glasila, ki so bila tako ali drugače pod vplivom naprednih sil. Tako so se lahko naši bralci seznanili vsaj z nekaterimi pomembnimi sovjetskimi pisatelji, zlasti prozaiki, in s poglavitnimi problemi sovjetske književnosti. Prispevki, ki so jih v tistem času objavljali napredni slovenski pisatelji in publicisti, odražajo druž- beno stuacijo in spoznanja tistega časa, zato jim v marsičem dandanes ne mo- remo pritrditi. Vendar so, skupaj z drugimi objektivnimi poročevalci in ocenje- valci storili marsikaj, da so tudi naši bralci spoznali novo, v drugačnih pogojih zraslo umetnost, ki je — vsaj v dvajsetih letih in deloma tudi pozneje — ustva- rila marsikatero pomembno delo. Zato so ta prizadevanja dokaj pronicljivo izpričala angažiranost in odprtost slovenskega kulturnega prostora tudi v sovjet- sko smer. Vera Brnčič Bibliografija Nauka o književnosti. Istorija stranih književnosti. Izd. I.eksikografski Jugoslavije. Zagreb MCMLIX. Gradivo bibliografskega oddelka NUK. l jub l jansk i zvon 1417—1441. Mladina, Svobodna mladina 1927—1929. Sodobnost 1993—1941. Književnost 1933-—1955. Dom in svet 1917—1941. Modra Ptica 1929—1941. Odmevi 1929 iu 1930. Svoboda 1929—1953. Gruda 1904—1941. Koledar Cankarjeve družbe 1930 1955. Cankarjev glasnik 1938/39. Gledališki list — Drama — 1934—1941. Jutro 1922. 290: 1928. 51: 1950. 80: 1954. 130; 1956. 181. F. Zadravec, Slovenska idealistična nova stvarnost. Sodobnost 1966. F. Zadravec. Razgledi v književnosti. Ljubljana 1963. Kritika 1923. Ogenj 1950/34. Kres 1923. Pod lipo 1923. Mladi plamen 1932/55. Mladi P rek m u ree 1956- 1940. IIRISTO BOTI N PRI SLOVENCIH 0 kulturnih stikih med Bolgari in Slovenci vemo prav mulo. Za sedaj po- znamo le dva poizkusu poduti vsaj pregled teh stikov: članek Vekoslava Bučarja v italijanski reviji Bulgaria 1 ter članek Gunča Savova v bolgarski reviji Lite- ruturnu misel ,2 Oba slu informativna in se ustavljata le ob najznučilncjših pojuvih. ne da Iii jih skušala natančneje osvetliti, oba sta želclu le opozoriti na dolgoletno tradicijo ter pestrost stikov med ohcnitt narodoma. Pričujoči članek nuj bo prispevek k podrobnejšemu raziskovunju tegu mulo znuncgu področju. 1 Bulgarin. Rim. IV/1942. 5. 140 147. * Literutiirna misel. Sofiju. IX/1963. 3, 126 155. lz množice vprašanj sein se lotil le enega — odmevov življenja in dela Hrista Boteva pri Slovencih. Da sein izbral ravno Boteva, sta me vodila dva razloga: Botev je še vedno eden največjih bolgarskih pesnikov in pomeni Bol- garom to kar nam Prešeren, obenem pa je njegovo delo našlo tudi neposredne odmeve v slovenski književnosti. * Malo je verjetno, da bi Slovenci ka j vedeli o Hristu Botevu še za njegovega življenja (1848— 1876). čeprav nekatera znamenja kažejo tudi na to možnost. Botev je poznal Janeza Pohar ja , Slovenca, doma iz Poljč pri Begunjah na Go- renjskem. ki je živel \ Bukarešti in tam izdajal časopis »Jugoslavija . Oba sta sodelovala pri bolgarskem časopisu Svoboda glasilu bolgarskega revolucio- narnega centralnega komiteja (BRCK) in oba sta bila člana društva Slavjanska družina« v Bukarešti. Poliar je kot urednik imel stike s Slovenijo in ni ne- mogoče, da je opozoril tudi na Boteva, saj je o Botevu in njegovem časopisu »Zname« (Zastava) pisal v zagrebškem Obzoru«.8 Toda vse to so le domneve, toliko prej, ker Botev nikjer v svoji obširni publicistiki ne omenja ne Slovenije ne Slovencev. Še več, Pohar ja celo v svojem poročilu o »Slavjanski družini J predstavi kot Slovaka. Zanesljivo lahko rečemo, da smo Slovenci zvedeli za Boteva šele v zvezi z njegovo četo. z dogodki okoli ladje »Radetzkv . Pesnik je namreč po svojem izkrcanju na bolgarska tla. potem ko je zaplenil avstrijsko potniško ladjo, sam poslal poročilo o teh dogodkih evropskemu tisku. Novica je našla pot tudi v naše časopise. Prvo sporočilo o teh dogodkih beremo v »Slovenskem gospodarju : »V Bolgarijo vhaja od vseh strani dobro oboroženih prostovoljcev. Na avstrijski parobrod na Donavi, kojemu je Radeeki ime, je na večih štacijah stopilo 250 potnikov. Ko se nekaj časa peljejo, odprejo svoje Skrinjice — in hipoma bili so vsi oroženi. stopijo z revolverji pred kapitana, ki jih je sedaj prisiljen na Turškem izbarkal. Z .živijo' klici so ti bolgarski prosto- voljci stopili na kopno, turške straže postrelili in mahnili proti Balkanu. 5 Isti časopis poroča v naslednji številki: V Balkanu zapoveduje še edini bolgarski vstaš Botjev in ima kakih 5 mož. Votjov je do sedaj v Bukurešti uredovul časnik .Zname'. 7 я Nikola Tra jkov: Slavjanski revolucioni vrski na Botev. Slavjani. Sofija V1/1950, (). 170. 4 liristo Botev: Sabrani sučinenija. Sofija 1458, II. 746. 5 SGp 1876. 24 (8. juniju), 250. 11 SGp 1876. 25 (14. juniju). 239. 7 SN 18C6. 