5775 1.5785 1.5793 1.5765 ŠVICA frank 1.1477 1.1487 1.1502 1.1457 FRANCIJA frank 4.9015 4.9045 4.9095 4.8877 NIZOZEMSKA gulden 1.5939 1.5944 1.5992 1.5908 ITALIJA lira 1593.50 1594.50 1595.10 1588.50 BELGIJA frank 29.270 29.290 29.300 29.210 AVSTRIJA šiling 10.0175 10.0125 10.0325 9.9940 ŠPANIJA pezeta 122.56 122.66 122.5 SVEDSKA krona 6.6720 6.6795 6.697 6.6520 NORVEŠKA krona 6.2674 6.2694 6.2555 6.2555 DANSKA krona 5.5205 5.5235 5.5210 5.5090 FINSKA marka 4.2724 4.2774 4.279 4.2603 PORTUGALSKA eskudo 149.42 149.54 149.6 149.0 IRSKA funt 1.6115 1.6135 1.6161 1.6105 GRČIJA drahma 234.43 232.34 234.82 233.64 KANADA dolar 1.3540 1.3550 1.3554 1.3520 AVSTRALIJA dolar 0.7386 0.7391 0.7477 0.7375 EVROPA ECU 1.2908 1.2939 1.2939 1.2890 zlato 384.40 384.90 srebro 5.36 5.3 9. NOVEMBER 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1592,630 — ECU — 2057,680 — nemška marka — 1119,210 — francoski frank — 325,130 — funt šterling — 2515,240 — holandski gulden — 999,330 — belgijski frank — 54,449 — španska pezeta 12,998 — danska krona 288,650 — irski funt — 2571,300 — grška drahma — 6,795 — portugalski escudo — 10,664 — kanadski dolar — 1176,240 — japonski jen — 15,609 — švicarski frank — 1386,950 avstrijski šiling — 159,070 — norveška krona — 254,390 — švedska krona — 238,930 — finska marka — 372,980 — avstralski dolar — 1178,550 — 9. november 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 9,8000 10,3000 kanadski dolar 7,2500 7,6500 funt šterling 15,5000 16,3000 švicarski frank 856,0000 888,0000 belgijski frank 33,6000 34,9000 francoski frank 200,5000 208,5000 holandski gulden 616,7500 640,7500 nemška marka ■ 690,7500 716,7500 italijanska lira 0,6140 0,6480 danska krona 177,0000 185,0000 norveška krona 155,5000 162,5000 švedska krona 145,7000 152,3000 finska marka 228,5000 238,5000 portugalski escudo 6,6300 6,9700 španska peseta 8,0300 8,4700 japonski jen 9,4500 9,9500 slovenski tolar 8,10 8,60 hrvaška kuna 180,0000 215,0000 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. SLOVENIJA SNG LJUBLJANA Veliki oder Jutri, 11. novembra, ob 19.30: Dane Zajc: GRMACE. Nedelja, 12. novembra, ob 19.30: Mu- zeum LO SCRITTORE. Mala drama Jutri, 11. novembra, ob 20. uri: A. Nicolaj: PRVA KLASA. IZVEN (KONTO). CANKARJEV DOM Danes, 10., in jutri, 11. novembra, ob 20. uri: URŠULA CETINSKI IN POLONA VETRIH -ALMA. Predstavi sta razprodani. Nedelja, 12. novembra, ob 19. uri in ponedeljek, 13. novembra, ob 20. uri: B. Slade: DB LETU OSOREJ. Režija Boris Kobal, igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Veliki oder Jutri, 11. novembra, ob 11. in 17. uri: B,-Vovk: HOČETE PETI Z MANO. IZVEN. MESTNO GLEDALIŠČE UUBUANSKO Danes, 10. novembra, ob 19.30: E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE, za abonma PETEK in IZVEN. Jutri, 11. novembra, ob 19.30: T. Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI, za IZVEN in KONTO. (RAZPRODANO). Mala scena MGL Jutri, 11. novembra, ob 22. uri: L VVilson: ZAŽGI! Za IZVEN in KONTO. Nedelja, 12. novembra, ob 20. uri: P. Turri-ni: KRČMARICA; Gledališče ZATO, Ptuj. Za IZVEN. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA PRVA IZVEDBA V SLOVENIJI 75. OBLETNICA SLOVENSKEGA BALETA Gostovanje baletnega ansambla v predsezoni: BALETNI VEČER Zagorje ob Savi: 14. novembra ob 19.30, Nova Gorica: 17. novembra ob 19.30. Gian Carlo Menotti: KONZUL. Jutri, 11. novembra, ob 20. uri (edina pred- stava za izven v novembru). PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Danes, 10. novembra, ob 20. uri: T. M. Plavt: KAZINA. Režiserka Katja Pegan. Gostovanje v Kulturnem domu Španski borci v Ljubljani. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Jutri, 11. novembra, ob 19.30: F. Sehovič: KURBE. IZVEN. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Ljubljana Eduard Miler: LEONCE IN LENA. Danes, 10. novembra, ob 19. uri, prva premiera. Jutri, 11. novembra, ob 19. uri, druga premiera. SLOVENSKO UUpSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5. Drago Jančar: HALSTAT. Danes, 10. novembra, ob 19.30, PREMIERA. Jutri, 11. novembra, ob 19.30, abonma Sobota večerni in-IZVEN. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Danes, 10., in jutri, 11. novembra, ob 20. uri: NEPOPRAVLJIVI OPTIMISTI iz BiH s predstavo DOTI MAKAR SEBI, AKO NEMAS KOME DRUGOM. Avtorja teksta Igor Serdare vid in Draga Potočnjak. RAZSTAVIŠČE VERONIKA. KAMNIK Danes, 10. novembra, ob 20. uri: Eu-gene Ionesco: GREMO V GLEDALIŠČE (foto). SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Jutri, 11. novembra, ob 17. uri: R. Serling: OBMOČJE SOMRAKA. Minoritska cerkev, za red nedelja in izven. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST: Koncertna sezona Glasbene Matice 1995/96 12. decembra bo nastopil Godalni kvartet Glasbene matice. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 Danes, 10. t.m., ob 20.30 (red A) - Koncert violinista Sergeja Krylova. Dirigira Michel Tabachnik. Na programu Prokofiev in Mahler. Ponovitev koncerta v nedeljo, 12. t.m., ob 18.00 (red B). Pri blagajni dvorane Tripcovich lahko do 2.12. podpišete novi abonma. Gledališče Rossetti Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča (samo ob de- lavnikih 8.30-19.30), v Galeriji Protti (ob delavnikih 8.30-12.30, 16-19), pri podjetjih, šolah in na univerzi. Gledališče Gristallo - La Contrada Danes, 10. t.m., ob 20.30 gostovanje skupine Diana Spattacoli z De Filippovo komedijo »La fortuna con 1’effe maiuscola«. Nastopata Aldo in Carlo Giuffre. Režija Aldo Giuffre. Do nedelje, 12. t.m. bo zbolelega igralca Alda Giuffreja nadomeščal Aldo De Martino. GORICA: Kulturni dom (Ul. L Brass 20) V ponedeljek, 20. (red A) in v torek, 21. t.m., (red B) ob 20.30 - gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja z delom F. Garcie Lorca »Dom Bernarde Alba». Režija Bojan Jablano-vec. KOROŠKA CELOVEC: V Domu sindikatov bo jutri, 11. t. m., ob 20. uri maturantski ples Dvojezične trgovske akademije. VOGRčE: Pri Florjanu bo jutri, 11. t. m., ob 20. mi Martinovanje. BILČOVS: v avli ljudske šole bo jutri, 11. t. m. koncert klasične glasbe. ŽELEZNA KAPLA: V farni dvorani bo danes, 10. t.m., ob 20.00 - Koncert klasične glasbe. ŠENTJANŽ V ROŽU: -SPD Šentjanž, Farni svet: jutri, 11. t.m., ob 19.30 - Maša po vzhodnem obredu. Nastopajo pevski zbori F. Hartman in V. Polanšek. LOČE: Pri Prusniku bo jutri, 11. t.m., ob 19.30 redni občni zborSPD Jepa-Baško jezero. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA A . //fv 'X—/r šgvr/t 12. SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM, od 7. do 11. novembra. CANKARJEV DOM, Prešernova 10, Ljubljana. GODBA CERKNICA in Društvo notranjskih kulturnikov KRPAN JESENSKI VEČER ZA BORISA KRALJA Jutri, 11. novembra, ob 19. uri v športni dvorani Cerknica. Nastopajoči: Marijana Brecelj, Boris Cavazza, Komorni zbor Rakek, Godba Cerknica. KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14, Ljubljana. Nedelja, 12. novembra, ob 20. uri: IMPROLIGA Druga duplerica predtekmovanja Impro-lige: Dramska šola Bariče Blenkuš : Šentjakobsko gledališče GELS Jasa poglej : MARS Jutri, 11. novembra, ob 17. uri: TRNKOVA SABOTAŽA. Pred odhodom na mednarodni lutkovni festival VViesbaden Punpenvroche se vam bosta predstavih Kudova Otroška lutkovna skupina z igrico MAVRIČNA RIBICA in Mladinska lutkovna skupina BIP zdasbeno-plesno lutkovno predstavo TRIJE PUJSKI.Jutri, 11. novembra, ob 17. uri: TRNKOVA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST: V KD Škamperle (Vrdelska cesta 7) bo danes, 10. t. m., ob 20.30 veCer ob 50. obletnici osvoboditve z naslovom »Obudimo spomin«. Predavala bo prof. Bogomila Kravos na temo »Neusahljivost prosvetnega delovanja (med obema vojnama); na naslednjem srečanju, 24. t. m., pa bo predavala prof. Marta IvašiC na temo »Od ukinitve do obnove šolstva na Primorskem«. Pri tržaški Planinski zvezi UISP bo do ponedeljka, 27. t. m. tekmovalna revija »Film in gore«. Otvoritev razstave slik SAMA KOVAČA. Danes, 10. novembra, ob 17. uri v Galeriji Karin na Cesti Ceneta Stuparja 2/A v Ljubljani. SLOVENIJA GRAND HOTEL UNION Miklošičeva 1. Liubliana Nedelja, 12. novembra, ob 18. uri v Modrem salonu: Kvintet pihalcev-SLOWIND. Predstavljena bo nova laserska plošCa: Komorni ansambli Slovenske filharmonije. CAFE TEATER Kavarna Grand hotela Union Jutri, 11. novembra, ob 22. uri: MIHA JAZZBINSEK IN NJEGOVE LEGENDE. Zasedba: Miha Jazbinšek - vokal, me-lafon, trombon; Matevž Smerkol - bas; Marjan Loborec - tolkala; Vaško Repinc - klavir; Žan Prešeren - trobenta, melafon, trombon. SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV Glasbena mladina Jesenic: JESENICE, Kosova graščina. Danes, 10. novembra, ob 19.30. Glasbena mladina Bele krajine: ČRNOMELJ, Dom kulture. Ponedeljek, 13. novembra, ob 19. uri. Glasbena mladina Slovenije: LJUBLJANA, Galerija K4. Torek, 14. novembra, ob 19.30. CANKARJEV DOM Danes, 10. novembra, ob 19.30: ORANŽNI ABONMA 1. in 2. - Orkester Slovenske filharmonije: ŽENSKI ZBOR (SLOVENSKI KOMORNI ZBOR IN-ZBOR CONSORTIUM MUSICUM), dirigent STEFAN SANDERLING, solist MICHAEL SANDERLING, violončelo. Na programu: C. DEBUSSV, R. SCHUMANN, I. STRAVINSKI. KUD FRANCE PREŠEREN. Karunova 14. Liubliana Torek, 14. novembra, ob 20. uri: CHROME CRANKS. Najbolj sveža in vznemirljiva skupina underground rocka v zadnjem letu. Kot predskupina bodo nastopili BAMBI MOLESTERS iz Siska. ILIRSKA BISTRICA. Klub MKNŽ Danes, 10. novembra, bo nastopila skupina DEMOLITION GROUP in predstavila svojo novo ploSCo DEEP TRUE LOVE. S seboj bodo pripeljali mlado predskupino SPIRITUAL-PVROTECHNICS. V nedeljo, 12. novembra, bo nastopila angleška skupina THE LURKERS. Njihova predskupina bodo mladi Sobočani ODPISANI. Sobota, 18. novembra: OVERFLOVV iz Koprivnice. CLUB MAONA Arze 5. FIESA - PIRAN Jutri, 11. novembra, ob 21. uri: GUI-TAR JAZZ QUARTET. Zasedba: Dario Volpi - kitara, Andrea Massaria - kitara, Marko Gregorič - bas, Gabriele Cen-tis - bobni. SLOVENIJA CANKARJEV DOM V Mali galeriji je do 15. novembra na ogled razstava fotografij avstrijskega umetnika-Maxa Aufiscnerja. V galeriji CD poteka 2. