6 Vrhniški razgledi MARIJA OBLAK ČARNI OB 17. ŠTEVILKI VRHNIŠKIH RAZGLEDOV V novem zvezku zbornika Vrhniški raz- gledi, sedemnajstem po vrsti, nadaljujemo z raziskavami na temo Vrhnika in njeni ljudje. V uvodnem prispevku Akumulacija ka- pitala na Vrhniki avtor Stanko Granda ugotavlja zakaj je Vrhnika skozi zgodovi- no pokazala večji ekonomski potencial kot druga mesta okoli nekdanjega glavnega me- sta Kranjske, naše današnje prestolnice. Na prvo mesto je kot vzrok postavil naravne pogoje in tradicijo tega prostora v prome- tu. Že v davnini je bila Vrhnika, kot rečno pristanišče nekak gospodarski podaljšek Ljubljane in prav to ji je dalo s pripovedko o argonavtih največjo prepoznavnost že v najstarejših obdobjih zgodovine. Vrhnika se je morala posvetiti transportu in skladi- ščenju. Le majhen del Vrhničanov je kme- toval, večina je skrbela za potrebe tranzita. Tranzit pa je pogojeval hitro prilagajanje tehnološkim spremembam. Vrhniški podje- tniki so sledili napredku. Imeli so izredno pozitiven odnos do šolstva, izobraževanja, kulture in umetnosti (Petkovšek, Sternen, Jager). Zanimivi in povedni so podatki o podjetništvu in obsegu posesti posamezni- kov neposredno pred prvo svetovno vojno. Izguba Trsta in Gorice, uporabnikov našega blaga in uslug po prvi svetovni vojni naše kraje težko prizadene. Prav na Vrhniki lah- ko vidimo tragične posledice, ki jih je pov- zročila rapallska meja. Naslednji je prispevek Tatjane Oblak Mil- činski Cankarjevo leto 1976, kot uvod v prihodnje leto, 100-letnico Cankarjeve smr- ti. Avtorica je pregledala arhive, prelistala časopise in literaturo in pripravila prispe- vek, kjer je predstavila takratne prireditve posvečene Cankarju. V njem beremo o kon- certih, razstavah, gledaliških predstavah, govorih, intervjujih, prireditvah v šolah, društvih. Vse je dokumentirala, citirala in opremila z ilustracijami. Začela in za- ključila je z besedami dr. Bratka Krefta na razstavi Cankar in gledališče maja 1976 na Vrhniki:»Cankarjevo delo ni bilo le vest nje- govega časa, marveč je še zmeraj tudi vest našega časa!« Olga Pivk je pripravila raziskavo Rokodel- ski dom na Vrhniki. V njej kratko predsta- vi Katoliško društvo rokodelskih pomočni- kov, ustanovljeno leta 1891 . Namen društva je bil izobraževanje katoliških rokodelskih pomočnikov na Vrhniki in bližnjih vaseh v vrle in poštene mojstre. Za svoje delovanje so si zgradili na Vrhniki dom, ki so ga od- 7 MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA prli avgusta 1897. V domu so dobila prostor razna društva, Tu so potekali občni zbori in predavanja s politično, gospodarsko, kul- turno in vzgojno vsebino. Po drugi svetovni vojni pa je bil to sindikalni, mladinski in nazadnje zdravstveni dom. Prav ob tej razi- skavi je bil nepričakovano odkrit del domo- vega arhiva in sicer Gospodarski zapisnik oskrbništva Društvenega doma 1913-1927 in Blagajniška knjiga 1930-1941. V njem smo našli med drugim seznam tujih rokodelcev, ki so v letih 1930-1936 tu»prenočili in bili prehranjeni«. Del tega seznama objavljamo. Sledi krajši prispevek Janeza Kosa Knjiga čevljarske batovščine na Vrhniki z zapisi od leta 1804 do 1940. Zanimivo knjigo je leta 2015 pridobila CKV. Po naslovu sodeč ("Od bratovšne šoštarske«) je knjiga nasta- la v bratovščini čevljarjev. Kasneje pa so vanjo vpisani najrazličnejši poklici : tišler, sodar, zidar, cerkovnik pri sv. Pavlu in dr. Morda gre tu za socialno vprašanje, za sa- mopomoč, za kar so v bratovščini zbirali in hranili denar. Aleksandra Serše nadaljuje svojo raziska- vo o šoli Vrhniška šola skozi čas, VI. del. Tokrat predstavi dogajanje v zadnjem letu vojne in v povojnih letih do 1950. V šol letu 