144 1) (24. junija), 2. Slovenec pa poroča nas lednje : > 15'. t. m. so se vojskovali na železniški postaj i Belovo. Vstaše vodi Botov (!), ki je Turke zapodil iz Vrače in mestece dobil л* roke. 8 Naj so te vesti še tako naivne in netočne, so za nas zanimive, ker je v n j ih prv ič omenjeno ime Hrista Boteva pri nas. Spoznali smo ga kot borca za svobodo. O Botevu Slovenci nato dolgo nismo slišali ničesar. Razlago za to je t reba iskati tudi pri Bolgarih. Vstaja leta 1876 je propadla , Botev je padel, toda pri- čela se je rusko- turška vojna, ki je prinesla Bolgarom svobodo. Pričelo se je novo obdobje. V naglem razvoju, ki je zajel vso deželo, so bile kmalu pozabl jene mnoge žrtve, še posebno, če so bili revolucionarj i kot Hristo Botev. Zato ni čudno, če v prvem informat ivnem članku o bolgarski književnosti pri Slovencih," ki ga je napisal Anton Bezenšek leta 1881. sploh ne zasledimo pesnikovega imena. Bezenšek je bil t eda j Stenograf pri Narodnem sobrani ju in se je nas lanja l le na u radne podatke, le-ti pa niso bili naklonjeni Botevu. Kot pesnik je bil Botev omenjen prvič v »Slovanu 1887. in sicer v č lanku »Njakolko dumi za blgarskata l i teratura . To je bil kratek pregled bolgarske, predvsem starejše l i terature, ki ga je napisal T ra jko Kitančev, t eda j šolski nad- zornik v Trnova , in ga je Slovan objavil v bolgarščini, s tem da ga je Bezen- šek prepisal v latinico, vzporedno s prevodom v slovenščino. V njem je med drugim rečeno: »Med Bolgari je bilo in je j ako mnogo takih, ki so pisali \ stihih, a pesnikov imamo samo nekoliko: Slavejkov. Rakovski, pokojni Karavelov, Botev, Vazov in Stambolov.«10 Da slava Hrista Boteva ni segla do Slovencev, je treba iskati vzroke tudi v pogledih, ki jih razodeva kra tka oznaka velikega pesnika v občirnem članku F r a n a Kovačiča Ogled po bolgarski književnosti v »Domu in svetu 1895. k je r je rečeno: »Nadarjeni iu prevra tn i pesnik je tudi Kristo (!) Botjov (f 1876). Nje- gove pesmi so bile j ako pr i l jubl jene in so močno uplivale na bralce. 11 Prevratnost . revolucionarnost je bilo tisto, kar je zapiralo pot velikemu pesniku. Razmere so bile liste čase pri nas take. da niso bile naklonjene idejam, ki jih je izpovedoval Botev v svojih delih. Moral je nastopiti nekdo, ki je bil pr ipravl jen boriti se zoper take razmere. To je bil Anton Aškerc. Kot za ostale Slovane je Aškerc kazal veliko zan imanje tudi za Bolgare. O tem pr ičajo njegove pesmi z. bolgarsko tematiko, potovanje v Bolgarijo, pismeni stiki z nekaterimi vidnimi predstavniki bolgarskega kul turnega življe- nja pa tudi načrt , du bi se preselil v Bolgarijo, ter ne nazadn je zan imanje za bolgarsko l i teraturo iu zgodovino. Zu Botevu je Aškerc zvedel, če ne prej . iz spisov švedskega pisatelja in slu- vistu Alfredu Jetisenu. sa j je v seznamu del. ki mu ga je poslal le-ta in ga je 8 S 1876. 75 (29. juni ja) , 5. » I.Z 1881. 57—59. 124—126, 514—517. 1U Sil I«87. 21. 5.4). 11 DS 1895. 8. 572. Aškerc objavil v svojem članku »Alfred Jensen«, omenjen tudi Življenjepis bolgarskega pesnika in mučenika svobode Krista (!) Botjova, s prevodi njegovih poezij«.12 Ali je to Jensenovo delo v resnici tudi poznal, je težko ugotoviti, čeprav je mogoče, da je bilo eno izmed osmih, ki mu jih je Jensen podaril.13 Prav gotovo pa se je z Botevom in njegovim življenjem seznanil nekoliko kasneje, ko se je lotil študija bolgarske zgodovine. Ka j ga je gnalo k temu štu- diju, je razvidno iz pisma pri jatel ju Vidicu. V njem piše: >Clovek bi obupal, ali jaz ne obupavam, ker slutim, da nastopi kmalu nova generacija, ki se bo bol j zavedala svoje narodnosti. Tolažim se. da je pot do napredka in svobode trnjeva. Da ne klonem duhom, študiram zgodovino bolgar- ske vstaje — po bol.[garskih| izvirnikih.«14 Pri tem študiju je nedvomno naletel tudi na Ilrista Boteva. Njegovo živ- l jenje in tragična smrt sta izzvala pri Aškercu še posebno zanimanje. Da bi kar najbol je spoznal tega bolgarskega junaka in pesnika, si je nabavil vso tedaj dostopno literaturo o Botevu, kot je to razvidno iz virov, ki jih je kasneje naštel v »Ljubljanskem zvonu .15 Neposredni rezultat zanimanja za bolgarsko zgodovino je bil predvsem cikel tr inajstih pesmi pod skupnim naslovom »Rapsodije bolgarskega goslarja :.15 Za Aškerčev odnos do Boteva so »Rapsodije« zanimive z dveh plati: vsaka od trinajstih pesmi ima za moto neka j verzov iz Boteva, razen tega je Botev v dveh pesmih tudi literarni junak. Pri izbiri verzov, ki jih je postavil za mota svojim pesmim, je Aškercu na j - bolj ugaja la pesem »Ob slovesu 186©«, iz katere je citiral kar sedemkrat.1 ' ^Moji prvi ljubi«18 je navedel tr ikrat , po dvakrat pa Hadži Dimitra«19 in »Mojo mo- litev«20 ter po enkrat »Hajduki«21 