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE (foto). GALERIJA COMMERCE. Einspielerjeva 6 Do 17. novembra je na ogled razstava slik Franca Godca. GALERIJA ARS. Čevljarska 2. Liubliana V galeriji je do 2. decembra na ogled razstava-slik Bojana Bense. MESTNA GALERIJA. Mestni S. Liubliana V galeriji je do 19. novembra na ogled razstava-slik in kipov umetnice Erike Marije Bajuk. JAKOPIČEVA GALERUA. Slovenska 7. Liubliana V galeriji je do 6. decembra na ogled razstava Oddelka za oblikovanje ALU v Ljubljani. GALERIJA KRKA. Dunajska 65 V galeriji je do 12. novembra na ogled razstava del slikarja Vladimirja Lamuta. POKRAJINSKI MUZEJ. MURSKA SOBOTA Na ogled je arheološka razstava AVARI NA JUGOZAHODNEM MADŽARSKEM. Razstava bo odprta do 20. novembra. GALERUA EGURNA. Gregorčičeva 3 V galeriji je do 21. novembra na ogled razstava slik Marjana Gumilarja. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ V galeriji je na ogled razstava GRAFIČNA MAPA TORONTA skupine IRWIN. KUD FRANCE PREŠEREN V galeriji je do 13. novembra na ogled razstava Antonia Živkoviča BERLIN, GERLITZER PARK. GALERUA ŠKUC.Stari Ira 21. Liubliana V galeriji je do 24. novembra na ogled razstava-slik Irene Romih. MODERNA GALERIJA. TomšičevaTj V galeriji je na ogled rebospektivna razstava enega najizvirnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev tega stoletja Franceta Kralja. MALA GALERIJA. Slovenska 35 Na ogled je razstava iz cikla Velika imena svetovne umetnosti avtorja Jeana Marca Busta-manteja. Razstava bo odprta do 26. novembra. POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR V slavnostni dvorani mestnega gradu je na-ogled razstava OBLEKA NAREDI FILM,-FILM NAREDI OBLEKO. GALERIJA MURSKA SOBOTA. Kocljeva 7 V galeriji je do 27. novembra na ogled razstava del slikarja Ervvina Reisnerja. POSAVSKI MUZEJ BREŽICE. Cesta Prvih borcev 1 V galeriji je na ogled rebospektivna razstava slikarja OSKARJA VON PISTORJA. GALERUA NA VIDMU. Gregorčičeva 2, Ilirska Bistri-ca Danes, 10. novembra, ob 19. uri: Otvoritev razstave EX-TEMPORE PREM ‘95. GALERUA RIKA DEBENJAKA V KANALU V galeriji je na ogled razstava slik in male plastike avtorja Izidorja Urbančiča. GALERUA FJK TRST Gledališče Miela danes, 10. t.m., ob 21.00 -koncert Davida Shea, ki spada v ciklus »Zattere alla de-riva». V nedeljo, 12. t. m., ob 11. uri koncert posvečen Ludwigu van Beethovnu. Nastopil bo pianist Andrea Rebaudengo. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 13. t. m., ob 20.30 koncert kvarteta Keller. Discobar Macaki V torek, 14. t. m., ob 22. uri drugi večer Promomusic, na katerem bodo nastopili solisti, kantavtorji in ansambli. Naslednja srečanja bodo Se 21. in 28. t. m., zaključni večer pa 5. decembra. Hip Hop Musič Club (Hipodrom pri Montebelu) Danes, 10. t. m., ob 21.30 koncert blues glasbe z ameriškim glasbenikom Jay Monque’D, ki bo nastopil z ansamblom Burnin Tubes. Disco On Air - Združenje Globogas Jutri, 11. t. m., ob 22. uri koncert skupine Planet. Pred in po koncertu glasba z D J. TREVISO V športni palači bo 13. in 14. t. m. nastopil Antonello Venditti. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST: Grad sv. Justa -Bastione Fiorito: Do 12. t. m. je na ogled skupinska razstava. Umik: od 11.00 do 17.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Galerija Torbandena: Do 18. t. m. je na ogled skupinska razstava z naslovom »Italijanske pokrajine«. Galerija Art Light Hall: danes, 10. t.m., ob 18.30 odprtje razstave tržaške slikarke Serene Bellini, ki bo trajala do 3. decembra. Galerija Rettori Tribbio 2: jutri, 11. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Irenea Ravalica. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Poštna palača (Trg Vittorio Venelo): do 7.12 bo na ogled razstava »Trst, mesto v kinu: 1896-1929». Salon pohištva Koršič (Sv. Ivan): do 24. t. m. razstavlja fotograf Ennio Demarin. Milje - Občinska razstavna dvorana: do 14. t. m. razstavlja Anita Nemarini. GORICA: V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninije- vem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di fron-tiera«. V galeriji Kulturnega doma je še danes, 10. t. m. odprta skupinska razstava »15 posoških umetnikov«. Katoliška knjigarna: Do 12. decembra je na ogled razstava slikarja Borisa Zuliana. KOROŠKA E CELOVEC: Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre. Deželna galerija: do 19. t. m. razstavlja španski umetnik Morquillas »Protocolos Europeos«. Galerija Ars teniporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. BELJAK: Galerija Freihausgasse: razstavlja Bmno Girocolli-TINJE: Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU: K+K center: do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«. KOŠARKA / PRVENSTVO V NBA NOVICE Oriando do zmage po treh podaljških Dino Rodja eden od najboljših skakalcev Michael Jordan na prestolu kralja strelcev NEW YORK - Zanimanje za prvenstvo NBA stalno narašča, saj je spored tako pester, da si na-vijači raznih moštev ne morejo privoščiti daljšega Premora. V sredo zveCer je bilo na vrsti kar 10 dvobojev, najbolj spektakularno pa je nilo v Orlandu, kjer so Ma-Sicsi s trii odpor Netsov še-l0 po treh podaljških. Prestižen uspeh je zabeležil ^liami Heat, ki je zadal Rocketsom prvi letošnji Poraz, San Antonio pa je svoje ime zapisal v knjigo letošnjih rekordov, saj je novo ekipo Vancouver potopil s kar 49 točkami prednosti. Med najboljšimi igralci začetka sezone je tudi hrvaški košarkar Dino Radja, ki je s poprečjem 13, 3 skokov na tekmo celo tretji na skupni lestvici naj-ooljših skakalcev v ligi (pred njim sta le Vim Raker - Mihvaukee 14, 0 in VVillis - Miami 13, 5). Splitski košarkar je bil tudi glavni protagonist na tekmi med Bostonom in Phoenbrom, saj je bil z 21 točkami najboljši strelec Celticsov in najbolj zaslužen za letošnjo prvo zmago Bostona. S presenetljivo serijo zmag nadaljuje Sacramen-to, ki je po štirih odigranih tekmah še vedno nepremagan, tako kot tudi Chi-cago (3:0), Indiana (3:0), Dallas (3:0) in Miami (2:0). ^ajslabše pa so se doslej odrezah Cavabersi in Nug-getsi, ki so sezono pričeli s tremi zaporednimi porazi, Sunsi pa so se v prvih štirih tekmah vesehh le enkrat. Kar se posameznikov hCe, je Michael Jordan že sedel na prestol najboljše- ga strelca s poprečjem 31, 7 točk na tekmo in ga bo najbrž zelo težko kdaj prepustil ostalim. Sledijo mu Cliff Robinson (Portland -28, 0), Anfemee Hardway (Orlando - 27, 3), Karl Malone (Utah - 27, 0) in Abdul Rauf (Denver - 26, 8). Najboljši odstotek pri metu iz igre ima Antonio Davis (Indiana - 70%), najveC asistenc je podebl Vemon Maxwell (Philadelphia -10, 7), playmaker Jazzov John Stockton pa je zaenkrat »šele« peti, s poprečjem 9, 0 »težkih« podaj na tekmo. IZIDI (sreda): Toronto -Sacramento 90:109, Boston - Phoenbc 113:109, VVashington - Charlotte 110:96, Orlando - New Jer-sey 130:122***, Miami -Houston 89:82, Detroit -Portland 107:100, San Antonio - Vancouver 111:62, Denver - Seattle 117:122, Utah - LA Lakers 108:98, LA Clippers - Atlanta 92:100. Vanja Jogan Strickland za leto dni v zapor? PORTLAND - Košarkar ameriškega profesionalnega moštva Portland Trail Blazers, Rod Strickland, se bo moral v prihodnjih dneh zagovarjati na sodišču v Portlandu zaradi fizičnega napada na bivšo prijateljico. Ce bo sodišče ugotovilo, da je Strickland kriv, mu grozi leto dni zaporne kazni. V bistvu se je vse začelo pred petimi leti, ko je takratna Stricklandova ljubica, 26-letna Judith Cruz, rodila sina Brandona. Vse do sedaj si je Cruzova prizadevala, da bi košarkar priznal očetovstvo, vrhu- nec »prepričevanja« pa je bil 2. oktober, ko sta se nekdanja zaljubljenca srečala v nekem noCnem lokalu. Po krajšem besednem dvoboju je Strickland izgubil živce, Cruzovo najprej dvakrat ali trikrat udaril po obrazu, jo nato porinil v zid, kjer si je nesrečnica poškodovala glavo, za nameček pa jo je na koncu še obrcal. Zdravniki, ki so opravib prve preglede, so ugotovili, da je 31-letna Cruzova dobila hujše