Štev. 192. V Trstu, v sredo. 12, julija 1916, Izhaja vsak dan, fndl ob nedeljah In praznikih, ob 6 zjutraj. Uredništvo: Ulica S* Frančiška AriSReg*.*. L — kopiti ntj te pošiljajo uredništva Usta. Neiranklrtna planu a« dv »prejemajo in rokopisi se na vračajo. rnJalatelJ ta edgovetni urednik Štefan Oodina. Urfnfk konsoR* W .Ećlrcsti'f— Tisk urejenim pcicštvora v Trstu. nHca Sv. FrančiSca Asiftcga it M Telefon rrcdnlStn In oprav« Mer. ll-«7. fCg ref nln a znaža: Za celo leto ........ K Zs pol ..................... M kri mesec«......•.......••• ra nedeljtko Udaja ta ctlo ta pol lata........ • • __Letnik XII. Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........T......mm po 20 vin. Oglasi v tekst-j Usta do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......• 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnina to reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti*. — Plača Li toži se v Trstu. in loBcratni oddelek se nahajata v ulici Sv. PrančUkt " l ® - PoBaohr«IlirifaH račun št 841.652 Pregled najnovejšiH doMov. Ruska bojišča. — V Bukovini nič dogodkov. Pri Žab j ah v Bukovini ruski napadi odbiti. V Voliniji, posebno pri riu e-vičah ob Stohodu (,*> km vzhodno Kovela) Rusi odbiti. Neinci se niso umeknili iz Pinskeea. . .. Italijanska bojišča. — Nic pomembnih pehotnih bojev. . . 7apadna bojišča. — Srditi boji med An-cro in Sommo. Angleško-francoski napadi krvavo odbiti. - Balkanska bojišča. — Praske ob dolnji Vojuši v Albaniji. Turška bojišča. — V felalnjskem odseku sovražni konjiški oddelek pred Turki pustil konje in pobegnil peš. Južno Coroha Rusi krvavo odbiti.____ Naše uradno poročilo. DUNAJ. U. (Kor.) Uradno se razglasa: JI. julija 1916, opoidne. Rusko bojišče. — V Bukovim nič posebnih dogodkov. Pri Žabjah ob Cere-inošu so naše čete zavrniie ruske sunke. Dalje proti severu do gornjega Stohoda traja bojni premor, izvzemši uspešna podjetja naših zasledovalnih čet pri Burka-novem. Pri Sdkulu so ruski napadi povsod razpadli pred našimi ovirami. Sovražnik si je zastonj prizadeval, da bi svoje umikajoče se mase, zaustavil z ognjem svojih topov In strojnih pušek. Pri Hulevicah ob Stohodu so nemške in avstro-ogrske sile vrgle sovražnika po srditih in menjajočih se bojih. Izjalovili so se tudi popolnoma drugi sovražnikovi sunki v stohodskem okolišu. Italijansko bojišče. — Včeraj ni bilo pomembnih pehotnih bojev. Številni sovražni pribežniki so potrdili težke laške izeube pri njihovih napadih v okolišu vzhodno Cime Dieci. Naša pomorska letala so izdatno obmetala z bombami vojaške naprave in kolodvor v Latisani. Bombe so povzročile velike požarje. Sovražni letalci so v Judikarijah metali bo'«be na Tione. Jugovzhodno bojišče. — Izvzemši od časa do časa praske ob dolnji Vojuši nič pomembnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fm1. Tiralica za bivšim črnogorskim vojnim ministra. DUNAJ, 10. (Kor.) 1» vojnega tiskovnega stana -roča: C. m kr. generalni gubernator na Cetinju je predkratkim izdal tiralico za bivšim črnogorskim vojnim ministrom Radomirjem Vesovičem in peterimi njegovimi sorodniki enakega imena, ker leti nanje velik sum, da so zavratno umorili nekega avstro-ogrskega častnika in poizkušali umoriti nekega pešca. Sovražno časopisje se je polastilo seveda takoj te stvari in je napravilo iz nje velikansko stvar. Saj se v listu »Times« ne čita nič manj, kot da je Črnagora splošno vstala proti nam. Proti tej tatarski vesti poudarjamo, da v Crnigori, odkar so jo zasedle naše čete, vlada popoln mir in da se daleč največji del težko izkušane^a prebivalstva iz vsega srca veseli tega miru. Ce so se tupatam kako pojavili bojazljivi znaki kakega nezadovoljstva, so se omejevali samo na popolnoma majhen krog elementov, ki so bili večinoma zaradi nezadovoljene osebne častihlepnosti nezadovoljni z novimi razmerami, katerim se pa ni nikdar posrečilo, da bi bili tudi le najmanje delovali v javnosti. K tem, kakor rečeno, popolnoma osamljenim elementom je pripadal tudi bivši črnogorski volni minister general Radomir Vesovič in njegov v severu dežele ukoreninjeni rod. General Vesović, iz rodu Vasojevi-čev. je izredno častihlepen, v izbiri sredstev brezobziren mož. Znal si je v balkanski vojni in v vojni Crnegore proti monarhiji pridobiti izredno vplivno mesto, katero je seveda izgubil z uvedbo avstro-ogrske uprave. Dasiravno je njegova nejevolja proti monarhiji ni mogla nikjer pojaviti dejanski, je bilo vendar potrebno, da se mu