in Tujec«.22 Zanimivo je. da je pri tem Aškerc ravnal dokaj samovoljno, združeval je v isti moto verze iz različnih delov pesmi pa tudi iz različnih pesmi. Ko je Aškerc leta 1904 izdal svoj »Četrti zbornik poezij in je van j vključil tudi »Rapsodije«, jih je nekoliko predelal. Pri tem je spremenil tudi nekatera mota. Predvsem je zmanjšal število citiranih verzov od 47 na "50. prvi pesmi pa je dodal nov moto. to pot iz »Obešanja Vasila Pevskega ,23 prvotnega pa je postavil na čelo celotnega cikla. Kot junak se Botev pojavi v Rapsodijah dvakrat . Aškerc je izbral dva najdramat ičnejša dogodka iz njegovega življenja: prevzem ladje »Radetzkv« in pesnikovo smrt ter vsakemu posvetil po eno »rapsodijo . Prvotno sta imeli tudi skupni naslov »Hristo Botev«, a ju je kasneje, v »Četrtem zborniku poezij« ločil ter dal vsaki svoj samostojen naslov: »Hristo Botev na Radeckem« in »Hrista Boteva smrt -. V prvi pesmi je Botev »imeniten gospod , ki samo- 12 I,Z 1899, t . 51. 13 Prav tam. 14 Anton Aškerc: Zbrano delo. Ljubl jana 1951, II, 508.' 15 LZ 1902, 6, 56«. 10 Anton Aškerc: Zbrano delo II. 401—450. 17 Verzi 1—5, 18. 45—47. 68—70, 80—81. 99—105. 108—109, 115, 150. 18 Verzi 19, 21—22. 24. 55, 40—41. 47. 18 Verzi 17—20, 25—28. 20 Verzi 51—52, 54—56. 21 Verza 14—15. 22 Verzi 13—14. 16. 23 Verza 9— 10. zavestno stopi pred kap i tana in ga prisili, da zapelje lad jo k bolgarskemu bregu Donave ter izkrca »tri sto ha jdukov«, ki se pojde jo borit s Turki . Druga kaže Botev a v nekoliko drugačni luči. Ob sončnem zahodu malodušno razmišl ja , ali bo s svojo četo, ko so jo obkolili Turki , dočakal novi dan. Sami so ostali. Upanje , da bodo v domovini našli splošno vstajo, se je izjalovilo. Ob koncu pesmi sicer zakliče »Naprej!«, a ravno teda j ga zadene smrtonosna krogla. Ocena, koliko je Aškerc upošteval vire in koliko je v podobo Boteva vnesel svojega, bi zahtevala posebne obravnave, ki pa presega okvire tega članka. Ne- dvomno pa je z Rapsodi jami Aškerc veliko doprinesel, da smo Slovenci vsaj tako, posredno zvedeli k a j o Botevu. Tudi druge omembe Boteva in prvi prevedeni verzi so nastali ob Aškerče- vem sodelovanju. V želji, da bi dal L jub l janskemu zvonu ka r na jbo l j slovan- sko obeležje, je povabil k sodelovanju tudi Antona Bezenška. nedvomno na jbol je in formiranega Slovenca o Bolgarij i in n jen i kul tur i . Bezenšek mu je rad ustregel ter mu poleg drugega poslal tudi članek »Ivan Vazov. bolgarski pesnik ,24 Članek je, kot pravi tudi podnaslov — po dr. A. Teodorovu — povzetek začetnih poglavi j obširne razprave Aleksandra Teodorova-Balana. ki je v nada l jevan j ih izhaja la v sofijski reviji »Periodično spisanie v letih 1901—1906.25 Za nas je članek zanimiv iz dveh razlogov: v n jem so objavl jeni prvi verzi Hrista Boteva v slovenščini26 in med drugim je v n j em govora tudi o pesniku. Gre za štiri verze iz m a n j znane satir ične pesmi »Zakaj n isem. . .« , 2 7 ki govore o Vazovu. Prevedeni so čisto s lučajno, ker so pač bili v Balanovem besedilu. Toda če so verzi bili prevedeni čisto po nak l juč ju , pa podoba, ki n a j si jo us tvar imo o Botevu po tem članku, gotovo ni nakl juč je . Iz p r imer j ave Balano- vega originala in Bezenškovega povzetka je razvidno, da je Bezenšek skušal omilit i revolucionarno misel Hris ta Boteva, ki še d o k a j jasno odseva iz Balano- vega besedila. Balan namreč ves čas, ko govori o Botevu .evobic ionar ju . po- uda r j a razliko med idejami L jubena Karavelova in tistimi, ki jih je zastopal Botev, in pri tem p o u d a r j a večjo doslednost s lednjega. Tako pravi : »On [Botev] pa meni, da mora bolgarski emigrant razvneti in oborožiti t rpeče l judstvo ne le prot i turški t i rani j i pr i nas, a m p a k nasploh proti za- t iralcem. V ta namen mora jo emigrant i dvigniti bak l jo revolucije. 28 Bezenšek je skušal to razliko zabrisati iu pravi , potem ko razloži poglede Ljubena Karavelova: »Istih nazorov je bil tudi Botev. Zaradi tega so ju imenovali , revolucionarja- poeta'.«20 Na tu način se je izognil na tančnejšemu posredovanju idej Hris ta Boteva, ki ga je Balun na nekem drugem mestu v istem spisu imenoval za brezdomnega in zloveščega komunarja«. 5 0 24 LZ 1902. 9, 600—608; 10, 671—677; II, 728—731. 25 Periodično spisanie, Sofi ja X1I/1901, 61, 731—746: 1902, 62, 33—62, 141 do 151, 195—222, 496—516, 764—795, 849—878 in dalje. 20 LZ 1902. 9, 603. 27 Verzi 27—30. 28 Periodično spisanie 1901, 61, 735. 20 LZ 19021, 9, 601. »» Periodično spisanie 1902, 62, 53. Mesta, kjer članek izrecno ne podčrtava revolucionarnosti l lr ista Boteva, Bezenšek ni popravljal . Tako je celo paraf raz i ran znani verz »Tisti, ki pade . . .