poškodbe glave, napad pa jo je tudi psihično močno prizadel. Da se Stricklandu ne obeta nic dobrega, je v svoji izjavi potrdil tudi okrožni sodnik Robert Johnson, ki je dejal, da bodo naredili vse, da bo žrtev dobila ustrezno nadomestilo za vso preslano gorje. Rookie Kevin Gamett (Minnesota) seje že uveljavil (AP) r FORMULA 1 / V NEDELJO VN AVSTRALIJE Adelaide v znamenju slovesov Po Avstraliji se bodo nekateri preselili v svoje nove ekipe ADELAIDE - Po 17. dirki letošnje sezone, ki bo v nedeljo ob 5. uri zjutraj po našem Času v mondenem avstralskem letovišču Adelaide, bo veliko aktivnih udeležencev formule 1 zagotovo imelo orosene oci. Svetovni prvak Michael Schumacher se bo poslovil od »najboljšega moštva na svetu«, ki mu je v minulih štirih letih pomagalo postati to, kar Schumacher danas je, po dingi strani pa ima tudi on nemalo zaslug, da jo Benet-ton postal moštvo, vredno najvecjega Maranello leta 1991 verjetno obetal vec, kot je nato dosegel. Isto velja za Gerharda Bergerja, ki je pri Ferrariju skupaj prebil kar šest let, čeprav sta oba dirkača vedno znova prisegala na večno ljubezen do svojega moštva. S solzami v oCeh si bosta v roke segla tudi dva Irca: Eddie Irvine in Eddie Jordan, ki je Irvinea pripeljal v for- mulo 1. VVilliams zapušča David . CouUhard, a bo njegovo slovo manj grenko, saj ima hitri Skot še dovolj časa, da se v svoje letošnje moštvo Se kdaj vrne. Franka VVilliamsa zapušča tudi mož iz ozadja, David Brovvn, ki je v minulih 14 letih skrbel za avtomobile takih asov, kot so Nigel Mansell, Alain Prost, Ayrton Senna in Damon Hill. In ne nazadnje, od formule 1 se poslavlja mesto Adelaide, ki je enajst let pomenilo tradicionalni zaključek sezone. Zato ni čudno, da organizatorji pričakujejo rekordno število gledalcev, čeprav je prvenstvo že dolgo odločeno. Formula 1 je paC tako velik cirkus, da tudi ena sama dirka pomeni dovolj velik magnet za gledalce. Sodec po zanimanju naj bi si dogajanje v Ade-laidi v treh dneh ogledalo približno 400 tisoC gledalcev. Dosedanji rekord je iz leta 1990, ko si je to dirko in treninge ogledalo 320 tisoč ljudi. (S. D.) NOGOMET / PRIJATELJSKA TEKMA V BUENOS AIRESU HOKEJ / NHL Brazilija ugnala Argentino Zadetek za goste je v 21. minuti dosegel Donizete ^ Argentina - Brazilija 0:1 STRELEC: Donizete v 21. minuti ARGENTINA: Cristante, jZanetti, Trotta, Caceres, Al-Umirano, Simeone (Gonza-mz), Astrada, Berti, Gallardo (Lopez), Batistuta, Balbo. BRAZILIJA: Germano, Lafu (Rodrigo), Aldair (Nar-mso), Cruz, Carlos, Amaral, Lonceicao (Charles), Rival-, 0| Juninho, Donizete, Tulio (Atilson). Sodnik Ernesto Filipi (Urugvaj). BUENOS AIRES - Sve-ovm nogometni prvaki, no-gometaši Brazilije, so v Prijateljski tekmi premagali T R°ntinentalnega tekmeca, reprezentanco Argentine, na njihovih tleh z . 0 (1:0). Odločilni zadetek )e padel v 21. minuti, ko je Arnaraldo lepo podal do Uonizeteja, ki je zadel desni •mt Cristiantejevih vrat. Bra-a ci 80 po zadetku se naprej ttapadah, vendar so bili na- padalci nenatančni. Argen- grah nekoliko bolj organizi- za las mimo brazilskih vrat, tinci so se prebudili šele v rano. Razen strela Ortege v pa kljub vsemu niso imeli drugem delu srečanja in zai- 75. minuti, ko je žoga zletela večjih priložnosti. Calgary po treh tekmah spet zmagal EAST RUTHERFORD -Moštvo NHL Calgary Fla-mes je v ameriški profesionalni hokejski ligi premagalo New Jersey Devils z 2:1. Zadetka za Calgary sta dosegla Mike Sullivan in Michael Nylander in s tem prekinila serijo treh zaporednih srečanj svojega moštva brez zmage. V Buffalu je domače moštvo Sabres ugnalo San Jose Sharks s 7:2. Pittsburg Pinguins so bili boljši od moštva Ottawa Senatore s 7:1, moštvo New York Rangers je v domači dvorani premagalo Tampa Bay Lightning s 5:4. Srečanje v Dallasu med domačim moštvom Starš in Los Angeles Kings pa se je končalo z neodločenim izidom 3:3. Izidi sredinih tekem: Buf-falo - San Jose 7:2, Pittsburgh - Ottavva 7:1, Anaheim -Montreal 3:2 (po podaljšku), N. Y. Rangers - Tampa Bay 5:4, Calgary - New Jersey 2:1, Los Angeles - Dallas 3:3. Kafeljnikov kljub težavam v tretji krog MOSKVA - Rus Jevgenij Kafeljnikov, prvi nosilec ATP teniškega turnirja z nagradnim skladom 1, 125 milijona ameriških dolarjev, je kljub težavam s kolenom premagal Francoza Cedrica Piolina s 7:5 in 6:1. Kafeljnikov je po dvoboju povedal, da mu bodo morali koleno operirati, vendar ne pred finalnim srečanjem Davisovega pokala od 1. do 3. decembra v ZDA, kjer bo mladi Rus edino upanje svoje reprezentance v boju proti favoriziranim Američanom. V tretji krog so se uvrstili še: osmi nosilec Byron Black iz Zimbabveja, ki je premagal Švicarja Jakoba Hlaska s 3:6, 6:3 in 6:4, Ceh Daniel Vacek, ki je ugnal domačina Andreja Če-snokova s 7:6 (7:5) in 6:4, ter šesti nosilec in lanski zmagovalec turnirja, prav tako domačin Aleksander Volkov, ki je bil boljši od Nizozemca San-derja Groena s 5:7, 6:2 in 6:3. Izidi - drugi krog: Jevgenij Kafeljnikov (Rus, 1) -Cedric Piolin (Fra) 7:5, 6:1, Byron Black (Zim, 8) -Jakob Hlasek (Svi) 3:6, 6:3, 6:4, Daniel Vacek (Češ) - Andrej Česnokov (Rus) 7:6 (7:5), 6:4, Aleksander Volkov (Rus, 6) - Sander Groen (Niz) 5:7, 6:2, 6:3. Ferguson ne bo igral 12 tekem LONDON - Škotskemu nogometašu Duncanu Fergusonu, ki je zaradi napada na nogometaša moštva Raith Rovers Johna McStaya prebil leto dni v zaporu, je škotska nogometna zveza zavrnila pritožbo na prepoved igranja 12 prvenstvenih srečanj. Fergusonovo moštvo Everton je upalo, da bo zaigral 25. novembra, vendar bo po odločitvi zveze ostal zunaj igrišča do sredine januarja. Enqvist v drugi krog in v Frankfurt STOCKHOLM - Šved Thomas Enqvist, drugi nosilec ATP teniškega turnirja z nagradnim skladom 850 tisoC ameriških dolarjev, je v prvem krogu premagal Nemca Hendrika Dreekmana s 7:6 (7:4), 3:6 in 7:5. Enqvist se je s tem kot osmi in zadnji igralec uvrstil na finalni ATP turnir osmerice najboljših svetovnih tenisaCev v nemškem Frankfurtu. Enqvist se je za vstop na turnir v Frankfurtu boril s Hrvatom Goranom Ivaniševičem, ki pa zadnje Čase doživlja krizo, saj je izpadel že v prvem krogu ATP turnirja, ki pravkar poteka v Moskvi. V drugi krog se je uvrstil tudi peti nosilec Francoz Amaud Boetsch, ki je premagal Američana Patricka MacEnroeja s 7:5, 2:6 in 7:6 (7:3). ZaCela so se že srečanja drugega kroga, v katerem je American Richey Rene-berg pripravil presenečenje, ko je premagal šestega nosilca, rojaka Todda Martina, s 6:3, 7:6 (9:7). V tretji krog so se uvrstili še Nemec David Prino-sil, ki je bil boljši od Francoza Oliviera Delaitreja s 6:4 in 6:3, Četrti nosilec Šved Magnus Larsson, ki je ugnal rojaka Jonasa Bjoerkmana s 5:7, 7:5 in 7:5 in osmi nosilec Šved Stefan Edberg, ki je izločil Američana Malivaia VVashingtona s 6:3, 6:7 (2:7) in 6:0. To je bila Edbegova 760. zmaga na ATP turnirjih. V švedski prestolnici letos ni nekaterih najboljših igralcev. Nemec Boris Becker je zavrnil povabilo organizatorjev, potem ko je že na turnirju v Parizu dosegel uvrstitev v Frankfurt. Američana Agassi in Sampras sta nastop odklonila zaradi premajhnega denarnega sklada, ki je manjši od lanskega za dobrega pol milijona ameriških dolarjev. Sicer pa bodo na finalnem turnirju v Frankfurtu nastopili: Američani Pete Sampras, Andre Agassi, Jim Courier in Michael Chang, Avstrijec Thomas Muster, Nemec Boris Becker, Rus Jevgenij Kafeljnikov in kot zadnji Šved Thomas Enqvist. Sabatinijeva zmaguje PHILADELPHIA - Argentinka Gabriela Sabatini, Četrta nosilka WTA teniškega turnirja z nagradnim skladom 800 tisoC ameriških dolarjev v Philadelphii v ZDA, je v srečanju drugega kroga premagala Nizozemko Brendo Schultz-McCarthy s 6:3 in 7:6 (7:4). Uspešna je bila tudi druga nosilka Španka Conchita Martinez, ki je premagala Francozinjo Natalie Tauziat s 4:6, 6:1 in 6:4. Tretja nosilka Mary Pierce ni imela sreCe, saj jo je ugnala domačinka Zina Garrison-Jackson s 6:3 in 7:5. Podobno usodo je doživela tudi osma nosilka, Američanka Chanda Rubin, ki jo je ugnala rojakinja Meredith McGrath s 6:3 in 6:1. Izidi -1. krog: Lori Mc Neil (ZDA) - Shaun Stafford (ZDA) 6:3, 6:2; 2. krog: Gabriela Sabatini (Arg/4) - Brenda Shultz-Mc Carthy (Niz) 6:3, 7:6 (7:4), Conchita Martinez (Spa, 2) - Natalie Tauziat (Fra) 4:6, 6:1, 6:4, Zina Garisson-Jackson - Mary Pierce (ZDA, 3) 6:3, 7:5, Meredith McGrath (ZDA) - Chanda Rubin (ZDA/8) 6:3, 6:1. Grafova in Martinezova se bosta pomerili v Mehiki CIUDAD DE MERICO - Nemka Steffi Graf in Španka Conchita Martinez se bosta 30. novembra in 1. decembra pomerili na eksibicijskem dvoboju v mehiškem glavnem mestu. Poleg njiju bosta na sto tisoC ameriških dolarjev vredni dvodnevni ekshibiciji nastopili še Mehičanka Angelica Galvadon in Američanka Gigi Femandez. NOGOMET / JUTRI ITALIJA - UKRAJINA ZA EP Di Uvio poškodovan, igral bo Dino Baggio Selektor Sacchi upa da se Ukrajinci ne bodo samo branil, saj bo tako tekma bolj zanimiva CO VERČI ANO - Ko se Sacchijevi »azzurri« pripravljajo na tekme argumentov nikoli ne manjka. Tako je tudi pred jutrišnjo kvalifikacijsko