odtegne možnost neugodnega vplivanja na njegove sorojake že takoj iz-početka. Sredi meseca junija je dal vojaški gubernator j)ozvati bivšega vojnega ministra, naj zapusti deželo in se nastani v monarhiji. Nekateri drugi možje, ki so prejeli iz enakih vzrokov enak poziv, so mu sledili nemudoma in bivaj® sedai na Dunaju. Vesović pa je na ta poziv odgovoril z zavratnim umorom nadporočnika Adolfa Pecherja, pripadajočega kr. ogrskemu pešpolku št. 23 (prip. u^jd.: dovoljujemo se vprašati slavni vojni tiskovni stan, odkedaj obstoje kraljevi ogrski neš-polki, in si v imenu naše monarhične misli kar najodločneje prepovedujemo taka preposeganja madžarskega sovenizma! Mi poznamo samo c. in kr. pešpolke!), ki mu je prinesel to sporočilo, iti begom. Pri zasledovanju je bil ranjen še neki pcšec. Seveda so bili takoj vsi mogoči člani Ve-sovičeve rodbine, ki niso pobegnili z Pa-domirjem, zajeti in odvedeni na Cetinje. Proti ubežnikom je generalni gubernator izdal ^rej omenjeno tiralico. Za glavo ubeglega kolovodje sc jc razpisala nagra- da 50.000 kron. Črnogorskemu prebival stvu se je čin generala Vesoviča naznanil potom javnega razglasa. Kakor izhaja iz mnogoštevilnih izjav, so najširši krogi v deželi kar najstrožje obsojali zavratni umor nadporočnika Pecherja. Metropolit se je oglasil pri vojaškem gubernatorju, da v imenu svojih vernikov izrazi ta čustva in prosi, da naj bi se zločin posameznikov ne kaznoval na vsem narodu. Do kakih izgredov, kakor so jih morda snovali Vesović ali kdo njegovih pristašev, ni prišlo nikdar in nikjer. Vse je ostalo mirno. Prav tako zlagana so poročila Reuterjevega u-rada o nemirih, ki so se baje vršili v Srbiji. Tudi tu ni bilo najmanjšega izereda. Rusko uradno poročilo. DUNAJ. 11. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba 7. julija zvečer: Zapadna fronta. Izkoriščajoč svoje dosedanje uspehe v okolišu vzhodno čartorijskega odseka ob Stiru, so naše čete po srditem bajonetnem boju osvojile vasi Dolžico, 2 km severno Gradja, ob veliki - cesti v Kolke, Manjeviče in Gruzjatin. — Galicija: V okolišu vzhodno Monasterzike, 17 km zapadno Bučača, in ob potoku Korop-cu, porivajo naše čete sovražnika dalje nazaj. Zapadno vasi Sadžavke, vzhodno Delatina, smo tekom boja osvojili sovražno postojanko in smo zajeli nekaj Nemcev. 8. julija popoldne. — V okolišu dolnjega Stira, zapadno čartorijskega odseka so naše čete vrgle sovražnika. Včeraj so tekom boja dosegle črte Gorodok, 9'5 km severno kolodvora Manjeviči— kolodvor Manjeviči—Okonsk, 6 km južno kolodvora Manjeviči—Zagovorka—Gruzjatin. V včerajšnjih bojih v gruzjatinskem odseku, ob železnici in v okolišu kolodvora v Ma-njevičih smo zajeli 75 častnikov in 2000 vojakov. Zasledujoč sovražnika so Kozaki v okolici Optove napadli močne avstrijske sile; posekali so jih s sabljami. Okoli 600 so jih ujeli. Osvojili smo 5 topov, 6 strojnih pušek in poleg teea 3 strojne puške s p^olno uprego. Število ujetnikov raste z vsako uro. Zajeli smo mnogoštevilen vojni materijal in različna živila. Po pravkar došlih poročilih smo osvojili še vas Lešnjevko, 13 km, in Grivo, 17 km severno trga Gorodka, 10 verst na tej strani Stohoda. Vzhodno Monasterziske so naši vdrli v vas Hrehorov in so zajeli nad 1000 mož. V okolišu vasi Mikuličina, med Delatinom in Korosmezo, Je sovražnik izvršil več protinapadov, ki smo jih zavrnili. % 8. julija zvečer. — Zapadna fronta: Čete generala Brusilovega se bližajo Stohodu in so povsod odbile sovražnika, ki se je srdito upiral. Umaknil se je na spodnji Stohod. Naša kavalerija je snoči zasledovala sovražno infanterijo in ogrske hu-zarje do okolice Nove Honde, jugozapadno Lešnjevke (7 verst od Stohoda) in južno Trojanovke (18'5 km južno Lešnjevke). Zjutraj so naše hrabre čete zavzele vse postojanke vzhodno vasi Ugli (10 km severno Sokula) in Namoča ob Stiru. Zajeli smo mnogo ujetnikov in tri havbice. Zasledujoč nato sovražnika, so naši oddelki čet prekoračili Stohod v okolišu Ueiov. Približno računajoč, smo zajeli med bojem najmanj 300 častnikov, med njimi 2 polkovna poveljnika. Poleg tega smo zaplenili približno 45 strojnih pušek, veliko število krogelj, patron in orožja ter živil. 