« in so na kratko podane osnovne misli pesmi »Ob slovesu 1868« in »Moji prvi ljubi«. Vse to je bilo seveda premalo, da bi Slovenci lahko bolj spoznali Boteva. Kajti k l jub vedno večjemu zanimanju za Bolgare in njihovo književnost, ki v času prve balkanske vojne doseže zavidanja vredno višino, ne zasledimo nobe- nega prevoda iz Boteva pa tudi o njem pišejo le slučajno. Taka je tudi sicer zelo zanimiva omemba v časopisu »Dan«. Zdravnik dr. Mavricij Rus je bil kot prostovoljec v balkanski vojni v Bol- gariji. Kot vojaški zdravnik je bil dodeljen v mesto Vrača. Po vrnitvi je v nekaj nadal jevanj ih opisal to svoje bivanje med Bolgari. Ker je bival ravno v Vrači, kra ju , v čigar bližini je padel Botev leta 1876. je posvetil obširno nadal jevanje svojega članka Med Bolgari tudi pesniku. Nadal jevanje nosi naslov Spomenik Hristu Botjovu. Hristo Botjov — narodni pesnik in junak . Ko govori o Botevu, se v glavnem naslanja na Ivana Vazova in njegovo delo »Neotdavna« (Pred kratkim).31 Zanimiva pa je ugotovitev, do katere pride ob zakl jučku: Pesmi Hrista Botjova so dandanes popolnoma popularne. Bolgarska deca se navdušujejo ob njih, vojaki jili prepevajo na poti v vojsko. 32 Pomanjkan je zanimanja za Boteva in njegovo poezijo je treba iskati tudi v zanimanju za modernejše bolgarske pesnike, kot je to razvidno že iz naslova članka Bolgarska moderna , ki ga je objavila Omladina . V njem je med drugim tudi rečeno, da je Botev čisto narodni pesnik, učenec ruskih realistov .33 Sledilo je žalostno obdobje odtuji tve: druga balkanska vojna, svetovna vojna ter napet mednarodni položaj po njej. Bil je to neprimeren čas za ka- kršnekoli stike med Bolgari in Slovenci, ka j šele za poezijo Hrista Boteva. kl jub vsem velikim idejam, ki jih je izražal in se zanje boril. Pesnikovo ime srečamo šele leta 1926, ko revija Pod lipo objavi ob pet- desetletnici njegove smrti nekoliko skrajšan prevod članka Hermana Wendla Hristo Botjov ,34 ki ga je nemški zgodovinar in publicist objavil v dunajski »Arbeiter Zeitung in praški »Prager Presse , nato pa tudi v svoji knjigi .Aus der Welt der Südslawen«.35 Bolj kot sam članek, ki kaže Boteva predvsem kot revolucionarja in man j kot pesnika, je zanimiva opomba uredništva, v tem pri- meru Antona Kristana, ki je članek tudi prevedel. V nje j opozarja ua nekatere izdaje pesnikovih del \ originalu. Razen tega citira mnenje hrvaškega publicista Ivana Esilia, objavljeno v zagrebškem Obzoru ,30 \ katerem je našteto nekaj naslovov in so kol najboljše pesmi označene Hajduki , V krčmi« in Hadži Dimiter . Iz slednje je celo citiran znani verz: ' 31 Ivan Vazov : Sab rani sačinenija v 20 tonia. Sofija 1955—1957. Tom V., 37—58. 32 Dan 1/1912, 349 (15. decembra), 3. 33 Omladina X/190—1914, 121. 34 Pod lipo 111/1926, 7, 107—110. 35 Herman Wendel: Aus der Welt der Südslawen. Berlin 1926. 36 Obzor. Zagreb LXVII/1926, 146 (2. juniju). Tisti, ki pade v borbi za svobodo, ne umre nikdar. Za nj im žaluje zemlja in nebo, zver in priroda in pesniki ga opevajo.«37 Primer je zanimiv, ker nas opozarja, da smo Slovenci za Hrista Boteva zvedeli lahko ne le iz lastnega tiska, ampak tudi iz sočasnega srbohrvaškega in nemškega časopisja ali knjig, kot je to primer z že omenjeno Wendlovo knjigo, o kateri je poročal Karel Dobida v »Ljubljanskem zvonu 38 in pri tem omenil tudi Boteva. Po nastopu šestojanuarske diktature je bilo vedno teže najt i možnost, da bi se Botev oglasil v slovenščini. Njegovo ime srečamo le slučajno. Tako ga je mimogrede omenil Ivan Kolar v nekem svojem članku.38 Kadar pa je le bilo treba ka j povedati o njem, kot je to moral storiti Ale- ksander Balabanov, ko je posebej za Dom in svet : napisal članek »Bolgarsko slovstvo«,40 ne pozabijo ob trditev, da je Botev »najbolj nadar jena osebnost novejšega bolgarskega slovstva pristaviti tudi, da je »nekoliko kozmopolitsko nastrojen revolucionar«. Tudi splošno zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo v tridesetih letih Botevu ni bilo naklonjeno. Ob obisku bolgarskih pisateljev v Ljubljani leta 1954 so sicer govorili tudi o Botevu. Tako je Aleksander Balabanov v intervjuju za Jutro - celo citiral nekaj verzov iz Boteva. toda skrbno se je izognil kakršnekoli borbenosti. Citiral je odlomek iz pesmi Ob slovesu 1868 : »Tam, dete lice hubavo černi si oči vdigaše i s onazi tiha usmivka v skrbno gi srce vpieše.