Dopisi. Prevalje. G. finaivčnega dclegata v Ljubljani opoaarjan\o, ako je na to mogoče pozaibil, da še vedno predpisuje davke kot referent dobroznani g. Cepin v Slovenjgradcu, akoravno je g. delegat že davno in večkret obljubil, daga bo kct popolnoma nesposobriega prestavil k davlariji m akoravno je g. CepiB sain prosil poslance, de mu pomagaio, da čimpreje pride do penzije. Mož se strašno raš »zmoti« in sicer taiko, da stranke trpe škodo. Iz Crne prihaja poročilo, da se je tam zmotil pri eni stranki »samofc za nekaj nad — 800 dinarjev, kar je Kidi, ko se je stranks pritožila, moral priznatL Ali mora ljudstvo radi takih Ljucfe trpeti, ali je za državno ujjravo dovolj, da je Čepin fuiikcijonar orjune, četudi trpi pri tem i ljudstvo i držav»e uprava? G. Čepin naj poroča delegaciji, kako lepo so gb pohvalili davkoplačevalci iz Šoštanja, Velenja in Sloven^gradca; upamo, da bo to poročilo prepričalo gospode v Ljubljani, da je skrapi čas. da nas reši Cepina. Vurberg. V enem zadnjih dopisov piše nrfc dopisnft, kalkšne lepe reči se nam obetajo pod sedajnim liberalnia županom Preložnikom in njegovim tajniikom učiteljem g Lešnikom. Toda kolikor je znanc, ni pravi župan Prelo*nik, ampak županuje tajnik Lešnik. Župan mora vse storifi, kar ukrene tajnik, pri katerem se nahaja tudi večina aiktov in kateri bi imel rad tudi dostavljanje občinslke pošte rtft svoj dom. To naj bo v preudarek tistim volilcem, ki so vo^ lUi »Gcspodarsko stranko.« Vurberg. V zadnji številki »Gospodarja« je nekdo poročal, da je tukajšnji g. nadučitelj Lešnik začel naročevat »Domovino« med naše pristaše, pozabil pa je omeniti, de je naročeval ta brezverski list večinoma med same mlade fante, katere si je s tem upal polagoma pridobiti za svoj pchod proti SLS. Dalje so nam §olski otroci pripovedov vali, da je pred volitvami med šolskim podukom v šoli čital članke iz »Jutra« ter o-trokom ukazoval, kako naj njihoni očetje volijo dne 8. februarja. Vprašamo višji šolski srvH, ozircma ministrstvo prosvete, ali je to dovoljeno, da sme učitelj v šoli otrokom črtati politicne članke in kdo učiteljfc zo. to plača? Ni čudno, da starejši ljudje pravijo, da so ae t prejšnjih časih več naučili, ko ]e bil samo en učiteJJ, nego sedaj v treh razredrh. G. nadučitelj, pri nas imanu> brah\o društvo, če se Vam res takc ljubi mladino izobrazitt, imate prilKke dovolj za predavanja, sev&da v krščanskera, ne pa v liiberalnem duhu. Ptujska gora — finančnemu ravnateljstv« v MarJboral Dne 28. jenuarja t. 1. je umrl na PtujSki gori obče prjljubljeni pcsestnik in gostilničar Franc ŽumkovJč, brat podpoikovnika Žunkoviča v Mariboru in nadučitelja in županu Žunkoviča v Sv. Bolfertku v Halozah. Rajni je leža! še m mrtvaštkem odru v domači hiši, 'ko že pride eden izmed oddelka finančne kontrole na Ptujski gori nadlegovat ubogo vdovo Trezikc, češ, da naj takoj izjavi, naiuerava li fe imeti v zanaprej gostilniško koncesijo ali ne. Uboga vdova^ ki ima skrbeti za šest nepreskrbljenrh olrok, rvi vedela v svoji veliki žalosti, kaj bi na to odgovorila. Konečno odgovori, da še sploh ne ve, če se ji bo koncesija dovoiila, ali ne. Dne 3. marca t. 1. gre Trezflka 2unkov<č naravnost h g. srezkemu poglavarju v Ptuj, pros č ga za tozadevni n»svet in za pcmoč. Od strani g. poglavarja, čegar velifoi uljudnost in postre^ljivosl je obče znana, je zvedela, d» sme svojo gostilniško obrt izvrševati do svoje smrti, odnosno tako dolgo, dokler oslane vdova. Vsa vesela in z»dovoljna se je podala še istega dne na oddelek finančne kontrole na Ptujski gori ter tam plačala