9. julija. — Zapadna fronta: Ofenziva hrabrih čet generala Lešickega se nadaljuje v smeri proti dolnjemu Stohodu. Sovražnik se umika v velikem neredu. Južno železnice Sarny—Kovel smo tekom bojev zavzeli vasi Huleviče in Kašovko. Včeraj so naše hrabre čete generala Lešickega v južni Galiciji zasedle važno železniško križišče Delatin. — Severozapadna fronta: V Pinskem, ki ga je sovražnik izpraznil, smo zasegli municijska skladišča in vojno orodje. Severovzhodno Baranovi-čev se nadaljujejo srditi boji. (Pripomba vojnega tiskovnega stana: Iz ruskega opisovanja bojev ob Stiru in Stohodu se vidi, da Rusi delajo kot Italijani. Osvajajo tudi kraje, ki smo jih opustili, ne da bi bila počila kaka puška. — Pripomba Wolf-fovega urada: Kakor doznavamo s pristojne strani, je poročilo, da bi bili Rusi vzeli Pinsk, naravnost izmišljeno. 9. julija, zvečer. — Zapadna fronta: V Bukovini zapadno Kimpolunga smo sovražnika, ki je pustil množino mrtvecev na vsej črti, pognali nazaj pri vaseh Smudne (Moldava, 13 km zapadno Kimpolunga) in Valeputnah, 14 km jugozapadno Kimpolunga, ter smo zajeli 7 častnikov in 350 mož. Po natančnem štetju so čete generala Lešickega od 23. junija do 7. julija zajele 674 častnikov in 30.875 mož, 18 topov, 100 strojnih pušek in 14 muni-cijskih voz. Na ostali fronti nič pomembnega. Italijansko uradno poročilo. DUNAJ, 11. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 9. julija: V gornjem Astiku se poročajo nova napredovanja naše pehote na hribu Molina, v Astiški dolini proti Forni. Zaplenili smo orožje, municijo in materijal, ki ga ie zapustil sov- ražnik. Gosta megla je ovirala artiljerijsko | je popolnoma razbil legendo o angleški delovanje na planoti Sette Comuni. Na blokadi. »Vossische Zeitung« objavlja o severni fronti smo zasedli sovražne jar- ke severno Monte Chiesa in zavzeli Agnello, kjer smo dobili 40 ujetnikov. V gornji dolini Campella so naše čete zasedle Col San Giovanni. Na soški fronti je bilo posebno živahno artiljerijsko delovanje v odseku med Tolminom in Plavami, kakor tudi severozapadno Gorice. Naši so povsod odgovarjali. V tržiškem odseku smo v noči 8. t. m. odbili dva napadna poizkusa na postojanke, ki smo jih pred kratkim zavzeli. Laški letalec v Švici. BERN, 10. (Kor.) Kakor poroča tiskovni urad švicarskega annadnega štaba, je v nedeljo zjutraj zopet letel italijanski dvo-krovnik, prihajajoč od Coma, preko švicarskega ozemlja. Letalo je, živahno obstreljevano po Švicarjih, letelo zelo visoko. __ nemško uradno poročilo. BEROLIN, II. (Kot.) Wolffov urad poroča: Veliki sbmii stan, 11. juliia 1916. Zapadno bojišče. — Med Ancro in Sommo so Angleži popoldne in ponoči zastavili močne sile v napad na široki fronti na obeh straneh ceste Bapaume Albert. Severozapadno ceste smo lih po-strelili, preden ie priUo do boja moža proti možu. Vzhodno ceste so se unell srditi boji ob južnem robu vasi Contal— Maison in gozda pri Mametzu. Ponovni sovražnikovi poizkusi, da bi zopet zavzel troneški gozd, so »e izfalovili ob velikih krvavih sovražnfli izgubah in izgubi 100 ujetnikov. Južno Soimne smo naskok zamorskih Francozov sprejeli z uničujočim ognjem; posamezni zamorci, ki so prodrli do naših črt, so padli pod nemškim bajonetom, ali pa smo jih ujeli. Pri včeraj javljenih protinapadih na Barleu smo ujeli 5 častnikov in 147 mož. Artiljerijsko delovanje je bilo znatno v vsem bojnem odseku. Naš težki ogenj ie preprečil vse sovražne napadne poizkuse med Belloy in Soiecourtom. V okolišu Moze so se vršili zelo živahni artiljerijski boji. Na ostali fronti mestoma povečan jj"enj in več brezuspešnih napadov v masah. Patrulje in poizvedovalni oddelki so kazali veliko živahnost Zavrnili smo lih povsod. Pri Leintreyu v Lorenl Je nemški oddelek vdrl no uspešni razstrelbl v močno no-škodovano francosko postojanko in ujel 60 mož; tudi južno Lussee je neka patrulja zajela nekaj mož. Ob zelo živahnem letalskem delovanju je prlšo do številnih zračnih bojev, v katerih Je sovražnik ob Som mi in zapadno Vouziersa izgubil po dve letali; poleg tega smo pri Courceletti, ob cesti Banaume—Albert, z obrambnim ognjem sestrelili angleški dvokrovnlk. Vzhodno bojišče. — Na fronti od obali pa do Pinskega nič posebnih dogodkov. Pri Pinskem mir. Ruske objave o izpraznitvi »«esta so izmišljene. Proti stohodskl črti je sovražnik na več mestih zastonj nanadal, z močnejšimi silami pri Čerevišču, Hulevičah, Korsini, Janovki in na obeh straneh železnice Kovel—Rovno. Pri Hulevičah smo ga s krepki™ proti-sunkom vrgli preko njegove postojanke. Izgubil je v teh bojih nad 700 ujetnikov in tri strojne puške. Naša letalska brodovja so izkrcavanfa čet pri Horodzjeji, ob železniški progi Baranovlči—Minsk, izdatno obmetala z bombami in ponovila svoje napade na ruska