«41 In to je bilo vse. Kljub dokajšnjemu zanimanju za bolgarsko literaturo v tem času o Botevu in njegovi poeziji ni k a j več slišati. Šele leta 1956 je v »Slovencu« izšel informativen članek »Hristo Botev (ob šestdesetletnici žalostne smrti bolgarskega pesnika)«42 izpod peresa Toneta Po- tokarja . publicista in prevajalca bolgarske literature. Vključeno je tudi nekaj verzov iz »Hadži Dimitra ,43 citiranih v bolgarščini. Istega leta zasledimo v priročniku Pregled svetovne književnosti 44 Frana Sušnika kratko omembo Hrista Boteva. Zopet je minilo nekaj let, preden smo Slovenci lahko prebrali ime Hrista Boteva v našem tisku. »Jutro« je ob obletnici pesnikove smrti objavilo neka j navdušenih besed bolgarskega študenta in vnetega prevajalca bolgarske lepe besede pri nas Štefana Atanasova. Uredništvo je članek opremilo z značilno opombo: »Naš bolgarski sotrudnik nam j e . . . napisal nekaj besed o tem pri nas še malo znanem predstavniku bolgarskega narodnega duha.«45 37 Pod lipo 1926. 7, 10«. 38 LZ 1927, 7. 574. 30 I 1950, 101 (5. maja). 6. 40 i)S 1950, 51—6, 163—166. 41 I 1954. 122 (51-maja). 3. 42 S 1956, 140 (21. junija), 13. 43 Verzi 17—26. 44 Fran Sušnik: Pregled svetovne književnosti. Maribor 1936. 254. 45 J 1959, 126 (2. junija), 6. Nekaj kasneje zasledimo tudi v mariborskem »Večerniku članek »Hristo Botev«,46 v katerem nam Vinko Zagorski predstavi Boteva pesnika in revolucio- nar ja . Članek je opremljen z nekaterimi citati v slovenskem prevodu. To so po dolgem času prve besede velikega pesnika v slovenščini. Gre za pet verzov iz »Ob slovesu 1868 47 ter verz »Balkan poje ha jduške pesmi« iz »Hadži Dimitra«. Kje so bili viri, iz katerih smo Slovenci črpali tisti čas podatke o Botevu, pove zaključni stavek omenjenega članka. »Tako mi je pravil o Hristu Botevu bolgarski študent.« Kaže, da bolgarski študenti, bilo jih je kakih dvajset, ki so tiste čase štu- dirali v Ljubljani , niso bili ravnodušni do velikega pesnika. Na to nas opozarja tudi dejstvo, da je njihovo študentsko društvo nosilo ime »Hristo Botev . Zal pa je delovanje tega društva še neraziskano. Nekako v istem času je izšel prvi celotni prevod pesmi Hrista Boteva v slo- venščini. Nadarjeni študent slavistike in kasneje plodovit prevajalec iz bolgar- ščine Zivan Zun je v srednješolskem listu »Naša rast« objavil prevod pesmi »Obešanje Vasila Levskega«.48 Istočasno je v nekaj nadal jevanjih objavil članek »Bolgarska književnost«, kjer govori tudi o Botevu.4" Sledijo leta vojnih grozot, bojev in t rpl jenja . Z narodnoosvobodilnim bojem in z osvoboditvijo so bili odpravljeni vsi predsodki, ki so ovirali, da beseda ve- likega pesnika in revolucionarja zazveni tudi v slovenščini. Zal pa ni bilo nikogar, ki bi jo k nam presadil. O njem spet na jpre j le govorijo. Sedemdesetletnice pesnikove smrti sta se spomnila oba slovenska dnevnika: »Ljudska pravica« in »Slovenski poročevalec«. Prvi je objavil skrbno napisan članek Rozke Štefanove »Hristo Botev, pesnik in revolucionar ,50 drugi pa je v skrajšani obliki ponatisnil članek Toneta Potokarja iz leta 1956 z naslovom »Hristo Botev«.51 Tudi velike proslave v domovini Hrista Boteva ob sedemdesetletnici nje- gove smrti so našle odmeva v našem tisku. »Ljudska pravica« je objavila iz- vleček iz govora Georgija Dimitrova,52 ki je bil objavljen v »Rabotničeskem delu«. Neka j kasneje omenja Boteva tudi »Mladina«. V članku »Trnjeva je bila pot k svobodi Bolgarije« srečamo prvič po osvoboditvi besede Hrista Boteva, in sicer citat: »Kdor pade v boju za svobodo, živi večno.«53 Avtor ni označen in je članek verjetno preveden iz srbohrvaščine. Besede Hrista Botevu srečamo spet ob prvem slovanskem kongresu v Beo- gradu (8.—12. decembra 1946). Na njem je govoril tudi Todor Pavlov. Oba slo- venska dnevnika sta objavila celotno besedilo njegovega govora pod naslovom »Prispevek bolgarskega naroda k svetovni literaturi«.54 V njem je v prostem prevodu citirano neka j verzov iz »Hadži Dimitra«. Isto besedilo je bilo objav- ljeno še enkrat v brošuri »Prvi slovanski kongres v Beogradu«.55 46 MV 1936, 252 (5. novembra), 6. ' 47 Verzi 1—5, 129—150. 48 Naša rast 11/1959—40, 1, 4. 49 Naša rast 1939^40, 5, 45. 50 LdP 1940. 127 (2. junija), 6. 51 SPor 1940s 127 (2. junija), 5. 52 LdP 1946', 130 (8. junija). 4. 53 Mladina 1946, 26, 6. 54 LdP 1946, 295 (15. decembra); SPor 1946, 296 (18. decembra). 55 Prvi slovanski kongres v Beogradu. Ljubl jana 1947, 77—97. I.eto 1947 pomeni prelomnico v spoznavanju Hrista Boteva pri Slovencih. Tega leta je začel Igo Gruden prevajat i in objavljat i njegove pesmi. Da se je Gruden lotil tega dela. ni nič nenavadnega. Sam je bil dvakrat v Bolgariji: leta 1934 in 1945. obakrat kot član pisateljskih delegacij. Prav tako je znano njegovo prijateljstvo z bolgarskim pesnikom in posredovalcem bolgar- sko-slovenskih kulturnih stikov Dimitrom Panteleevim. Prav temu prijateljstvu se moramo zahvaliti, da se je Gruden poglobil v Boteva. To je razvidno iz na- slednjega odlomka pisma, ki ga je 17. junija 1947 pisal Panteleev Grudnu: »Pesmi ima Botev le malo. komaj 28, so pa čudovite. Ni ga Bolgara, ki bi jih ne znal na pamet. Sistem verzov