1944/45 so učenci še brez svojih šolskih pro- storov in učil. Gostujejo po raznih stavbah, ker je šolske prostore zasedla vojska. i se zaključi neposredno po koncu vojne, učen- cem ni bilo mogoče pripraviti niti spričeval. Dobili so le zasilna potrdila. Po koncu voj- ne zavlada splošno v4eselje in razmere se počasi urejajo. Avtorica zaključuje članek z razmišljanjem o nasilju v vojni, zlasti o na- silju nad otroci. Tatjana Hojan nadaljuje s prispevki o uči- teljih, ki so učili na vrhniški šoli. Predsta- vi domačina Pavla Japlja in Ano Kočevar Varšek ter ravnatelja Karla Podhostnika. Pavel Japelj je na Vrhniki učil krajši čas v letih 1929 - 1930. Aktivno je takrat sodeloval v prireditvah ob odkritju Cankarjevega spo- menika. Bil je odličen učitelj in je povsod, kjer je učil, od svoje Vrhnike naprej organi- ziral in z veliko predanostjo režiral številne šolske in druge kulturne dogodke. Ana Ko- čevar Varšek je na Vrhniki učila sredi 20-ih let, nato od leta 1947 do 1948 ko je prevzela upraviteljstvo Osnovne šole v Ligojni. Upo- kojila se je leta 1958. Karel Podhostnik pa je bil ravnatelj na vrhniški šoli v letih 1960 do 1964. Jože Kurinčič predstavlja Franceta Kun- stlja duhovnika, pisatelja, pesnika ter ure- dnika in njegovo delo. Posebej podrobneje predstavi njegove kratke zgodbe, v katerih mladi pisatelj riše dogodke iz življenja pre- prostih, dobrih ljudi z vrhniškega okolja, kjer je odraščal. Lepi so v njegovih zgodbah opisi starih običajev, ljudskih pobožnosti in zanimiv je domač narečni govor, ki ga pogosto uporablja. France Kunstelj je bil kot študent tudi doma aktiven na kulturnem področju. Bil je med ustanovitelji študent- skega društva Vrhnika in urednik društve- ne revije Močilnik. Nataša Oblak Japelj je pripravila intervju z usnjarjem Tinetom Bradeškom. Danes že pokojni usnjar v njem odkriva svojo za- nimivo življenjsko pot od vajenca, med voj- no usnjarja v partizanskih delavnicah na osvobojenem ozemlju v Starih Žagah, do ce- njenega mojstra v IUV. Poleg usnjarske teh- nologije nam razkriva tudi čas in razmere v katerih je živel in delal. Ema Goričan in Marija Oblak Čarni v pri- spevku Franc Potrebuješ, izdelovalec stil- nega pohištva predstavljata mizarja-enega redkih mojstrov, ki je izdeloval stilno po- hištvo in pri svojih izdelkih dosegal visoko stopnjo obrtne umetnosti. Znal je posnema- ti stare modne vzorce, jih v svojih izdelkih oživljati in nadgrajevati. 8 Vrhniški razgledi Damjana Bergant piše o slikarju Pavolu Tesarju in spominski slikarski razstavi Ar- gonavti na Vrhniki, kjer so bila razstavljena njegova dela na to temo. To so bila zadnja dela, ki jih je umetnik ustvaril. Marjeta Kržič je napisala prispevek o Pi- halnem orkestru Vrhnika, ki več kot 90 let spremlja življenje na Vrhniki. Predstavila je njegovo delo in uspehe in njegove cilje za prihodnost. Godbeniki bodo skrbeli, da glasba na Vrhniki nikoli ne potihne. Povodni mož z Grmeza, Meta z Iga in Štembalov Andrej z Vrhnike je priredba povedke Valentina Zarnika, Povodni mož iz leta 1855. Priredil Janez Kos. Janez Tomšič objavlja prispevek Vsi ljudje skoraj vse vedo o raziskavah skrivnostne plakete, najdene v Verdu, nad Retovjem. O tej najdbi smo pisali že v 15. številki našega zbornika. Gašper Tominc je pripravil Vrhniško kro- niko za leto 2016. Katarina Oblak Brown je pripravila Poroči- lo o delu Muzejskega društva v letu 2016. Tudi ta zbornik je nastal na podlagi razi- skav v arhivih, knjižnicah, muzejih, pri- vatnih zbirkah ter v veliki meri na podlagi spominov in izjav informatorjev. Vsem, ki so prispevali k njegovi pripravi in izidu, se iskreno zahvaljujem. Marija Oblak Čarni, urednica Na Vrhniki, maja 2017