nastanišča vzhodno Stohoda. V zračnem boju Smo sestrelili po eno letalo pri Voronči, zapadno Zirina, in zapadno Okonskega. Pri armadi grofa Bothmerja je zasledovalni oddelek imel ugoden boj ur?no burkanovske^a gozda in je zajel nekoliko tucatov ujetnikov. Balkansko bojišče. — Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Letsiskl napoti na Anglefto. BEROLIN, U. (Kor.) Woiffov urad poroča: Dve nemški letali ste v noči 9. t. m. obmetali z bombami pristaniške naprave in obrežne utrdbe v Hanvichu in Dovru. Načelnik mornariškega admiralskega štaba. AngleSko uradno poročilo. LONDON, 10. (Kor.) General Haigh poroča: Včeraj zvečer ob 8 so Nemci dvakrat silno napadli gozd pri Tronesu. Prvi napad je bil takoj odbit, pri drugem so pa Nemci prodrli do južnega roba, a smo jih takoj odbili. Naslednji naskok je bil odbit takoj. Sovražnik je imel težke izgube. Na drugem mestu smo napredovali. Severozapadno Contal Maisona smo zasedli neki dvorec in uplenili tri topove. Danes dopoldne smo zajeli več ujetnikov. LONDON, 10. Uradno. (Kor.) General Smuts poroča iz vzhodne Afrike: Tango smo 7. julija zasedli. Sovražnik je pokazal malo odpornost, porušivši vodovodne naprave mesta.___ Kemiki triivlnskl privatniki. BEROLIN, 10. (Kor.) Vožnja prvega nemškega trgovinskega podvodnika »Deutschland« in njega prihod v Ameriko vožnji nemškega tovornega podvodnika naslednje podrobnosti: Jeseni lanjskega leta se je na pobudo Alfreda Lohmanna, tedaj predsednika bremenske trgovinske zbornice, ustanovilo posebno ladjarsko podjetje, ki naj bi vzdrževalo promet s trgovinskimi prekomorskimi podvodniki. Gradi se več podvodnikov. Oba prva, »Deutschland« in »Bremen« že plavata po oceanu. Podvodniki obsegajo okoli 2000 ton. Podvodnik »Deutschland« je zgradila ladjedelnica »Germania« v Kielu, vodi ga pa kapitan »Konig«. — Stvar se glasi skoraj kot kak roman Jules Vernea, toda nemški tehniki se more zaupati tudi kaj takega. Da bi pa 2000tonski podvodniki mogli stalno obrezuspeševati blokado, se nam pa zdi skoraj neverjetno. Da ni vojni čas, bi smatrali stvar bolj za šport, kot na za resen odpomoček proti sedanjemu angleškemu nasilju. BALTIMORE, 10. (Reuter.) Semkaj došli nemški podvodnik »Deutschland « zahteva, da ga smatrajo za neoboroženo trgovinsko ladjo, ki vozi tovor. Tovor je naslovljen na tvrdko Schumacher & Co. v Baltimore in obstoji iz barvnih snovi in zdravil. Blagajnik Lake Torpedo Compa-ny v Bridgeportu, Conecticut, izjavlja, da namerava vložiti tožbo proti podvodniku »Deutschland«, ker je kršila patente Lake Torpedo Company. Častniki podvodnika »Deutschland« ugovarjajo, da bi bile sovražne vojne ladje zasledovale podvodnik in izjavljajo, da niso videli niti angleških niti francoskih vojnih ladij. Obrežr.a obrambna ladja je sledila podvodniku na vožnji v Chespeakski zaliv. Vzrok za to se ni navedel, toda čuje se, da ladja baje ostane pod nadzorstvom. Tvrdka Schuh-macher & Co. je zastopnica Severonem-škega Lloyda.___ s turiKih mm. CARIGRAD. 10. (Atence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Iraška fronta. — Nič izpremein-be. — V felahijskem odseku na desnem bregu Tigrisa je sovražna poizvedovalna kolona, ki io je iznenadila turška poizvedovalna kolona, pobegnila, za^ustivši konje. Perzijski odsek. — Nič poročil. Kavkaška fronta. — Na desnem krilu nič pomembnih dogodkov. Južno čo-roškega odseka smo predvčerajšnje sovražne protinapade zavrnili v vsem odseku. Sovražne čete, katerim se je posrečilo vdreti v naše namaknjene jarke, smo s svoHml krvavimi protinapadi moža proti možu pognali v vzhodni smeri. poti. kolikor se tiče dogodkov, ki so V zvezi s sedanjo vojno. Vlada se je pa obvezala, da bo primernim potom obveščala opozicijo o položaju in ukrepih, tako, da bo mogla poslednja pravočasno izražati svoje mnenje in dajati nasvete. Naravna posledica temu paktu je, da bo tudi opozicija morala prevzeti del odgovornosti za uspehe ali neuspehe vladne politike. S tem paktom pa manjšina opozicije ni zadovoljna in se mu jc uprla. Zato je kakih 12 poslancev izstopilo iz stranke. Ker pa ie \ e-lika večina stranke neodvišnjakov zadovoljna s paktom, secesija nima praktične pomembnosti in kriza ostane brez občutnih posledic. V pogledih, ki se tičejo vojne, ima sedaj grof Tisza veliko večino parlamenta za seboj in se more torej reči, da so se razmere v parlamentu le konsolidirale. Secesija pa vendar ni brez neke pikantnosti. Med izstopivšimi je nekaj odličnih, prononsiranih