Hrista Boteva (za razliko od sodobnega bolgarskega, ki je toničen. podobno kot slovenski) je čisto silabičen, kot srbski in hrvatski. Botev je odlično poznal Puškina, Lermontova, Nekrasova, toda po- snemal je bolgarsko narodno pesem, ki ima silabični sistem. Zato bi bilo dobro, če bi enkrat poskusil prevajat i v silabičnem metru, tako kot Gradnik prevaja v slovenščino silabične verze »Gorskega venca.. Lani sem ti dal Boteva v srbo- hrvaščini, prevedel ga je neki Srb, žurnalist, Jojič. Njegovi prevodi niso umet- niški, so pa točni. Lahko so ti v pomoč. Ko bom proti koncu avgusta prišel v Ljubljano, se bova o tej reči pomenila bolj na široko. Objav l jan je pesmi Hrista Boteva bo izredna kul turna manifestacija. 56 Ze nekaj dni kasneje zasledimo v »Ljudski pravici« prvi prevod Iga Grudna, pesem »Bratu«.57 Bili so to dnevi ob obisku Georgiju Dimitrova v Jugoslaviji ter podpisovanja blejskega sporazuma. Da bi kar najdostojneje počastili visokega gosta, je časopis razen že ome- njene pesmi priobčil še odlomek iz referata Teodora Pavlova na slovanskem kongresu. V njem je spet odlomek iz »Hadži Dimitra«, le da to pot v prevodu Iga Grudna.58 O nadal jn j ih načrtih, ki jih je imel Gruden s prevajanjem Boteva, zvemo iz opombe pod pesmijo »Bratu«, kjer piše: »Za stoletnico njegovega [Boteva] rojstva bo izdala Državna založba Slovenije prihodnje leto zbirko njegovih pesmi v prevodu Iga Grudna.«59 Da se je Gruden resno lotil dela. kažejo tudi nekatere druge objave pre- vodov iz Boteva. V »Novem svetu« je objavil »Hadži Dimitra« in »Obešanje Vasila Levskega ,ß0 Slednjo pesem je ponatisnila tudi »Delavska enotnost..61 V »Obzorniku« je izšel prevod pesmi »Materi«,'2 in sicer v počastitev bolgar- skega narodnega praznika 9. septembra, kot je to razvidno iz spremnega članka, ki ga je napisal Stane Melilmr.63 Grudnu je pri prevajanju pomagal tudi Dimiter Panteleev, kot je moči razbrati iz pisma, ki mu ga je pisal 4. oktobra 1947, k jer pravi : 50 Zapuščina Iga Grudna. NUK. Vsa citirana pisma so pisana v bolgarščini. 57 LdP 1947. 176 (26. julija), 4. 58 Prav tam. 59 Prav tam. 110 NS 1947. 5—6. 384—386. 111 DEn 1947, 31, 6. »2 Obz 1947, 9—10. 361. •* Prav tam. 360. 121 Slavistična revija 321 »Slovenija, L jubl jana in naša srečanja ]>ri Kregarju, Marenčetu in Mesecu, kjer sva prevajala Boteva, se mi zdijo sedaj kot neka j zdavnaj minulega, kot sanje.«64 Kaže. da je delo dobro napredovalo, saj beremo v pismu, ki ga je Panteleev pisal 25. avgusta 1948, tudi naslednje besede: » . . . z veseljem sem zvedel, da si v celoti prevedel pesmi Boteva.«65 V istem pismu zvemo, kako sta si pr i ja tel ja zamislila izdajo teh prevodov. »Zelo ine veseli, da je Todor Pavlov privolil, da napiše predgovor. Morda ga je ,Državna založba Slovenije' že prejela. Naš odlični botevist prof. Mihail Dimitrov je še vedno v Moskvi in nažalost kaže, da se ne bo kmalu vrnil v Sofijo. Tako se bo morala založba obrniti na koga drugega, da bo napisal komentar, ali pa bodo prevodi ostali kar brez komentar ja . 66 Med tem časom je o Botevu poročal tudi tržaški Ljudski tednik«, v ka- terem je Bogomil Gerlanc objavil članek Bolgarski pesnik in vzor junaka — borca Hristo Botev«.67 V njem zasledimo nekaj napačnih podatkov, ki nas opo- zarjajo, da je avtor doka j slabo poznal snov, o kateri je pisal. Tudi sicer je za to dobo značilno, da Slovenci le malo poznamo Boteva, njega življenje in delo. To se najbol je vidi iz dejstva, da so skoraj vsi članki, napisani ob stoletnici pesnikovega rojstva, bili izpod peresa tuj ih avtorjev. Tako so »Vprašanja naših dni« objavila prevod A. Surkova »Plamteči patriot, veliki pesnik. K stoletnici rojstva Hrista Boteva 68 iz moskovske Literaturne gazete« ter članek Velibora Gligoriča »Hristo Botev" 9 iz beograjskih »Književnih novin«. Tržaški »Raz- gledi*70 so prevedli odlomek iz knjige Bojana Peneva. Za »Ljudsko pravico« pa je članek »Hristo Botev 71 napisal Simeon Hesapčiev, tedaj lektor za bolgarščino na l jubljanski univerzi. Enega redkih domačih prispevkov je napisal Igo Gruden v Ljudskem tedniku ter ga opremil s ponatisom svojega prevoda »Hadži Dimitra«.72 »V počastitev letošnje stoletnice rojstva velikega bolgarskega pesnika in revolucionarja« — kot je rečeno v podnaslovu - sta v »Novem svetu izšli dve pesmi v prevodu Iga Grudna : »Borba in Moji prvi ljubi«,73 »Naša žena« pa je objavila pesem »Odpeljana«74 prav tako v Grudnovem prevodu. Tako je naš poznavalec in prevajalec Boteva skušal kar najdostojneje pro- slaviti pesnikov jubilej. Zal ga je pri tem prehitela smrt. Umrl je sredi dela. Verjetno so bili prevodi iz Boteva njegovo zadnje ustvarjalno delo. 04 Zapuščina Iga Grudna. NUK. 65 Prav tam. . "« Prav tam. 67 l .dTd 1447. 81, 7—8. 