predpisano taks» za polovico leta ter naznanila, da je dobila .od g. glavarja dovoljenje, izvrševati svojo obrt Prepričana je bila, dc je zdaj vse v redu. Ali kako se preslreši, ko pride kratko pred dnem, ko je nameravala odpreti gostilno, zopet financar k Ptujske gore ter ji v imenu vodstva nazncini, da ne snie krčmariti, ker še zadeva ni rešena. Po raanih ovinkih "Oi informacijah se je prišlo na sled, da so financarji že dne 31. januarja t. 1., na dan pcgreba um-lega moža FranCB Žunkoviča brez vsakega dcvolienja, oziroma podpisa oč-. strani vdove gostilniško koncesijo odpovedli. Vdova Trezika je bi!a sedaj primorana, vnovič prositi za tozadevm> dcvoljenie, 'kar ji je povzročilo marsikateri nepotrebni pot v Ptuj in Maribor, zamudo časa in velikanske siroške. Ko se je vprašalo vodjo oddelka finančne kcmtrole o vzroku tega neopravičenega postopanja, je odgovoril vodja g-sp. Marzidovšek dabesedno: »Zakaj pa ni prišln Trezika k meni, jaz bi ji že bil vse prav nasvetoval, oni pa tako nič ne zna, Šantel o tem nič ne razume.« Obenem je g. vodja iapovedal, da se je odpoved cdposlala po niegovem podrejenem orgaivu g. Šantlu privatno na finančno ravnateljstvo v Maribor, torej brez njegovega vedenja. Vse je torej baje zakrivil g. Santl, ki je uslužben pri oddelku finančne kontrole na Ptujski gori. Ker pa na drugi strani g. Šanft trdi, da »stari« (g. Mnrzidovš^k) nič ne razume, si usojamo vprašati finančnc ravneteljstvo v Mariboru; 1. Ali zna za. ta slučaj, kl je povzročil velikanske stro§ke in nezmernoškodo? 2. Ce zna aa zadevo, ali namerava stvar strogo pre» ^&kati in fcrivce kazrtovati? 3. Ce je odpoved koncesije podpisana, fcdo da je isto podpisal? Obenem se pxosi, da se d<i-ene vse potretffio, da se popravi vdovi Trezi Zunkovič povzročena škoda in da se pošljejo na Ptujsko goro trezni aradnfti, ki se ne bodo glede nazatoniiosti v svoji službi icgovarjali drug na drugega ter se tzmerjali z buteljni itd. iNaše gospode poslance pa prosinvo, da storijo vse karake, da se taki slučaji preprečijo na ta ali oni način! Sv. Urban pri Ptuju. Na velikonočni pond^ljek, dne 13. aprila t 1., bo pri nas čebelarski shod, združen z ustaeiovitvijo čabelarske podružnice. Predaval bo čebelarski •trokovnjak g. Juvaivčič. Začetek ob treh popoldne v tukaj&iji šoli. Vsi domači ka"kor tudi sosednji čebelarji ter prijfitelji čeibelarstva se najuljudneje vabijo! Sv. Rolfenk pri Središču. Vsepovsod so tukej pri votftveh propadli samostojneži, a našeunu ateku Tomažiou še vendar ne da miru njegova samos.ojna narava. Vse ne vflja nič, \e atakova beseda je povsod ia zmiraj prava. Vsega tega pa so se navsezadnje navadili tudi že pc večini \*si ndodanji potkorni sluge atekovi. Atek so načelnik požarne brambe, a kaj je to njim. Rdkli so, da so poearno Ibranvbo ustanovili oni in da brez njih načelstva požame daramlbe ne bo in je tudi ni treba, Tako! Požarna bramiba (X? tcirej le zato tuikaj, da nosi ob ratzruh slovesnostlh atek •generatoko« uniformo; njih nadebudni sin ober-orjumec j>a se postavlja v raznih krajih kot namestnik »g&nerala.« <Kaj pa delajo računi pri požarni brambi? Kaj je z nezaup¦ijiico celokujpnega odbora? Tepanje pri Konjicah. Za šoteki okoliS Tepanje pri 8C.onjicah so volili v krajni šolski svet načelniika in podnačelnika. Učitelja Malenšek in Gselman sta zahtevala, da se oba volita obenem na istih listkih. Njun kandidat Prosenak, ki pa je v zadnjih letih vedno volil z Nemci, je dobil 3 glasove, Podkubošek 4 glasove. Za podnačelnika stobi Podkul>ošek zopet 4 glasove, Prosenak 1. Sedaj pa — čujte in strmitel — učitelja zahtevata in izsilita, da cdloči med njima žreb, kateri bo načelnilk, »ker je^asno, da Podkuibošek ne more biti obenem načehuk in podnačel«ik.