in izrazitih politikov, grof Karolyi, grof Bathyanyi, Justh itd., Irska stvari. "LONDON, 10. (Reuter.) Ministrski predsednik Asquith je v dolnji zbornici podal kratek pregled o najvažnejših točkah irske nagodbe. Le-te so: Šest ulsterskih grofo-vin je izločenih. Parlament za nacionalistični Ulster obstoji iz sedanjih poslancev tena. okoliša v angleški dolnji zbornici. Na^odbeni zakon prepušča vse zadeve armade in brodovja in vse druge iz vojne izvirajoče odredbe izključno državni vladi. Dogovori ostanejo veljavni tekom voine in še dvanajst mesecev potem in se morejo podaljšati, dokler angleški parlament trajno ne reši vprašanje irske vlade. Asquith je apeliral na zbornico, da naj unorabi priliko, ki se morda nikdar ne vrne, da se doseže sporazum, ki bi vseboval jedro za resnično in trajno nagodbo. Atentat na argentinskega predsednika. BUENOS AIRES. 10. (Havas.) Človek, ki je izvršil atentat na predsednika republike, je argentinski anarhist Ivan Man-drini. Strahovit vihar med Dunajem in Novim mestom. DUNAJ, 11. (Kor.) Kakor poročajo iz Dunajskega Novegamesta je vetrni smrK včeraj nopolne v predmestju Josefstadt napravil velika opustošenja. Vihar je popolnoma odnesel strehe s hiš in tovaren. Nekoliko lahko zidanih poslopij je odnesel popolnoma. Vsa okna so bila razbita. Veliko oseb je bilo vrženih v zrak in ranjenih. Cuje se, da je vihar zahteval tudi smrtne žrtve. Položaj. je 11. julija. Notri med velikimi svetovnimi dogodki obrnil na-se pozornost političen dogodek v naši monarhiji sami. A to v oni drugi polovici monarhije — na Ogrskem. V madjarski opoziciji je izbruhnila kriza, ki se je končala z izstopom nekoliko poslancev iz stranke neodvišnjakov. Prišlo je do secesije, ker se dotični poslanci, manjšina, ne strinjajo s kurzom stranke neodvisnosti v notranji in vnanji politiki. Viden in neposreden razlog tej krizi bi bil ta-Ie: Med vlado in grofom Tiszo in večino opozicije z grofom Apponyijem na čelu je prišlo do nekakega sporazuma v smislu d9 oooziciia ne bo križala vladi _ Samo eno bi se zdelo čudno: zakaj so se doslej, ves čas vojne tiščali v ozadju in zakaj so ravno sedaj začeli zopet naglašati svoje naziranje?! Nu, Justh je dal v nekem razgovoru z dopisnikom lista »Zeit« pojasnilo tudi na to vprašanje. Namignil je, da misli na nekako mirovno propagando! Ali kakor rečeno: ta nastop ne bo imel nikakega vpliva na vnanjo politiko, ker je javno mnenje Ogrske na strani vlade in večine opozicije in so gospoda Justh in tovariši zato generali brez armade! Na Grškem se bije sedaj boj med — lahko rečemo to — dinastijo in Venizelo-sorn, ker ta nikakor ne skriva, da misli razviti tudi dinastično vprašanje, zahtevajoč, da se vnanja politika podredi kontroli parlamenta. V tem znamenju se bo vršil veliki volilni boj na Grškem. Med Srbijo in Italijo se nadaljuje prek-ljanje radi Jadranskega inorja. Polemike se nadaljujejo in napravljajo vtis, da so Ru sija, Francija in Anglija na strani Srbije. Ker se pa zopet govori o novem potovanju g. Pašiča v Rim, je soditi, da se nadaljujejo tudi prizadevanja za sporazum. Na vsak način si je Italija osmodila prste. Veljavno pripominja »Hrvatska Rieč«: Italija, ki si s svojo ofenzivo ne more o-svojiti nič od tistih dežel, ki jih želi imeti, nima, kakor se vidi, niti svojih zaveznikov na svoji strani! Grenko, ali — zasluženo. Zri fmm delo! Vodstvo Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva je poslalo vodstvom Slovenske Šolske Matice, Društva slovenskih profesorjev, Društva slovenskih učiteljic in Slomškove Zveze ta-le dopis: Cenjeno vodstvo! Sedanja vojna, ki do temeljev pretresa ves kulturni svet, ga gotovo preobrazi tudi v prosvetnem oziru. Dolžnost nas, ki nam je pouk in vzgoja slovenskega naroda prva in najsvetejša dolžnost, mora biti. da se pripravimo za tisti čas, ko nam bo na razvalinah in grobovih, iz tisočerih ran in smrti graditi novo življenje in lepšo bodočnost ljubljeni domovini! Slovenski učitelji in slovenske učiteljice moramo storiti od svoje strani vse, kar je v naših močeh, da ne ostanejo preogromne žrtve, ki jih je zahtevala od našega naroda in jih še zahteva sedanja vojna, brez koristi za bodočnost naroda in domovine! Treba je skupnega dela vsega slovenskega učiteljstva: ljudskošolskega, me-ščanskošolskega in srednješolskega! Ob misli na domovino in slovensko mladino morajo stopiti vsi drugi ozlri v ozadje! Slovensko učiteljstvo imenujejo pionirje prosvete. S skupnim delom za kulturno