tekmo za EP proti Ukrajini v Bariju, zanimivo pa je, da se govori o vsem, razen o nasprotnikih. Selektor Sacchi zagotavlja, da velja to samo za medije. »Ukrajince smo podrobno preučili. Igralci so nekoliko okorni, a njihova igra je v fazi evolucije. Ce bodo skušah napadati, bo tekma zanimiva, drugače pa bo enolična. Nismo raztreseni. Neki francoski trener, ki sledi našim treningom, se čudi nad stopnjo zbranosti mojih igralcev«, trdi ita-lijanski selektor. Zadnje vesti iz tabora »azzurrov« niso najboljše. Di Livio se je poškodoval in odšel domov, na njegovem mestu pa bo igral Dino Baggio, ki je bil še v sredo rezerva Di Mattea. Sacchi se je včeraj že kesal, da je v sredo bolj ali manj uradno sporočil postavo. Zdaj pravi, da ima še nekaj dvomov. V balotaži za igranje v konici napada Se naprej ostajata Ravanelh in Casira-gbi. Dr. Zdenko Verdenik Ne bo lahko, vendar gremo na zmago LJUBLJANA - Temperatura v taboru slovenske nogometne reprezentance pred zadnjim kvalifikacijskim srečanjem za uvrstitev na EP v Angliji narašča iz dneva v dan. Selektor slovenske reprezentance dr. Zdenko Verdenik je kljub nekaterim težavam s sestavo moštva in moči nasprotnika optimist. Napoveduje odločno igro slovenskih nogometašev na zmago. Seznam Šestnajsterice nogometašev je bil sestavljen že pred časom, toda nekateri igralci imajo težave s poškodbami, tako da bo morda prišlo do nekaterih sprememb. Selektor hrvaške nogometne reprezentance Miroslav Blaževič je objavil seznam hrvaških nogometašev. Zaradi rumenih kartonov ne bodo nastopih Bo-ban, Asanovič in Stimac. Namesto njih je Blaževič v reprezentanco uvrstil Tomislava Kocijana in Igorja Cvitanoviča. Hrvaška postava bo naslednja: Ladič, Gabrič, Jurčevič, Mladenovič, Pavličič, Jerkan, Bilič, Jami, Stanič, Suker, Prosinečki, Bokšič, Solda, Špehar, Pra-hja, Cvitanovič in Kocijan. SMUČANJE / AZZURRI V TIGNESU Italijani bodo sezono pričeli brez Tombe in Compagnonijeve Smukači izpodrivajo veleslalomiste Sezona v alpskem smučanju se bo konec tedna v Tignesu začela brez obeh lanskih zmagovalcev. Vreni Sch-neider je pri 31 letih obesila smuči na klin in odprla boj za nasledstvo, v tem boju pa naj bi imela največ možnosti Nemka Katja Seizinger, ki je leta 1993 izgubila končno zmago za dvajset, lani pa celo samo za osem točk. Alberto Tomba je v 28. letu starosti lani prvič osvojil veliki kristalni globus, a ne namerava odnehati. »Lahko bi nadaljeval vse do olimpijskih iger v Naganu leta 1998. Počutim se dobro, želel bi spet osvojiti pokal, toda moj cilj je zlata medalja na svetovnem prvenstvu v Sieni Nevadi,« pravi Tomba, ki ga v Tignesu vsekakor ne bo, manjkal pa bo tudi drugouvrščeni iz lanske sezone, Avstrijec Mader. Italija bo sezono začela tudi brez Deborah Compagnoni, ki po operaciji meniskusa v Lyonu Se ni povsem okrevala. Brez svojih dveh šampionov pa italijansko smučanje v svetu ta čas bolj malo pomeni, zlasti na moškem področju. Tehnični vodja moške ekipe Hel-muth Schmalzl je v moštvo za nedeljski veleslalom uvrstil tudi smukača Fattorija in Ghedino, ki na treningih dosegata boljše čase od veleslalomistov. To pa v bistvu pove tudi vse o moči ostalih »azzurrov« v tehničnih disciplinah. Od bratov Bergamelli letos ne bo boljšega Normana, ki si je poškodoval koleno in je praktično izgubil sezono, od ostalih pa je kvečjemu moč pričakovati veliko mero dobre volje in nič več. Nekaj več upanj polagajo v ženske. Največ pozornosti vzbuja Sabina Pan-zanini, ki je v prvi lanski tekmi v Park Cityju osvojila drugo mesto za Bah-lerjevo in pred Schneiderjevo. Zal pa Panzaninijevo še vedno pestijo bolečine v hrbtu. Dobro naj bi se odrezale tudi Galliziova, Perezova in enaindvajsetletna De Martinova. Toda na ne preveč razgibani veleslalomski progi ni mogoče izključiti niti dobre uvrstitve Kostnerjeve ah Merlinove. H NOGOMET h Udinese dobil Rusa Šalimova Mancini ostal pri Sampdorii Rus Igor Salimov predstavlja največjo okrepitev videmskega prvoligaša v novembrskem prestopnem roku, ki se je končal včeraj. Ruski vezni igralec je letos igral za švicarski Lugano, lastnik njegove tekmovalne izkaznice pa je milanski Inter, ki je Rusa Videmča-nom odstopil na posojilo. Ob teh prestopih dodajmo še to, da se je ves hrup v zvezi z Mancinijem in njegovim morebitnim odhodom v Arsenal včeraj polegel, Mancini pa bo še naprej ostal pri Sampdorii. ROKOMET / POKAL PRVAKOV V NEDELJO NA ZNAMENITEM MARATONU V NEW TORKU Principe jutri v Trstu proti madžarskim asom Rokometaše tržaškega Principa Caka v osmini finala pokala prvakov skoraj nepremostljiva ovira - madžarski prvak Fotex Veszprem. Prvo srečanje "bo jutri v tržaški športni palači, s pričetkom ob 18.30. Fotex je eden najmočnejših klubov v Evropi. Tržačani bi morah drevi zmagati s precejšnjo razliko v golih, ker so Madžari na domaćih tleh neizprosni. V zadnjih dveh letih sta samo dve moštvi odnesli iz Veszprema celo kožo (beri neodločen rezultat), to sta Teka Santander in Badel Zagreb. Za Principe bo po enem mesecu spet lahko igral Alessandro Tarah no, trener Lo Duca pa še vedno ne more računtai na Antonia Pastorellija. Na tekmi bosta sodila Slovaka Peter Molnar in Stefan Klar, delegat zveze pa bo Turk Yavuz Ta-skiran. Cena vstopnic znaša 15 tisoC lir, s popustom pa osem tisoč lir. Vodstvo kluba pričakuje, da bodo gledalci v CimveCjem številu podprli ekipo, tudi zato, ker napovedujejo prihod 150 madžarskih navijačev, ki so baje zelo glasni. NOVICE Nogomet: danes Italija z Ukrajino za EP mladih MATERA - V Materi bo danes ob 14.30 (prenos po RAI 1) srečanje mladih nogometnih reprezentanc Italije in Ukrajine. Srečanje velkja za evropsko prvenstvo in kot kvalifikacije za nastop na OI v Atlanti. Za Italijane je zmaga obvezna, saj Ukrajina vodi na lestvici s 3 točkami prednosti pred Hrvati in »azzurri«, ki pa imajo tekmo manj. Italijane čaka v sredo še tekma z Litvo, medtem ko se bodo Hrvati v sredo pometih s Slovenijo. V četrtfinale se uvrsti samo zmagovalec skupine. Vrstni red (v oklepaju število odigranih tekem): Ukrajina 20 (9), Italija 17 (8), Hrvaška 17 (9), Slovenija 16 (9), Litva 7 (9), Estonija 0 (10). Alprtour v Trevisu premagal Sisley Alpitour se vse bolj uveljavlja, Sisley vse bolj tone. Z zmago v Trevisu je moštvo iz Cunea v najvišji ita-hjanski odbojkarski hgi po 9. kolu še bolj utrdilo svoje prvo mesto, ki ga deh z modensko Las Dayto-no. Zaradi nastopa državne reprezentance na svetovnem pokalu se bo prvenstvo nadaljevcalo šele 8. decembra. IZIDI 9. KOLA: Sisley - Alpitour 1:3 (9:15, 15:5, 10:15, 7:15), Las Daytona - Lube 3:0 (15:9, 15:7, 15:5), Edilcuoghi - Mta 3:1 (15:7, 17:15, 10:15, 15:12), Com Cavi - Gabeca 3:0 (15:9, 15:9, 15:7), Wuber - Jeans Hatu bo 12.11), Cariparma - Gioia 3:0 (15:5,15:4,15:5). VRSTNI RED: Alpitour Cuneo in Las Daytona Mo-dena 18, Edilcuoghi Ravenna 14, Sisley Treviso 12, Gabeca Montichiari, Com Cavi Neapelj in Cariparma 8, Wuber Schio in Lube Banca Marche Macera-ta 6, MTA Padova 4, Jeans Hatu Bologna in Gallo Gioia del Colle 2. Boj s časom in predvsem s samim seboj Med 30.000 udeleženci bo tudi preko 60 atletov in atletinj iz Trsta - Iz Slovenije tokrat 32 dolgoprogašev V nedeljo bo v New Yorku na sporedu tradicionalni maratonski tek, ki je s svojimi 30 tisoč udeleženci iz veC kot sto držav največja taka prireditev na svetu. Seveda celotna manifestacija v veliki meri presega strogi tekmovalni okvir, ki tudi ni zanemarljiv. Toda predvsem gre tu za tek s samim seboj, za boj s kilometri, saj so poleg pravih tekmovalcev na maratonu v veliki večini med udeleženci ljubitelji teka, ki imajo za cilj, da predvsem pridejo do konca, šele nato pa razmišljajo tudi o času. Med tisočimi udeleženci jih bo tudi preko šestedeset tudi iz Trsta, kar tržaško ekipo postavlja v sam vrh po številu udeležencev. Ekipo je sestavljal poseben organizacijski odbor, cilj tržaške odprave pa je v tem, da uvrsti nekaj svojih predstavnikov med prvih sto, glavni cilj pa je boljši rezultat kot na prejšnjih nastopih. Med tistimi, ki jim tukajšnji poznavalci teka na dolge proge dajejo največ možnosti za dobro uvrstitev, sta predvsem Maria Forza med ženskami in Roberto Pozzari pri moških. Tudi iz ostalih krajev v Italiji napovedujejo številno udeležbo, na otvoritvi maratona pred plačo Organizacije združenih narodov pa bo v nedeljo tudi 32 maratoncev iz Slovenije. Udelžba slovenskih tekačev je letos nekoliko manjša kot lani, ko je pod slovensko zastavo teklo kar 66 tekačev in tekačic. New York City MARATHiN 26. nevvjorški maratonski tek bo potekal v nedeljo po vseh petih četrtih ameriškega velemesta. Denarne nagrade Zmagovalca v moški n in ženski konkurenci bosta prejela po 20.000 dolarjev in avto Jeep Grand Cherokee Laredo. Za vse državljane ZDA, , ki zasedejo eno od prvih /T"//~7« petih mest, se nagrada *■* S podvoji, če bo glavni zmagovalec Američan, bo prejel dodatnih vvorki Trade 60.000 dolarjev. . ™ ■ Start za moške Start za ženske Alternativni Start za moške rfifc Razdalja (v miljah) Nekaj osnovnih podatkov Most Verrazano Deset najhitrejših moških 6.000 