68 VND 1948. 5, 104. 69 VND 1948. 955. 70 Razgledi 1948. 553—354. 71 LdP 194«. 150 (2. junija), 2. 72 LdTd 1948, 122 (17. junija), 9 in 12. 73 NS 1948. 729—752. 74 N Z 1949. I, 27. Matej Rode : H ri st o Botev pri Slovencih Toda če je umrl ustvarjalec, je ostalo njegovo delo. Prevodi Iga Grudna so bili osnova eni največjih manifestacij, posvečenih Botevu pri Slovencih. Slovanski komite in Društvo slovenskih pisateljev sta priredila v filharmo- nični dvorani v Ljubljani 6. januar ja 1949 veliko akademijo v proslavo stoletnice pesnikovega rojstva. Y vabilu, ki ga je objavilo dnevno časopisje,75 je med dru- gim rečeno: »Govorila bosta dr. Bratko Kreft in prof. Stane Melilmr, člani ljub- ljanske drame (Danilova, Jan. Tiran, Zupan) bodo recitirali pesmi Hrista Boteva. Zlata Gjungjenac bo pela bolgarske, narodne pesmi, spremljal pa bo prof. Pavel Šivic,« Kako je potekala proslava, si lahko predstavljamo iz časopisnih poročil. »Slovenski poročevalec« piše: -Najprej je govoril prof. Stane Melilmr o dobi in politični vlogi, ki jo je imel v tej dobi bolgarske zgodovine Hristo Botev, za njim pa je predaval o njegovem delu in posebej o poeziji Hrista Boteva dr. Bratko Kreft. V dru- gem delu sporeda je prebral na jpre j lektor za bolgarščino na ljubljanski univerzi tov. Hesapčiev nekaj verzov Hrista Boteva v izvirniku, za njim pa so recitirali člani dramskega gledališča Vladimir Skrbinšek, Mira Danilova, Slavko Jan, Jože Zupan in Stane Sever pesmi v prevodu Iga Grudna. Vmes je zapela sopranistka Zlata Gjungjenčeva pesmi Hrista Boteva v originalu.«76 Kratek izvleček iz predavanja Staneta Meliharja je objavila v svojem poro- čilu o poslavi »Ljudska pravica«.77 Predavanje Bratka Krefta pa je v celoti natisnil »Novi svet«78 in je za sedaj najobširnejše in najtemeljitejše delo. posvečen o Hristu Botevu pri nas. Predavanje je zanimivo tudi zaradi tega, ker vsebuje številne citate iz Boteva v Grudnovem prevodu. Nekaj jih je bilo še neobjavljenih. Tako so na- tisnjeni odlomki iz pesmi Njej »Moji prvi ljubi ,80 »Moja molitev«,81 »Na Jurjevo 82 in Hajduki .83 Kaže torej, da je imel Batko Kreft pri pisanju svojega predavanja na razpolago tudi Grudnovo zapuščino. Proslava stoletnice je imela velik uspeh in so ji, kot poroča »Ljudska pra- vica . prisostvovali »predstavniki JA, množičnih organizacij in kulturnih usta- nov ter mnoge druge ugledne osebnosti. Proslavo je v celoti prenašal tudi Radio Ljubljana. V zvezi s stoletnico se je spet oglasil Tone Potokar. V Slovenskem poroče- valcu« je tik pred akademijo objavil članek »Hristo Botev .84 Tudi sicer se je začel intenzivneje ukvarjat i z Botevim in še posebej z njegovo publicistiko. 75 LdP 1949. 4 (5. januarja). 2; SPor 1949. 4 (6. januarja) , 3. 70 SPor 1949. 6 (8. januarja), 3. 77 LdP 1949, 7 (9. januarja), 4. 78 NS 1949. 432—439. 7» Verzi 1—8, 33—36. 80 Verzi 19—24. 40—50. 81 Verzi 57—40. 82 Verzi 1—4. 83 Verzi 1—11. 84 SPor 1949, 3 (5. januarja), 3. V »Novih obzorjih« je objavil pod skupnim naslovom »Iz proze Hrista Boteva«85 prevode treh njegovih člankov: »Jugoslavija«, »Smešen jok« ter brez naslova dopis iz Bukarešte z dne 15. februar ja 1874. Prevod spremlja prevajalcev članek »Publicist Hristo Botev«.86 Isti prevajalec je v tržaških »Razgledih« objavil »Dva politična članka Hrista Boteva s.87 Gre za prevod dopisa iz Bukarešte 27. marca 1875 ter tri od- stavke iz dopisa z dne 3. aprila 1875. Tudi mariborski »Vestnik« je objavil priložnostni članek Dušana Mevlje z naslovom »Ob 100-letnici rojstva Hrista Boteva«.88 In s tem se je končalo raz- dobje, ki je veliko obetalo, a je spričo smrti Iga Grudna, še bolj pa zaradi vedno bol j zaostrenih odnosov med Jugoslavijo in deželami vzhodnega bloka, ni uteg- nilo roditi sadove, ki smo jih pričakovali. Kljub vsemu pa Botev le ni izginil iz zavesti našega l judstva. O tem priča že Grudnov prevod »Hadži Dimitra«, ki je našel svoje mesto v šolskih knjigah, in sicer v »Slovenskem berilu III«.89 Kolikšen je krog bralcev, ki se je lahko seznanil vsaj z eno pesmijo velikega bolgarskega pesnika, kaže podatek, da je knjiga doživela že devet izdaj in da jo še vedno uporabl ja jo kot učno knjigo v osnovnih šolah. Po Grudnovi smrti je p reva jan je Boteva nadaljeval Fran Albreht. Tudi on je bil velik pr i ja te l j Bolgarov. Že leta 1926 je bil med prvimi, ki se je odzval znanemu vabilu bolgarskega pesnika Kirila Hristova za sodelovanje med južno- slovanskimi pisatelji. Tudi on je bil v delegaciji slovenskih pisateljev, ki je leta 1934 obiskala Sofijo. Zato ni čudno, da se mu je kot Grudnovemu prijatelju porodila misel, da bi končal njegove prevode. Gruden namreč, sodeč po zapu- ščini, kl jub nekaterim svojim izjavam le ni prevedel vseh pesmi pa tudi mnoge