bodočnost svojega naroda si hočemo tudi sedaj prislužiti to častno in časteče ime! Mi smo kulturni delavci; a smoter kulture je poleg drugega tudi zbližanje ljudi, ki so ločeni tako ali drugače. Če gojimo kulturo vsi. ali se ne moremo združiti V vprašanjih in nalogah, ki jih stavlja kultura kot pogoje razvoja duševnih sil ter moralnega napredka našega naroda, ki si — duševno iaJ< in kreposten — ustvari sam materijalno blaginjo? Velik čas je sedaj, še večji se poraja iz sedanjosti; naj niti eden niti drugi ne zaloti majhnih in nepripravljenih liudi! Ce more — mora! . . . Saj edinec sam plešoč je v vetru list nagnit, usahnjen; k svobodi pa si smelo pot ravnam, od sile skupnosti močan, predahnjen! Prvi ukaz je ukaz domovine! — Brezpogojno slušajoč temu povelju, ponuja podpisano vodstvo prijateljsko svojo roko k skupnemu delu preko vseh predsodkov in nasprotstev vsem, ki so dobre volje! Vse organizirano slovensko učiteljstvo, ljudskošolsko, meščanskošolsko in srednješolsko, naj se zgrne v mogočno vojsko kulturnih bjQjevnikov, ki hočejo nesebično z vsemi silami na temelju svojih bogatih izkušeni in modernih oridobitev %trt »EDINOST« štev. V Trstu, dne 12. juiita 1916. ivzgojeslovja in znanosti zgraditi svojemu narodu ponosno stavbo duševnih sil, kreposti hi prosvete ter zagotoviti sebi In zanamcem leose moralno in materijalno sta- V .ta namen ustanovimo »Narodni kulturni svet vseslovenskega združenega uči-teljstva«! Formalno predlagamo: 1. Cenjeno društvo naj se predvsem načelno izjavi, ali se hoče pridružiti skupnemu delu? Ako da, naj 2. cenjeno društvo imenuje tri svoje zastopnike, ki bi imeli pravico, oziroma pooblastilo. da govore, glasujejo in sklepajo y imenu svoje organizacjie. 3. Cenjeno društvo naj vsaj v glavnih, temeljnih obrisih izdela načrt o preosnovi šolstva, kakor zahtevajo načela novodobne znanstveno utemeljene vzgoje in naše slovenske razmere. 4. Cenjeno društvo naj formulira svoja načela* o moralnih in materijalnih pravicah, dolžnostih in zahtevah slov. učite!]-stva. Odgovore — pozitivne ali negativne — prosimo zanesljivo poslati podpisanemu vodstvu do dne 30. junija t. 1. Za pripravljalna, prva dela je torej časa dovolj! Na podlagi teh odgovorov nam bo mogoče določiti kraj, dan in uro prvemu sestanku. Nanj odpošlje podpisano vodstvo poleg svojega predsednika kot sklicatelja še po enega zastopnika kranjskega, štajerskega in primorskega učiteljstva, kijih določijo dotične deželne organizacije! Z združenimi močmi za srečo in čast domovine! S slovenskim tovariškim pozdravilom! Vodstvo Zaveze avstr. jugosl. učiteljstva. v Ljubljani, dne 19. maja 1916. L. Jelene, preds. Vil. Rus, tajnik. Mm polfflčne usstL Nova Avstrija. »Union« piše: Po končani vojni utegne utopija — da bi se mogla Evropa na novo zgraditi na podlagi na-cijonalnih držav — izginiti za vedno. Cim pa kulturni svet izpozna potrebo narodnostnih (ne narodnih) držav in še posebno ekzistenčno opravičenost obdonavske države, in to iz zgodovinskih, geografskih, gospodarskih in ne v zadnji vrsti etnografskih (narodnostnih) razlogov, bo treba avstrijski problem — ki je v orgamčni zvezi z balkanskim — motriti z novih vidikov. Misija nove Avstrije bo po vojni v tem, da se v okvirju obdonavske države — na tej in oni strani Litve — izvede vzorno, česar bo skupna Evropa po sklepu miru pred vsem potrebovala: mirno sodelovanje germanskih, slovanskih in romanskih plemen za kulturne in socijalne napredke. Ce bi se to ne posrečilo, pride Evropa v nevarnost, da izgubi svoj položaj vodilnega dela sveta. Ze danes trt-u mri rajo Japonska in Zjedinjene države vsled kulturi sovražne politike četvero-zveze. Centralni vlasti morate zapisati na svojo zastavo princip svobodnega narodnega razvoja vsakega plemena. Na srečo se pod silnim vtisom svetovne vojne tako v nemškem kot v slovanskem taboru Av-striie množe politiki, ki naglašajo potrebo narodnega sporazuma preko glav sovenov vseh plemen. Avtor se sklicuje na publikacije Frana Kohlerja — ki naglasa, da je bila velika pogreška od strani Nemcev, da so videli v Slovanih na sploh nespravliivega sovražnika Nemčije in Avstro-Ogrske — Rohrbacha, poslanca dra. Naumanna, in posebno še profesorja dra. Eorsterja, proti kateremu so nedavno nemški šoveni uprizorili hudo gonjo. Potem nadaljuje: »Nujno potrebno je, da se avstrijske stranke vseh narodnosti lotijo teh vprašani ter da se za časa začno baviti z vprašanjem nove organizacije monarhije po vojni, da