metrov traku za zaporo cest 550 prenosnih stranišč 75.000 skodelic kave 1.800.000 papirnatih kozarcev 4,5 ton ledu 50.000 hlebčkov kruha 3.000 kilogramov testenin 750 litrov omake 26.000 balonov 3.250 litrov Gatorada 642 doz masti za mišičevje 130.000 steklenic vode 33.000 brisač 30.000 spužev 1.260 nosilnic 76.000 posnetih fotografij 13.700 znakov za prepoved 13.315 prostovoljcev parkiranja 500 krtačk za pomijanje 2.700 policistov papirnatih kozarcev Dosedanji zmagovalci Kaj vse je potrebno za letošnjo dirko: 30.000 kolajn za tekače 29.643 zavrnjenih prijav 46.340 majic 30 zdravniških enot St. Cas Ime, starost, država 1 2:08:01 Juma Ikangaa, 29, Tanzanija 2 2:08:13 Alberto Salazar, 23, ZDA 3 2:08:20 Steve Jones, 33, Vel. Britanija 4 2:08:59 Rod Dixon, 33, Nova Zelandija 5 2:09:08 Geoff Smith, 29, Vel, Britanija 6 2:09:28 Salvador Garcia, 31, Mehika 7 2:09:29 Alberto Salazar, 24, ZDA 7 2:09:29 VVillie Mtolo, 28, Južna Afrika 9 2:09:33 Rodolfo Gomez, 31, Mehika 10 2:09:38 Ken Martin, 31, ZDA Deset najhitrejših žensk St. Cas Ime, starost, država 1 2:24:40 Usa Ondiekl, 32, Avstralija 2 2:25:29 Allison Roe, 25, Nova Zelandija 3 2:25:30 Ingrid Kristiansen, 33, Norveški 4 2:25:41 Grete VVaitz, 27, Norveška 5 2:26:24 Uta Pipig, 28, Nemčija 6 2:26:38 Olga Markova, 24, Rusija 7 2:27:00 Grete Waitz, 30, Norveška 8 2:27:14 Grete VVaitz, 29, Norveška 9 2:27:32 Liz McColgan, 27, Vel Britanija 10 2:27:33 Grete VVaitz, 26, Norveška Vir: New York Road Runners Club Mesto Leto Moški Zenske 1. 1989 Leto Ime Cas Ime Cas 1. 1981 1970 G. Muhrcke 2:31:38 _ 1. 1988 1971 N. Higgins 2:22:54 B. Bonner 2:55:22 1. 1983 1972 S. Karlin 2:27:52 N. Kuscsik 3:08:41 2. 1983 1973 T. Fleming 2:21:54 N. Kuscsik 2:57:07 1. 1991 1974 N. Sander 2:26:30 K. Svvitzer 3:07:29 1. 1982 1975 T. Fleming 2:19:27 K. Merrill 2:46:14 1976 B. Rodgers 2:10:10 M. Gorman 2:39:11 Ij 1977 B. Rodgers 2:11:28 M. Gorman 2:43:10 2- 1982 1978 B. Rodgers 2:12:12 G. VVaitz 2:32:30 2. 1989 1979 B. Rodgers 2:11:42 G. VVaitz 2:27:33 1980 A. Salazar 2:09:41 G. VVaitz 2:25:42 mM m 1981 A. Salazar 2:08:13 A. Roe 2:25:29 1982 A. Salazar 2:09:29 G. VVaitz 2:27:14 Mesto Lei° 1983 R. Dixon 2:08:59 G. VVaitz 2:27:00 1. 1992 1984 O. Pizzolato 2:14:53 G. VVaitz 2:29:30 1. 1981 1985 O. Pizzolato 2:11:34 G. VVaitz 2:28:34 1. 1989 1986 G. Poli 2:11:06 G. VVaitz 2:28:06 1. 1980 1987 1. Hussein 2:11:01 P. VVelch 2:30:17 1. 1993 1988 S.Jones 2:08:20 G. VVaitz 2:28:07 2. 1992 1989 J. Ikangaa 2:08:01 1. Kristiansen 2:25:30 1. 1983 1990 D. VVakiihuri 2:12:39 W. Panfli 2:30:45 1. 1982 1991 S. Garcia 2:09:28 L. McColgan 2:27:32 1. 1991 1992 W. Mtolo 2:09:29 L. Ondieki 2:24:40 1. 1979 1993 A. Espinosa 2:10:04 U. Pippig 2:26:24 AP/Ed De Gasero 1994 G. Silva 2:11:21 T. Loroupe 2:27:37 KOŠARKA / C2 LIGA Bor Radenska v Gorici upa na nov uspeh Ardito ima enako točk Po skorajda nemogočem izpitu proti premočnemu Martignaccu bodo košarkarji Bora Radenske jutri odpotovali na bližnji izlet v Gorico, kjer jih Caka dvoboj z Ardito (paziti bo treba na »dedka« Turela in Valentinsi-ga!), ki ima po 5. kolu enako število točk kot borovci, sad dveh tesnih zmag na domačem igrišču proti Spilimber-gu (+2) in Arteju (+2). Borovci, ki so med tednom zelo intenzivno trenirati, bodo jutri igrali odločno na zmago, saj bi radi cimprej izenačili razmerje med zmagami in porazi (doslej 2-3). Kar se igralcev tiCe, bo Krečič lahko še nekaj tednov računal na do- prinos Smotlaka, govori pa se, da bo kmalu pričel s treningi celo doslej poškodovani Marko Debeljuh. Brata Simonič bi se morala ostalim priključiti žal šele Cez nekaj mesecev, zamisel o vključitvi Morettija pa ni našla pozitivnega odgovora pri večini odbornikov, ki so izraziti željo, da bi trener Krečič izpeljal prvenstvo s tistimi igralci, ki so sezono pričeli. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 6. KOLA: Staranzano - Manzano 1, Pagnacco - Udinese 2, Martignacco - Gradišča 1, Virtus Ud - Sgt 2, Pom - Spilimbergo 1, Intermuggia - Barcolana 1, Forda - Arte 1. (VJ) KOŠARKA / 5. KOLO V D LIGI Po napovedih bi morali Dom, Cicibona in Kontovel osvojiti vseh šest točk V promocijski ligi je na sporedu 2. kolo - Breg in Polet po porazih v L kolu polagata popravni izpit Košarkarsko prvenstvo D lige poCasi prehaja iz začetne, nejasne in nestabilne faze, ko je moC nastopajočih moštev v glavnem še neznana, v jasnejšo fazo, ko imajo tako trenerji in odborniki kot igralci in simpatizerji že vsaj delno rjasne pojme o tem, kaj lahko pričakujejo. To razmišljanje velja tudi za naša predstavnika Ciri-bono in Dom ki sta po 4 odigranih tekmah še nepremagana na vrhu lestvice skupaj s Cusom in Go-riziano, dve točki pred Santosom. DrugaCe je za Kontovel, ki ima po štirih kolih le dve točki. Čeprav je treba poudariti, da so Starčevi fantje že trikrat izgubili potem, ko so bili do zadnjih trenutkov povsem enakovredni nasprotnikom, ob tem pa so imeli D. Gulič (Konotvel) na derbiju s Cicibana (F. Kroma) ODBOJKA / NARAŽČAJNICE NA GORIŠKEM Val Dom začel sezono s prepričljivo zmago Sočanke pa so že v svojem drugem nastopu proti Ronchiju pokazale lep napredek - Pokalni nastopi MLADINKE Zaradi odpovedi ene eki-Pp (ostaja jih samo šest) je bil sestavljen nov koledar, začetek prvenstva pa preložen na začetek decembra. Val se bo po novem v 1. koki 5. decembra v Sovodnjah Pomeril s Staranzanom. narascajnice Val Dom - libertas Gori-zia 3:0 (15:0,15:0,15:4) VAL DOM: Ambrosi, bressan, Bresciani, Gej, branca, Brisco, Cumin, Klanjšček, Marvin, Uršič, Visintin. Trener: Čeme. Najbolj pozitivna nota Uvodnega srečanja igralk Vala Doma v prvenstvu na-rašcajnic sta osvojeni točki. Nasprotnik je bil namreč tako slab (Libertas sestavljajo same začetnice), da uiso mogle naše igralke Pokazati niti del tega, kar zmorejo, njihova tehnična Premoč pa je bila totalna. V Prvem setu so dosegle pet-Uajst točk zapored, ne da bi Uasprotnice izbojevale niti one menjave (na servisu je bila Diana Brisco). V vsem srečanju ni Libertas izvedel uiti enega udarca, trenerka Vala Dom Suzy Čeme pa je 7 tretjem setu poslala na rgrišce vse ostale igralke in razmerje moči se na igrišču ui spremenilo. Soča - Intrepida Mariano 1:2 (16:17,11:15,15:9) SOČA: Tuniz, Visintin, Devetak, Cemic, Plesničar, Del Fabbro, Toros. Trener: Battisti. Mlade socanke so opravila svoj že drugi nastop. Mjub porazu so v srečanju z Jntrepido v bistvu zadovoljite- Izdala jih je pravzaprav samo neizkušenost, saj so vodile v vseh treh setih, a so v prvih dveh potegnile krajši konec v končnici. Socanke so si prizadevale, da bi vsako akcijo zaključile Lucio Battisti (trener Soče) z napadom (najbolj učinkovita je bila pri tem Federica Visintin), kar pa ni vedno veljalo za njihove nasprotnice. Zato je bila zmaga v tretjem setu za naše igralke zasluženo plačilo. Skratka, v primerjavi s prvim nastopom v Romansu je bil napredek v igri že dokaj viden. POKRAJINSKI POKAL Val - Acli Ronchi 2:1 (15:12,15:11, 3:15) VAL: Tomšič 4+3, Lan-do-Musina 0+0, Kovic 3+1, Humar 3+3, Amborsi 1+2, KocjanCiC 0+0, Tronkar 1+0, Danielis 1+1, MotzetiC 6+2, Čeme 1+1, Uršič 5+2, Zuccarino 1+1. Mlade valovke so bile tudi v povratni tekmi boljše od Ronchija, s katerim se bodo pomerile tudi v bližajoči se 1. diviziji. Pred koncem kvalifikacijskega dela tega pokala morajo igrati še z Gradom. Z zmago bi se tudi uvrstile v finalni del. POKALCORAG V tem pokalu, ki je namenjen igralkam in igralcem do 13. leta starosti, so odigrali tekme prvih dveh kol. Prvenstvo je zdaj prekinjeno in se bo nadaljevalo februarja meseca. V A skupini je ženska ekipa Sovodenj odigrala le eno tekmo in s 3:0 premagala Torriano B. Soča B je odigrala dve srečanji. V prvem je z 2:1 klonila pred Liberta-som iz Gorice, v drugem pa je z enakim rezultatom premagala Azzurro. Ekipo Soča A, ki jo sestavljajo fantje (edina moška ekipa v tem pokalu sploh), je bila uvrščena v B skupino. SoCa A je tako proti Ronchiju kot proti Pro Romansu potegnila krajši konec s 3:0, vendar fantje nikakor niso razočarali, na dan pa je prišla njihova neizkušenost, saj sta bila to zanje prva nastopa na velikem igrišču sploh. Barve SoCe A so branili Ivan Devetak, Tadej Devetak, David Corva, Danjel Nanut, Peter Pavšič, Tadej Florenin, Marko Mikluš in Martin Tomsig. res težak razpored tekem. V petem kolu se našim trem ekipam obeta zelo dobra bera točk, saj bo Dom gostil zelo skromni Scoglietto (še brez zmage), Cicibona bo zaposlena v gosteh z Lego Nazionale (ravno tako še brez zmage), Kontovel pa bo gostil Libertas, ki ravno tako spada med slabše peterke prvenstva. DOM: BelordeCi, ki so v zadnjih dveh kolih odpravili Acli iz Ronk in go-riski Senators, bodo jutri pred pravo formalnostjo, saj je Scoglietto potrdil napovedi, da spada med najresnejše kandidate za izpad. Scoglietto je namreč zgubil lanske najboljše posameznike (Covacicb k Santosu, Bergamin in Va-sacotto h Cusu), vključitev starega Masale pa ni odobrila zaželjenih sadov. Štirje zanesljivi porazi, kreganja med igralci in trenerskim parom Forza -Todaro ter pomanjkanje igralcev, ki bi lahko zagotovili moštvu boljši učinek, jasno kažejo, da bodo domovci, kljub novi odsotnosti Podbersiga, opravili le lažji trening. CICIBONA: Po napornem dvoboju z Ronkami bodo cicibonaši jutri skušali izboljšati učinek v igri že od vsega začetka, da bi se izogniti odvečnim naporom proti Legi Nazionale. Ob zanimivem podatku, da imajo beloze-leni zelo ugodno tradicijo proti temu društvu (8 zmag v 8 tekmah), bo moral trener Furlan Cim boljše motivirati svoje fante. Glede postave le to, da bo najbrž ostala nespremenjena, saj je Pieri bolan, KovaCiC poškodovan, o Petru Furlanu pa že dalj Časa ni nobenih vesti. KONTOVEL: Kljub velikemu prizadevanju so Kontovelci že trikrat morali poraženi z igrišča, jutri pa bodo plavobeli končno imeti priliko, da osvojijo novo zmago, saj je Libertas objektivno slabši nasprotnik. Treba je sicer poudariti, da so tržaški košarkarji zelo bojeviti in zagrizeni. Starčeva ekipa pa si novega poraza absolutno ne sme privoščiti. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 5.KOLA: Cus -Goriziana 1, Mer 1904 -Acli Ts 1, Momo Gib -Largo Isonzo 2, Santos -Građo 1, Acli Ronchi - Senators 1. V promocijski ligi sta Polet Metra in Breg že pred popravno nalogo, saj sta v 1. kolu oba ostala praznih rok. Breg, ki je prejšnji teden tesno klonil pred Chiarbolo, bo v gosteh igral (ob 20.00) s solidnimi Skyscrapersi, ki so v prvem kolu premagali prav poletovce. »Oranžni« Openci pa bodo, ravno tako v gosteh (ob 21.00) preverili, Ce je Su-perbasket res... »super« ali ne. (VJ) piše: Giorgio Plettersech Konjske dirke Pollination Db ima v listu največ možnosti Na galopu v Rimu je favorit Archi Moore 1. dirka (Milan): Record Ok (X) je pred kratkim že zmagal na podobni dirki in je fevorit tudi tokrat. Seveda pa bo moral paziti na Copiada (2) in Hoston Laukka (1); 2. dirka (Neapelj): Noci-no Pl (1) je v tej konkurenci izrazit favorit. Našo pozornost pa zaslužita tudi Mi-dao San (X) in Mc Farlane (29; 3. dirka (Taranto): Renoir d’ Alma (1) je zelo hiter na Startu, toda dobre možnosti ima tudi Mark Twayn (X), medtem ko je v skupini 2 nedvomno najmočnejši Polniuman; 4. dirka (Trst): Pollination Db (X) ima lepe možnosti, toda v boju za zmago bosta tudi Nicolas (2) in Podium Po (1); 5. dirka (Rim): Archi Moore (X) prihaja v formo in je logičen favorit tega galopa. Podobne nacrte pa imata tudi Jagarino (1) in Crotalus (2); 6. dirka (Turin): Rufo (1) je brez dvoma najmočnejši, paziti pa bo moral na Jani-cio (X) in Guradinga An-ziana (2). Dirka tris Bologna 17.30 NASI FAVORITI: 13. Nepal d’Assia, 4. Nichol-son Park, 16. Damir Speed Cosmos; DODATEK ZA SISTE-MISTE: 10. Madrigale, 12. Odo di Sgrei, 20. Even Bol-der. Totip 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 12 1 X2 1 X2 X2 1 X 12 1 X2 Obvestila MO SPDT sporoča, bo ogled videofilma »Orientiring ’95« DANES, 10. t. m., ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani. SK DEVIN IN SZ SLOGA - planinska odseka priredita v nedeljo, 12. t.m., izlet na Sabotin, nato MARTINOVANJE v gostilni Marjo v Gonjačah - Goriška Brda. Obvezna prijava do sobote, 11. t.m., do 12.00 na tel. 200782 in 226283. SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 17. in 18. t. m. od 18. do 21. ure ter 19. t. m. od 10. do 12. in od 16. do 21. ure v Domu Brdina na Opčinah. Zbiranje razstavljene smučarske opreme bo 16. t. m. od 18. do 20. ure v Domu Brdina. SK DEVIN obvešča, da bo tečaj na plastični stezi v Nabrežini za otroke 21., 23., 28. in 30. t. m. od 17. do 19. ure. Informacije po tel. 220423. SD MLADINA in SK DEVIN priredita 17., 18. in 19. t.m., v dvorani Prosvetnega doma na Proseku sejem rabljene smučarske opreme. Informacije nudimo na tel.št. 213518/220423. SZ BOR obvešCa, da sprejema vpise za večerno moško rekreacijo za odrasle. Informacije dobite v društvenem tajništvu, tel. 51377. SZ BOR in KRUT obveščata, da se spet pričenja popoldanska telovadba za dame. Vadba bo ob ponedeljkih in Četrtkih od 17. do 18. ure. Informacije dobite v društvenem tajništvu, tel. 51377. SK DEVIN organizira božično in novoletno zimovanje v smučarskem središču Alleghe od 23. oz. 26. decembra do 1. januarja in od 1. januarja do 6. oziroma 7. januarja na izbiro. Možnost smučanja na snežinah Civette in Val Badie in S. Pellegrina. Prijave do 28. t.m.. Informacije po telefonu 220423. ŠPORTNA SOLA TRST sporoča, da bo vadba za najmlajše na Stadionu 1. maj pod vodstvom prof. Gorazda Pučnika ob sobotah zjutraj in sicer za otroke vrtcev od 9.00 do 10.00, za skupino »mamice in otroci« pa od 10.00 do 11.00. Prvi dan vadbe bo v soboto, 11. t.m..Vse informacije bodo interesenti prejeti ob vpisu na dan začetka vadbe. SK BRDINA sporoča, da se nadaljuje telovadba v repenski telovadnici vsako sredo od 18. do 20. ure. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira rekreacijsko telovadbo za odrasle vsako sredo in petek od 17.00 do 18.00 v mali telovadnici italijanske srednje šole - Ul. D’An-nunzio 48 - Milje (informacije Vesna Tul tel. 271862). TPK SIRENA vabi elane na društveno večerjo, ki bo v petek, 24. t.m., ob 20.30 v gostilni Sardoč v Prečniku. Obvezna rezervacija na društvenem sedežu -Miramarski drevored 32, telefon 422696. SKD HRAST- športni odsek organizira rekreacijsko in predsmuCarsko telovadbo. Za informacije kličite št. 0481/78130 in 0481/419957. Danes igra za vas Totocaicio Ancona - Brescia 1 Cesena - Avellino 1 Andria - Cosenza 1 Genoa ■ Palermo 1 X 2 Verona - Foggia X 2 Lucchese-Salernitana 1 X 2 Perugia - Chievo 1 Pistoiese - Pescara 1 2 Reggina - Venezia X 2 Spezia - Spal 2 Sora - Trapani 1 Fano - Triestina 1 2 Benevento - Albanova X Igor Filipčič (letnik 74) je svojo košarkarsko pot pričel pri Boru, kjer je igral v vseh mladinskih ligah od mini-basketa (trenerja Volk in Kovačič) do kadetov, osvojil pa je tudi deželni naslov v kategoriji propagande. Leta 92 je prestopil k Bregu in dve sezoni igral v promocijski ligi (trenerja Canciani ter D.Salvi), letos pa se je vrnil k svetoivanskemu društvu in ojačil vrste Cicibane v D ligi. Igor rad tudi smuča, igra nogomet in namizni tenis. Prejšnji teden je Igor Florenin pravilno napovedal 7 izidov. ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Petek, 10. novembra 1995 / ' \ Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3,-20.4.: Ne domišljajte si, da bo vas organizem se dolg) prenašal strupe, H mu jih strežejo razvade vašega kratkovidnega okusa. Cim prej začnite iskati jedro, ki ga nadomeščate na tisoč in en način. BIK 21. 4. - 20. 5.: Na vsem lepem se bo pred vami znašel nekdo, ki vam je podoben. Se bolj kot na zunaj vam bo soroden po duši Skrivnostna oseba bo sicer izginila, a občutek bo ostal in vam lajšal pot DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Končno se boste odločali, da napravite izbor in ločite zmo od plevela. Bil je že skrajni čas, saj se vam je nabralo toliko obveznosti, da si skoraj še zaspati niste več upali. RAK 22. 6. - 22. 7.: ZamudiB boste priložnost, na katera ste zelo dolgo čakali. Na srečo boste tokrat potrebovali dosti manj časa za spoznanje, da sploh ni bila vredna vaše pozornosti. Drugič boste treznejši. LEV 23. 7. - 23. 8.: Naključje bo hotelo, da strela udari v drevo, ki ste ga posadili z lastnimi rokami. Naj vas to ne potre, saj v tem ni nobene simbolike; strela pač najde tisto, kar ji je najbližje. DEVICA 24. 8. - 22. 9.; Močno si boste zaželeli spremembe, saj vas bo vsakdanja rutina začela ubijati. Ni kaj. spremembe so res krasna zadeva, vendar ne pozabite, da so mnoge od njih marsikdaj tudi korak nazaj. TEHINICA 23.9. - 22.10.: Tako zelo radoživi boste, da se boste morali večkrat pogledati v zrcalo in se prepričati, da ste to zares vi Končno si boste radostno priznali, da se v vas skriva še marsikaj neodkritega. ŠKORPIJON 23.10. - 22. 11Zaželeti si boste miru. Umaknili se boste tako daleč, da vas bo zagrabil neprijeten občutek osamljenosti. K ljudem se vračajte karseda počasi; le tako boste odkriti pravo razdaljo, STRELEC 23. 11.-21. 12.: Naveličali se boste dorečenosti, saj v njej ni prostora za presenečenja. Za začetek si vzemite nekaj dni dopusta in se odpravite na izlet v neznano. Presenečenj bo vec, kot upate. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Se sami boste presenečeni nad svojilni zamislimi, saj ne boste vedeli, od kod se jemljejo. Nikar ne izgubljajte časa z iskanjem njihovega izvora, raje jih tim prej uresničite. VODNAR 21.1. -19. 2.: Čeprav vas bo pošteno zeblo v ušesa, ne boste nataknili kape. Zavajanje ni nič boljše od razvajanja, v obeh primerih pa boste prej ali slej staknili prehlad Poskusite še s privajanjem. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Nekomu boste pripravljeni odpustiti veliko napako. Ce boste storiti to zato, ker pričakujete odpuščenje za svoje napake, se tej veliki gesti raje odpovejte. Odpuščanje je v rokah modlih. KRIŽANKA AVSTRALIJA Vodoravno: 1. judovski kralj, 4. sejselski pravnik in politik (France - Albert), 8. grafična tehnika, litografija, 11. mrzlokrvni, v vodi živeči vretenčar, 12. nemški inženir, izumitelj motorja z notranjim izgorevanjem (Nikolaus, 1832-1891), 13. kraj, kjer voda odira zemljo,14. podaljšek Slavonije med Savo in Donavo, 15. ustanovitelj sikhizma (Guru, 1469-1538), 17. rimska boginja jeze in prepira, 18. poglavar, vodja v vzhodnih državah, 20. ženska v odnosu do drugih otrok svojih staršev, 23. nasad ob hiši, 24. pozitivna elektroda, 28. Perzija, 30.desni pritok Donave, ki teče skozi Munchen, 31. ime pred kratkim preminule ameriške igralke Turnerjeve, 32. čista teža blaga, 33. aramejska boginja plodnosti, 35. grško mesto v Epiru, 36. vrsta vrbe. Navpično: 1. industrijsko mesto v Ohio v ZDA, 2. stara feni-čanska luka v Libanonu, 3. v stkršč. in rom. arhitekturi povišani bralni oder pred kornimi klopmi, 4. grška črka, 5. značaj, nravnost. 6. spojina dušika s kovino, 7. perzijska kraljica, ki je rešila Jude pred pomorom, 9. porast, povečanje, 10. pikajoči dvokrilec, 16. strašna in mračna boginja v grški mitologiji, 19. zgodnje vino, 20. vlakna iz kokonov sviloprejke, 2l. spisek napak na koncu knjige, 22. ovčar, planšar, 25. iransko ljudstvo na osrednjem Kavkazu, 26. dajalnik, sklon, 27. zimskošportno središče v Švici, 29. zgornji del stopala, 34. kemijski znak za galij. Marko Drešček 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 e 12 13 • 14 15 16 e 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 •bat ‘B}iv ‘speSieiv 0}au ‘bubt ‘iesj ‘ue:q ‘epoue Tia ‘ensas ‘lepras ‘bji ‘ifeuBN ‘raaig ‘lopo ‘ono ‘Bqu ‘5[siioumB>[ ‘auay ‘bsv :ouABiopoA Aausra Pogin malih pingvinov Včasih tudi deset dni iščejo hrano Na avstralski obali živi posebna vrsta majhnih, belo-modrih, le dobrih trideset centrimetrov velikih pingvinov, katerih mladiči v zadnjem času umirajo zaradi pomanjkanja hrane. Ta vrsta pingvinov se namreč prehranjuje s sardinami, ki pa zaradi okuženosti z virusom, podobnim herpesu, v zadnjem času množično poginjajo. V začetku leta je v bbzi-ni Philip Islanda, ki leži južno od Melbourna, poginilo več milijonov rib, zato so se morali pingvini, ki so se od nekdaj prehranjevali v morju blizu otoka, poiskati hrano drugod. »Zaradi pomanjkanja rib je poginilo tudi nekaj odraslih pingvinov. Skušamo odkriti, kako bo to vplivalo na število pingvinov na otoku,« je izjavil Peter Thomas, ki proučuje njihovo Življenje na Philip Islandu. Majhni pingvini živijo tudi na petdesetih otokih južno in jugovzhodno od Avstralije, vendar so ti otoki večinoma nedostopni. Mladiči pingvinov ostaja- jo v gnezdu deset tednov in so odvisni le od hrane, ki jim jo prinašajo starši. Philip Island vsako leto obišče tudi pol milijona turistov, ki hodijo opazovat pingvine predvsem v obdobju, ko mladiči zapuščajo gnezda in se kobacajo proti morju. Na otoku živi približno dvanajst tisoč pingvinskih parov. Pingvin doseže povprečno starost sedmih do osmih let, samec in samica ne menjujeta partnerjev. Martin Fortescue iz narodnega parka Jervis Bay, v sklop katerega sodi tudi Bovven Island, na katerem živi več kot sedem tisoč parov pingvinov, je dejal, da jim bo letos gotovo primanjkovalo hrane. S posebnimi oddajniki so sledili pingvinom in ugotovili, da iščejo nekateri hrano včasih celo deset dni, saj se od obale odaljijo tudi dvajset kilometrov. Medtem mladiči stradajo in številni tudi poginejo. Nekateri odrasli pingvini tudi sami nimajo dovolj hrane, zato med iskanjem omagajo in poginejo. Po dosedanjih raziskavah naj bi bile z virusom, ki je povzročil pogin sardel, okužene uvožene sardele, s katerimi v avstralskih gojiščih hranijo tune. . »Ker se je občutno zmanjšalo število pingvinov, moramo tudi v prihodnje nadzorovati njihovo razmnoževanje in jih obvarovati, če je le mogoče,« je poudaril Fortescue. Belinda Goldsmit, Reuter ŠAH B 7 6 5 4 3 2 1 a b c d e f g h Tratar - Simič /Vrhnika 1995 Z zadnjo potezo l...Sd5 je črni napovedal pritisk na šibko polje c3 v beti poziciji. Pri tem pa je pozabil na slabosti po Črnih poljih f6 in g7, ki sta v oblasti belega. Prav ta motiv je učinkovito izkoristil beli, ki je na potezi. Cma pozicija se je v trenutku znašla v ognjemetu belih figur in črnemu kralju ni bilo več pomoči! Rešitev naloge Z žrtvijo dame 2.Dd5:!! je mojster Tratar pričel napad na črnega kralja. 2...ed5 3.Sf6+ Kh8 / tudi po 3...Kf8 4.Sh7:+ Kg8 5.Si6+ si beli ustvari Se prostega h kmeta / 4.Te8:+ Te8: 5.Se8: Da3 6.Te2 Tri bele figure so aktivnejše od dveh črnih in tudi črnemu kralju ni lahko. 6...Lf8 7.Sft> Le7 8.Sd5 f6 9.Te7: Kg8 Beli je zagospodaril tudi na sedmi vrsti in črni je nemočan. 10.Sft>+ Kf8 ll.Sh7:+ Kg8 12.S®+ Kf8 13.Sd7+ Kg8 14.h7 in črni se je vdal! Partija je dobila prvo nagrado za lepoto na letošnjem državnem prvenstvu! Silvo Kovač SKANDINAVSKA KRIŽANKA 413 VOJAŠKA DRHAL SLOV. PISATELJ CESKI ŠAHIST (RIKARD) ORANJE VRSTA DRAGEGA KAMNA ANG. MOŠKO IME SVILENA ALI VOLNENA RUTA MESTECE V ČADU MESTO V BELGIJI CARL LEWIS VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE AVTOR: BRANKO KOZULIC SPOMINSKI STEBER LEPOTNA RASTLINA STAR SLOVAN ASTAT MESTO V NEMČIJI POPUŠČANJE NAPETOSTI MED VELESILAMA STAR CITROENOV TIP AVTOMOB. PREMAZ ZA LES ALI KOVINO ZAVOD ZA SIROTE NORVEŠKI ALPSKI SMUČAR IATLE) OSEBA, KI OVEROVUA DELEŽ PRI HONORARJU ZNAČILNOST GORATEGA OBLIKA SOCVETJA HOBOTNICA DRUŽINSKO IME OVIDUA POSREDNIK MORALEN ČLOVEK TRAČNICA AZUSKA PALMA DELAVEC NA DNINI ATLETSKA DISCIPLINA PISATELJ HANSSON STAROJUD. KRALJ ZELO GRD ČLOVEK JUŽNI SADE2 MESTO V SIBIRIJI BRIT. PEVKA ISHEENAI OPORNI ZID AKTINU ALEKSANDER ZORN OVIRA ZAPORA IETN0L.) SLOV. POLITIK DOLANC NJORKA IVAN RAOS NEKD. SOVJETSKA POROC. AGENCIJA 100 M2 SEMITSKI BOG JUNAKINJA IZ EPA RAMAJANA EGIP.BOG SONCA KALININ DWIGHT EISENHOWER PREBIV. IRSKE BODICA OAZA V LIBUI ENTODERM V ŽIVALSKEM ZARODKU GRMI ZA PRIDOBIVANJE DIŠEČIH SMOL OCE PRITRDILNICA PRIPADNIK BALKANSKEGA NARODA SODOBEN PLES SNOV PRI FERMENTACIJ RAZUM, PAMET JOHN ADAMS OSEBNI ZAIMEK PTICA UJEDA ZDRAVNIŠKO SLUSALO PREŠERNOV ROJSTNI KRAJ POVRŠINA IZOLACIJA ZARADI NALEZUIVIH BOLEZNI PERZIJSKI SAH SVHV ‘VNHTNVtiV)! 'TV5MV ‘VESA ‘dcrasoiais ViNV3 'Nosrvti ‘HOlVALDiV ‘Vy)S yd ‘sxvtnJ,s ‘isvraoiNH ‘NHL ‘OS 'VVti ‘SV ‘SSVX ‘V3NVBS 'vtiarava ‘ZV ov 'VSV ‘no ‘jaki 'WNINQ 'XLL3 ‘JN30V ‘dTlOd ‘XVI 'wmiNVX ‘imVAOHHAO 'ivativas ‘VDINSUOtnS lOUABIOpOA :A3XIS3ti ZANIMIVOSTI Petek, 10. novembra 1995 OGLAŠEVANJE V POVOJNI NEMČIJI Princ, kraljica ali Parižanka 50. in 60. leto zaznamuje vera v prihodnost »V prinzu se boste vozili kot kraljica,« je obljubljala reklama 23 avtomobil NSU prinz. Z avtomobilom renault dauphine pa je nemška mati postala »Parižanka od nog do glave«. Tistim, ki jlni ni bilo do naslova princa, kraljice ali Parižanke, so avtomo-nuske reklame v 50. in začetku 60. leti ponujale Se dve vlogi, in sicer dirkalca in velikega očka v veliki limuzini. V 50. letih je Nemce zajela Porabniška mrzlica, s katero so skušali uiti krivdi in obcu-*n manjvrednosti. Tako so se Ponašali z Messerschmitto-vem triciklom in vetrobrobra-nom iz pleksi stekla ah udo-ono limuzino, vredno 5950 mark, s petimi sedeži, v novih, modemih barvnih odtenkih, ki je s 40 konjskimi moCmi ponosno obljubljala vzpon po pobočju s 34-odstotnim nagibom, kot bi to pomenilo vzpon na Himalajo. Reklama za NSU je obljubljala »svobo- dno vožnjo«, čeprav slogan takrat Se ni imel ideološkega priokusa današnjega gesla nepoboljšljivih avtoerotikov: »svobodna vožnja za svobodne državljane«. To je bila svobodna doba avtomobilov, saj sprva niso poznah omejitev hitrosti. To so v naseljih uvedb Sele leta 1975. Ko se je prvi Lloyd z nesinhronim motorjem hrupno pognal po cesti, je zbujal zavist sosedov. Renault 4 CV je že leta 1953 s svojo »neverjetno lego na cesti vedno zno- B°rgward (1958) «11 Renault (1958) va zbujal občudovanje«, saj so se z njim »izravnah ovinki«. Najljubsa igrača, fetiš in inkarnacija želje po svobodi je za Nemce postal avtomobil znamke adenauer, namenjen zlasti izvozu. Kot narod avtomobilov so si Nemci znova pridobil ugled in tako je nekdanja vojaška sila svetu kazala novo podobo miroljubnega svetovnega popotnika. Priljubljenega hrošča in isabello coupe, Borgwardovo »prvo damo avtomobilov«, je tako spremljalo geslo: »V Simi svet z nemškim avtomobilom!« Nekdanjih trendi, podobe in reklamne strategije, ki oglašujejo živahni novi svet, premorejo včasih tudi zmerne tone. Tako so slogani avtomobh-skih proizvajalcev iz Riissel-heima že leta 1956 z občutkom za skromno in solidno laskah voznikom Oplovih av- :fr' f'«>«►« .rw r«&he». 'tofNsui t netitvftjritijtT**:?