« Kako naj se tako poslopanje imenuje? Smo radovedni, kaj bo na to odredil okrajni glavar! Žreb je namreč odločil v prilog Prosenaka. šmarje pri Jelšah. Marsiikdo si bo mislil, da smo mi Smarčafci čisto izumrH, ker ni sluha in ne duha cd nas. Mismo še, annpak živimo in živimo taflco, da Bog pomagaj, fcelcor povsod, ječiroo pod težo prevelikih davtov, po vrhu se je še pa v našem trgu, čeravno je večina v rokah SLS, tKtanovila, dziroma se iz Albanije priklatila za nas lruga »Kjuna. Že parkrat je pokazala svoje delo in napadla mirno gredoče ljudi na cesti, n. prt Orle im Janeza Baštevca, o tcalerem so vedeli, da Ima denar. Ako bi ne bilo blizu poenoči, bi ga bili še po težki telesni poškodibi oropali tudi ^denarja. Cela zadeva je že pred scdnijo. Ljudi svarimo, r.aj pe hodijo ponoči od orie gostilne, v kateri ima orjuna svoj brleg. Pridno podpirajo orjunce vsi tržki riemčurji, kalkor: snesar Gredt, mladi Loschnigg, trgovec Pupustek, dr. Hrafcovec dr. Rupnik in še par demokratarjev. Sklenili so vsi ijmenovani, da niti v trgovino, ne v gostilno, mesarijo, celo v odvetniško pisarno ne sme več nobeden črn Merikalec Zato opozariamo ne samo Smarčane, ampak vse, ki pridete v šmarje po opravfkih, da se orjunake gostilne kagnete daleč in stopite iza potrebo v Habjanovo, kjer ste pred orjuno varni! šmarje pri Jelšah. V soboto, dne 28. marca, smo kneli jopet komisijo pri staVbi Katoliškega doma, za katerega je nnačjft odobren in zidanje dovoljeno. Načrt je napravil g. Konrad Gclograne, stavbeniik v Celju. Proračun znaša nad \ milijon kron. Vsi, ki spadajo ne samo v šmaisko župnijo, ajTipak v dekanijo, se lahko veselijo tega prvega dela, ki «mo ga začeli Smarčani. Naši ddbri šmarčani z veseljem prtspevajo v denarju, lesu, z vožmjo in z delom, da jih je kar občudovati, b:di jim torej javna zahvala za njih trud, dobro yo1jo in požrtvovalnost. Bog naj podpira naše delo Sn daj, da do meseca julija praznujemo poleg mil. g. kanonikove zlate maše tudi blagoslovljenje Katoliškega doma. Bog živil Sv. Lenart nad Laškhn. Pclitično življenje se pri nas nikakor noče prilagcditi kljub že povolitveni dobi času pricnerno. Neki dobro znani »tmtornaz« s svojo »žnidarsko toko« bruha potom »Domcvine«, ki se je pa zadnji čas poslužil tudi »Kmetijskega lista«, ogenj m žvepio na vse, kar ne trobi y njegov že obrabljeni rog. Značilno za tega kunštnega dopisuna je pač to, da zna svoje nasprotnike obmetavati s tako lepimi priimki, da tako svoje ime drugim ponuja. Neradi odgovarjamo takemu listu, kot je »Domovina« ter taki osebi kot je njen dopisnik, katerega je komaj ko.Io časa primoralc, da je odsiranil napis iznad vrati: »K. u. k. Pcstablage.« Ker nam pa vedno vsiljuje boj. ga mi sprejmemo, ker imamo dosti gradiva zoper njega, ker bomo na ta način kvajali posledice. Znano nam je pa tudi, da tisti zmaga, ki se nazadnje smeji. Da ima pa tudi ta *poštni str!c« žilico pesniske nadarjenosti, nam pričajo njegove v »Dcmovini« tako milodcneče pesmice, v katerih se itak njenvu prirnjeno ne more izogniti ženskeg-a spola. Fa kako ttidi, ko je pa ta spol bil vedno njemu tako l;ub. Svetujemo, da se pri dopisih podpisuje namest: naprednjak: »Poštni stric« ali pa »Študent iz Karlave.« Naj služijo te vrstice njemu svarllno, ker v nasprotnem slučaju smo primorani, ga spraviti v pravo luč. Njemu pa tiho na uho: Pero iz rok in šivanko v rokel Zaenkrat pa pikal