ne bodo — kakor se je zgodilo 1. _ postavljene pred dovršena dejstva. To je tem potrebneje, da ne bodo — kakor je nedavno izvajal načelnik ^ čeških agrarcev. poslanec Svehla — interesi skupne monarhije žrtvovani onim — ene polovice monartiije! Da se to prepreči, je neizogibno potrebno, da si izprevidni elementi Nemcev in Cehov podajo roko k narodnemu sporazumu. Peccatum est in-tra muros et extra! — Grešilo se je na vseh straneh! Oddalo kovinskih predmetov. Glede oddaje kovinskih predmetov smo prejeli od tukajšnjega zastopstva osrednje kovinske nakupovalnice naslednja navodila, ki se nanašajo na najnovejšo ministrsko naredbo, izdano 16. junija 1916. Oddati je torej treba: 1. Proizvajalci in trgovci: Oni proizvajalci in trgovci, ki so po ministrski odredbi, izdani 29. decembra 1915., morali oddati eno tretjino svojih zalog kovinskih predmetov, morajo ponovno oddati ciio tretjino v paragrafu 1. ministrske odredbe, izdane 23. septembra 1915., navedenih predmetov. Kjer še ni bila odrejena doslej oddaja, morajo proizvajalci in trgovci oddati polovico zaloge omenjenih kovinskih predmetov. 2. Zasebniki, korporacije in zavodi mo-raio oddati v § 1. iste ministrske naredbe navedene predmete, izvzemši medene za-storne droge in nosilce. Oddaja se izvrši tekom meseca avgusta in imajo posamezni lastniki kovin pravico, da do tega časa svoje kovinske predmete itd. prostovoljno predajo nakun-ninskemu zastopništvu delniške družbe kovinske centrale, in se opozarja na dobiček, ki ga imajo pri prostovoljni oddaji nasproti rekviziciji in ki je v tem, da sc vrednost oddanih predmetov plača takoj v gotovini, dočim so ob rekviziciji izdajajo nakaznice, na podlagi katerih se bo denar izplačeval šele v poznejšem času. Zato }e v Interesu vsakega posamezno rn lastnika kovinskih predmetov, da uporabi pravico prostovoljne prodaje delniški družbi kovinske centrale. Urad zastopništva centrale, tvrdka Leopold Feiner, se nahaja v ul. Cecilia de Rittmaver št. 3 in posluje ob delavniki!* od 8Vz do 12 opoldne in od 2 do 6 popoldne. Aprsvfzocljske stvori. PRODAJA JAJC. Pred par dnevi smo objavili notico slovenske gospodinje, ki nam je sporočila, da je v neki prodajalni aprovizacijske komisije kupila 15 jajec, med katerimi ni bilo nič manj nego 11 — pokvarjenih. — Aprovizacijska komisija nam sedaj sporoča, da je osobju svojih prodajalen naročila. da se jajca pred prodajo vestno preiščejo kos za kosom, da bo prebivalstvo moglo dobivati absolutno samo dobro blago. — Aprovizacijska komisija bo tudi za naprej prodajala jajca po 18 vin. kos. PODLISTEK Iz ruščine Leonide Andrejevega. Razsvetljena okna pa, kakor da dvomijo in dostavljajo: »Ne ubiješ je nikdar, kajti — orožje v tvoji roki je istotako laž, kot so njeni poljubi.« 2e davno so izginile zadnje človeške prikazni in sam sem ostal na mrzlem prostoru — sam s samotnm, tresočim se. o-bupno zvijajočim se rmenim plinovim plamenom. Nedaleč od mene je bila s cerkvenega stolpa ura in metalični zvok se je tresel in se jokal v mrzlem vzduhu ter se izgubljal v metežu blazno motajočega se snega. Stel sem udarce ure z zvonika in se zasmejal glasno — udarila je petnajstkrat! — Cerkveni stolp je bil star in ura je bila stara; kazala je pač prav, bila pa, ne da bi štela, in včasih je udarjala tolikokrat, da je moral stari cerkovnik hitro tja gor, da je krčevito udarjajoče kladivo ustavil. Komu so se lagali ti tresoči se, starčevsko melanholični glasi, ki jih je mrzla tema takoi sprejela, jih zavijala in Doniiie vesti. Himen. Danes se poroči g. Fran Bona- no, član »Čitalnice« pri Sv. Jakobu, z gco. Pavlo Germadnikovo. Bilo srečno! Poletni tečaji na c. kr. trgovski in n»v-tični akademiji. V navtičnem oddelku c. kr. trgovske in navtične akademije se bo v petek, 14. t. m., od 9 dop. do 1 pop. vršilo vpisovanje za poletne tečaje. Vpišejo se lahko gojenci imenovanega zavoda in pa učenci drugih šol, ki bi se hoteli pripraviti za sprejemni izpit za ta zavod. — Prinesti je s seboj zadnje šolsko izpričevalo. Redno vpisovanje se bo vršilo meseca septembra. Milosrčni darovi za soško armado. Na včerajšnji pod predsedstvom ekscelence baronice rries-Skene obdržavani seji damskega vojno-oskrbnega odbora se je soglasno sklenilo, da se povodom cesarjevega rojstnega dne, 18. avgusta, soški armadi zopet odpošlje pošiljatev milosrčnih darov, in določil se je znesek K 54.000 K, ki je odboru na razpolago, za nakup teh milosrčnih darov. — S poizvedbami pri čefali se je