*! ose Ui*v, dčA c )f>el k. xi >irr;xx” /V« Opel (1961) Isabella (1959) tomobilov (»Obzirna vožnja je v Čast vozniku opla«), Kaj kmalu je oglaševalsko industrijo preplavila Zelja po hitrosti. Tako je leta 1956 BMW poveličeval svoj belo-modri signet kot sinonim za hiter motor in največjo voznikovo srečo. Okrasne kromirane letve so hkrati pomenile mejo med družbenimi razredi. Danes se zdi oglaševanje povojne nemške avtomobilske industrije naivno, koketno in skoraj ganljivo. Kar je takrat veljalo za privlačno in iskrivo, je zdaj, ko govorimo o prometnem infarktu, zaprašena zbirka retoričnih misli iz starega zabojnika - ovenele cvetke, zbrane v albumih poezije nemške oglaševalske lirike. Toda za Človeka 50. in 60. let so bili značilni pionirski duh, vera v napredek in samozaupanje. Geh mitdsrZeit-fahrBMVI/ BMW (1959) - ... mm FELJTON / ALBANIJA Ena zadnjih evropskih turističnih neznank m Javno se o pretoku blaga med Albanijo in Črno goro sicer ne govori, toda obojestranske koristi so Prevec vabljive, da bi se zaslužku lahko odpovedali. Največje zaslužke najbrže prinaša tihotapljenje bencina, ki se odvija v prirejenih čolnih Prek jezera ali pa tudi s tovornjaki prek kopnega dela meje. S tihotapljenjem drugega blaga pa si je življenjsko raven bi-stveno izboljšalo tudi ve-dje število gospodinjstev, kt so se še pred leti brezupno otepala z revščino, to konec koncev je vse to živahno trgovanje precej doprineslo k splošnemu gospodarsko-družbene-triu napredku v zahodnem delu države, tako da resnejšega preganjanja oblasti niti ni mogoče pričakovati. Prevare s starimi leki V Skadru je čutiti še posebno velike kontraste ob tržnih dnevih in ob različnih srečanjih verske vsebine, ko se v mesto zgrinjajo množice ljudi iz okoliških vasi. Posebno slikovite so starejše ženske, ki si za to priložnost nadenejo pisana tradicionalna oblačila. Obrazi ljudi so videti zadovoljni, čeprav ne živijo razkošno. Nekateri morda celo slabše kot pod komunističnim režimom. Toda prijetnega občutka svobode ni mogoče primerjati z ničemer. Povprečna mesečna plača se suče okoli 50 ameriških dolarjev. Življenje v Albaniji še zda- leč ni poceni, saj cene izdelkov in storitev niso veliko nižje kot pri nas. V zadnjih letih postopoma uspevajo krotiti inflacijo in albanski lek postaja dokaj stabilen, verjetno tudi po zaslugi številnih emigrantov, ki prinesejo domov približno 800 milijonov dolarjev kapitala. Za ameriški dolar je treba odšteti nekaj več kot sto novih lekov, kar je približno toliko kot pred letom dni. No, o novih lekih je pravzaprav težko govoriti, saj je albanska valuta doživela zadnjo denominacijo (odvzeli so ji eno ničlo) že daljnega leta 1964. Iz ne vem kakšnega razloga pa mnogi še vedno govorijo in razmišljajo v starih lekih. Morda pridejo stari leki še najbolj prav golju- fivim natakarjem, ki tujcem napišejo ceno v starih lekih in potem nedolžno čakajo na plačilo. Ce spoznaš »prevaro« in plačaš ravno prav, je vse v redu, če pa odšteješ toliko, kot piše na računu (desetkrat več), privabiš natakarju na usta zadovoljen nasmeh, sam pri sebi pa godrnjaš nad dragim lokalom... Proti albanskim goram Skadarska zaledje skriva številne slikovite vasi, v katere usodne razmere takšnega ali drugačnega režima nikoli niso posegale tako zelo močno kot drugod. Čeprav je elektrika že davno prišla tudi v najbolj oddaljene vasi, pa ni tako s cestami. Po dobrih dvajsetih kilometrih ravnega makadama, ki nedaleč od največjega balkanskega jezera zavije proti severu, mi je bilo jasno, zakaj smo dokaj veliki mercedesov avtobus zamenjali z manj uglednim in manjšim vozilom, ki je še najbolj spominjalo na že davno odpi- sani delavski avtobus. Cesta se je nenadoma začela divje vzpenjati med visoke gorske vrhove, katerih sveža belina je obetala še dodatne težave. Vse ožja cesta je kmalu spominjala le še na kamniti kolovoz, ki se je tu in tam divje spustil na dno soteske, prečkal plitvo rečico in se na drugi strani znova povzpel visoko nad z velikanskimi skalami posejano strugo. Kakšno je tu videti potovanje po močnejših deževjih, si ni bilo pretežko zamišljati. I. Fabjan (Se nadaljuje) VREME IN ZANIMIVOSTI Petek, 10. novembra 1995 SREDIŠČE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL SREDIŠČE MOČAN MOČAN FRONTA OKLUZ1JA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SLIKA Nad Britanskim otočjem se poglablja območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi k nam doteka to- srn''? pel in postopno bolj vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. ' A 6r 1020 ' Z _ OSL° STOCKHOLM 1/3 ° 3/5 o KOBENHAVl) t )ONo ^IISTEIcDAM 11/12 BERLIN 3,7 3 oBRUSEU 10/12 HELSINKI U2 o- VARSAVA -7/0 o MOSKVA -41-3 ° o KIJEV -2/-1 TiUNAJ 0/1 LJUBLJANA 2/9 s O. BEOGRAD .3,5 SPLIT 5/9 OSOFIJA / 1020 LIZBONA 14/20 .°^ Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.54 in zašlo ob 16.36. Dan bo dolg 9 ur in 42 minut. Luna bo vzšla ob 19.06 in zašla ob 9.32. S-fT ^ Tt s,v “SOFI, — 7k^'\.ATENEa/n ONESNAŽENOST ZRAKA 1 r 9.11 povprečna 6.00-7.00 24-uma max. uma : Ljubljana Figovec - 18 34 i Ljubljana Bežigrad 13 19 43 Celje Dobovec 30 38 69 : Hrastnik 14 16 44 1 Mejna imisijska vrednost: 350 mikrogramov/m3 JKritiCna imisijska vrednost: 700 mikrogramov/ m3 ■sn BI0PR0GN0ZA Obremenilni vpliv vremena se bo postopoma krepil in ponoči bodo vremensko občutljivi ljudje že slabše spali. PLIMOVANJE Danes: ob 4.08 najnižje -11 cm, ob 9.56 najvišje 42 cm, ob 16.54 najnižje -53 cm, ob 23.36 najvišje 24 cm. lutri: oh 4.36 najnižje -6 cm, ob 10.18 najvišje 36 cm, ob 17.23 najnižje-48 cm. s# 'temperature v go 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 11 7 3 1 -1 -3 __> NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: ESE 4 do 8 vozlov popoldne: SW 5 do 10 vozlov ( V0X POPULI Ce Martin sonce ima, zima rada prikrevsa. «88 Jeza se ne druži s pravičnostjo, kakor se jastreb ne brati z golobom. JUTRI GRADEC 2/11 M. SOBOTA O 1/12 CELOVEC O 1/12 O KRANJSKA GORA , OVIDEM 6/17 3/12 TR2IC^ 4/13 % -^N. GORICA C-3 9 GRADEC 1/14 MAKIBUK f4,m c$R PTUJ ^ vA GORICA^ q g,l4 N. MESTO O 6/1*| KOČEVJE O CRNOMEU ZAGREB 7/15 O V Sloveniji: V soboto bo v zahodni in južni Sloveniji pretežno oblačno, ponekod bodo obcano rahle padavine. Drugod bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Obeti: V nedeljo bo podobno vreme kot v soboto, le da bo povsod nekaj veC oblačnosti. SVET / SLIKA PRI SLIKI ... ZGODBA PRI ZGODBI ... PA ŠE RES JE Na dražbi bodo prodali 1,3 milijona srebrnikov - f- ' 7 /, m 't-'JIZ, NEW YORK - Pri Sothebyju v New Yorku so za bajno vsoto 27 milijonov dolarjev na dražbi prodali Van Gogho-vo sliko »Sons Bois«, ki jo je nizozemski umetnik dokončal pet tednov pred svojim samomorom leta 1890. Kot ponavadi je kupec anonimen. Skupaj s to umetnino so pri Sothebyju prodali Se druge sodobne in impresionistične slike za 113 milijonov dolarjev. Znamka, on dolarjev NEWYORK-Na dražbi v Honoluluju so za milijon dolarjev prodali edino neožigosano znamko za dva centa havajske kraljevine, ki so jo izdali leta 1851. Tudi v tem primeru kupec ni znan, ker organizatorji dražbe niso hoteli sporočiti njegovega imena. ŽENEVA - Šestnajstega novembra bodo v Ženevi na dražbi pri Sothebyju ponudili 1,3 milijona srebrnikov, ki so jih dvignili s potopljene ameriške ladje SS John Barry. Zaklad tehta 15,7 tone in je vreden 20 milijonov ameriških dolarjev. Srebrniki so se nahajali na krovu ladje John Barry, ki jo je nemška podmornica 28. avgusta leta 1944 potopila v Arabskem morju pred obalami Omana. Srebrne riale so po nalogu takratnega savdskega kralja Abdula Aziza Ibn Sanda skovali v ameriški Philadelphiji in bi jih morali porabiti za place delavcev, ki so za potrebe zaveznikov delali v savd-skih naftnih obratih. Delavci niso zaupali bankovcem in so zato zahtevali, da jih plačajo s srebrniki. Na krovu ameriške ladje je bilo kar tri milijone srebrnikov, iz globine 2.600 metrov pa so jih dvignili le 1,3 milijona. Na sliki (telefoto AP): premec ameriške tovorne ladje SS John Barry na dnu Arabskega morja. Obrabljeni kitajski tricikli čakajo na obnovo PEKING - Zenska se v Pekingu pelje mimo skladovnice obrabljenih triciklov, ki niso za odpad, saj jih bodo popravili. Tricikli so namreč v kitajskem glavnem mestu in drugih mestih glavno dostavno vozilo. (Telefoto AP) jr* m mask tm ref cm Roya Prašičerejec Roy iz kalifornijskega Greenfielda ob svoji orjaški svinji Millie, ki je maskota njegove farme (AP) Katastrofalni snežni meteži prizadeli ruski Daljni vzhod MOSKVA - Kot poroča tiskovna agencija Itar-Tass, na območju Komsomolska (ruski Daljni vzhod) že nekaj dni divjajo katastrofalni snežni meteži, ki so doslej terjali le dve življenji in nekaj desetin ranje-nih, a nepopisno gmotno škodo. Orkanski veter je odkrival strehe v Komsomolska in drugih krajih ob reki Amur. Celotno območje je brez električne energije, tako da v stanovanjskih blokih ni ogrevanja in si ljudje pomagajo s pečmi in štedilniki. Prebivalci so navajeni na ostre zime, tako da se znajdejo tudi v izjemnih razmerah. Ruski naravovarstveniki skrbijo za sibirske tigre MOSKVA - V sodelovanju z ameriškimi kolegi so naravovarstveniki z ruskega Daljnega vzhoda ustanovili poseben sklad za zaščito sibirskih tigrov, ki jih ogrožajo divji lovci in spremenjene podnebne razmere. Kožuh sibirskega tigra je na črni borzi vreden tudi 30 tisoč dolarjev, tako da ni nič nenavadnega, da je zaradi divjih lovcev teh orjaških mačk iz leta v leto manj. Po zadnjih podatkih je na ruskem Daljnem vzhodu 250 sibirskih tigrov, vsako leto pa divji lovci ubijejo približno 50 velikih mačk, tako da jim grozi izumrtje.