tistih, ki jih je prevedel, niso bile še zrele za tisk. Prve sadove Albrehtovega prizadevanja smo laliko slišali na valovih Radia Ljubl jane dne 2. juni ja 1951 v oddaji »Pesmi Hrista Boteva«. Oddaja je vsebo- vala uvodno besedo ter prevode naslednjih pesmi: »Hadži Dimiter«, »Borba , »Na Jurjevo«, »V krčmi« in »Moji prvi ljubi«.90 Po tem spet dolgo ni nobenega glasu o Botevu. Šele zboljševunje odnosov z vzhodom je vsaj za silo odprlo vrata tudi Botevu. »Tovariš« je ob obletnici pesnikove smrti objavil obširnejši članek »Tragedije čete Hrista Boteva« s pod- naslovom »Pred osemdesetimi leti je na čelu bolgarskih vstajnikov padel zna- meniti pesnik in borec .91 Napisal ga je Davorin Ravljen. Nekaj kasneje je »Ljudska pravica« objavila izvleček iz članka B. Djorkovskega, objavljenega v beograjski »Borbi«.02 Nato zopet molk. Toda le na videz. F ran Albreht ni popolnoma opustil misel, prevesti pesmi Hrista Boteva v celoti. Ker pa ni dovolj poznal bolgarščine, se je obrnil po pomoč k Dimitru Panteleevu. Le-ta mu je oskrbel dobesedne prevode tistih pesmi, ki jih je Gruden prevedel le delno ali pa sploh ne. To so 85 NOja 1949. 1. 46—49. 86 NOja 1949, 1. 45—45. 87 Razgl 1949, 5, 142—145. 88 VMrb 1949, 6 (8. januar ja) , 2. 89 Slovensko berilo III. Berilo pripravila Krna Muser s sodelovanjem Marije Jantar jeve in Rozke Štefanove. Ljubl jana 1952, str. 69. 90 Zapuščina Frana Albrehta. Last Vere Albrchtove. 91 Tov 1956, 21, 584. 02 LdP 1956. 157 (12. junija), 5. bile »Dvignil se je temen oblak«, »Moja molitev« in »Tujec«.93 Novo spodbudo za delo je dobil ob namenu založbe »Mladinska knjiga«, da bi ob priložnosti slavističnega kongresa v Sofiji 1963 izdala v dvojezični izdaji izbor iz del Hrista Boteva. Zal je tudi njega prehitela smrt in delo je že drugič ostalo nedokončano. Tako je Hristo Botev, veliki pesnik bolgarskega ljudstva, predvsem zaradi svoje revolucionarne, miselnosti in nažalost zaradi političnih razmer ostal še skoraj sto let po svoji smrti vse premalo znan slovenskemu bralcu. M aie j Rode Henrik Markiemicz, GLÖWNE PROBLEMY W1EDZY O LITERATURZE (Z prac Instytutu Badaii Literackich PAN). — Wydawnietwo literackie, Kra- kow 1965. Izredno bogata tradicija poljske literarnoteoretične misli in tvorno sozvočje dela znamenitih imen poljske literarne stroke v današnjem času dajeta zavid- ljive znanstvene razultate (Roman Ingarden, Das literarische Kunstwerk 1931, 0 dziele literackim 1960: Julian Krzyzanowskv, Nauka o literaturze 1966; Ste- fania Skwarczynsku, Wstçp do nauki о literaturze I—II—III, 1954—1965). Tako je v evropskem literarnoznanstvenein prostoru ustvarjena izjemna situacija, ki kljub diametralno nasprotnim izhodiščem posameznih avtorjev napoveduje pomembno ustvarjalno sintezo, za katero so Poljaki, kot vse kaže. najbolj poklicani. Z izrazitimi elementi te sinteze se v zadnjih letih v vrsto osrednjih oseb- nosti sodobne poljske literarne znanosti vključuje tudi Henryk Markiewicz, profesor za poljsko književnost na Jagiellonski univerzi v Krakovu in stalni znanstveni sodelavec Inštituta za literarna raziskovanja od njegove ustanovitve v letu 1948. Njegove tehtne razprave iz poljske književnosti po romantiki (Prus 1 Žeromski, 1954), iz literarne teorije in metodologije (O marksistowskiej teorii literatury 1952; Tradycje i rewizje 1957) in zgodovine poljske literarne vede (zbornik Teoria badaii literackich w Polsce 1—II, 1960) pričajo o širokem raz- ponu njegovega delovnega področja. V literarnoznanstvenein svetu pa je zbudilo posebno pozornost zlasti njegovo zadnje delo z naslovom »Glavni problemi lite- rarne vede«. Posamezne probleme, katerim je posvečeno to delo, je Markiewicz že po- prej obravnaval v strokovnih revijah, vendar je bralcu šele v knjigi po oprav- ljeni meritorni in bibliografski redakciji predstavljena celovita podoba avtorjevih strokovnih dognanj. Očitno je, da je imel avtor pred očmi sintezo literarne teoretske misli. Čutiti jo je mogoče že v samem komponiranju poglavij in raz- porejanju osrednjih problemov literarne vede v zaključno celoto. Delovni kon- cept, ki je predlagan v naslovu in s katerim se je avtor lotil obsežne proble- matike, se jc v realizaciji pokazal kot izredno ploden in premišljen. O Markiewiczevi knjigi se je že med njenim nastajanjem govorilo kot o »poljskem Wellek-Warrenu«, sodobnem univerzitetnem priročniku za literarno teorijo, ki na j bi bil pisan s pozicij marksistične literarne miselnosti. O izredni aktualnosti dogodka ob izidu Glavnih problemov govori odmev na poljskem knjižnem trgu, saj je v času, ko o knjigi pišemo, na knjižnih policah že druga, popravljena in razširjena izdaja, kar je celo za poljske strokovne publikacije prava redkost. 93 Zapuščina Frana Albrehta.