dognalo, da bi bili zaželjeni predvsem naslednji darovi: cigaretne doze, smotke, milo, denarnice, naramnice (z varstvenimi gumbi), užigala, glavniki, ščetke za zobe, ustna voda, kalodont in orgljice. — V smislu nekega sklepa damskega voino-oskrbnega urada se je večji del predmetov nakupil pri tržaških tvrd-kali, in sicer se je dosedaj nakupilo: 4000 užigal, 4000 glavnikov, 2000 ščetek za zobe, 4000 naramnic, 1000 orgljic in 1000 kg mila. Razen tega se je naročilo z Dunaja 40.000 cigaretnih doz s cesarjevo sliko in primerna množina cigaret, smotk in tobaka. — Ker z ozirom na omejena sredstva damskega vojno-pomožnega odbora ni mogoče, da bi se nakupilo toliko stvari, da bi se vse čete lahko obdarovale z milosrčnimi darovi, odbor ponovno zadušila? Kako borna, kako bedasta — ta nepotrebna laž!---- ln z zadnjim lažnjivim udarcem brona so zazvenela steklena vrata meni nasoro-ti in po stopnjicah doli na ulico je stopala dolga, postavna oseba. Videl sem le nje hrbet, vendar sem jo spoznal — in laglja in zavestneja se mi je zdela, nego včeraj — tako hodijo ljudje, ki so jih ravnokar poljubile ženske — lažnjive ustnice. III. Grozil sem, zahteval in škripal z zobmi: »Resnico mi razkrij!« In mrzlega obraza, začudeno privzdignjenimi obrvmi — tako mirnimi zenicai:;i pod njimi — tako zagonetno nedosežna kot vedno, me je vprašala: »Mari lažem?« Saj je vedela, da jej ne morem dokazuti njenih laži in le ena sama beseda od nje — nova lažnjiva beseda — je razrušila vse tiste orjaške zgradbe, ki jih je zgradila moja mrzličavo in neprestano raziskujoča misel. Pričakoval sem tiste nove — lažnjive besede — in je prišla tu Ji preko nje ustnic, igraje se na površju v cist ili barvah resnice in neprodirna v globini: »Ljubim te! — Saj sem vendar vsa tvoja!« (Dalje.) apelira na patrijotizem tržaškega prebivalstva, da pripravi junaškim braniteljem Trsta primerno veselje z milosrčnimi darovi. — Darovi v naturalijah in denarni darovi se sprejemajo vsako soboto popoldne v prostorih damskega vojno o-skrbnega odbora, v Lloydovl palači. Etbin Kristan. Z ozirom na vest, da je Etbin Kristan v Ameriki umrl, pripominja puljski »Hrvatski list«: Vest ni še potrjena, ali je, na žalost, verjetna. V Ljubnu na Štajerskem je več delavcev, ki so se svoječasno povrnili iz Amerike, a so do danes ohranili prijateljske in rodbinske zveze z onimi, ki žive v Ameriki. Od teh poslednjih so menda iudi dobili to žalostno vest. Očetu v spomin. V sanatoriju dra, K. Szegoa v Opatiji je priredil rečeni zdravnik privaten koncert za svoje pacijente. Med drugimi je povabil tudi grofico Cla-richini iz Gorice, dra Karlina iz Ljubljane, vojaškega zdravnika, mojo sestro Ivo, svoje domače in mene. Grofica Clarichini je igrala čelo, hišni zdravnik harmonij; dr. Karlin je krasno sviral Dvorakovo sonato. S posebno vnemo je zdravnik igral na harmonij. Nekaj vzvišenega so bile te melodije. Po dvorani je zavladala grobna tišina, kakor da se duša poslavlja od nas. V svojem srcu sem začutila velik nemir; bilo mi je, kot da ml cb teh melodijah umira oče — Fran Žagar. Strahoma sem pohitela k njemu. Še je živel, da-si je bil že truden življenja____Spremljala sem svojo sestro in dra. Karlina. Gredoč skozi park, sem uzrla na tleh — močan star bor. Zopet sem se spomnila očeta. Drevo je padlo točno ob 7. uri zvečer dne 3. junija. Tri dni pozneje točno ob isti uri je izdihnil moj oče svojo trudno dušo...! To mu je napisala v spomin večno hvaležna hčerka Vuška. Sprememba imen etapnih pošt in brzojavnih uradov. Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 24. junija 1916 št. 18997/P ex 1916 se imata c. in kr. etapna pošta in brzojavna urada Cholm in Grubieszow od sedaj naprej imenovati »Chelm« in *Hrubieszow«. Počitniški pripravljalni kurzi za vstop v I. gimnazijski razred. C. kr. dež. šolski svet za Goriško-Gradiščansko Je dovolil, da se ustanove v Cerknem, v Sv. Križu pri Ajdovščini in v Tomafei počitniški pripravljalni kurzi za one ljudskošolske učence, kateri nameravajo vstopiti v L gimnazijski razred. Poučevali bodo profesorji c. kr. slovenske državne gimnazije goriške. Kakor čujemo, pričnejo kurzi že prihodnji teden. Vojaški pogreb. V tukajšnji civilni bolnici je 10. t. m. umrl prostak Marko Fav-retto pešpolka 5t. 97. Pogreb se vrši danes ob 5 popoldne iz mrtvašnice imenovane bolnice na vojaško pokopališče. Vodstvo otroškega vrtca v Vrdeli naznanja vsem narodnjakom in ljubiteljem naše mladine, da ponovi v nedeljo, 16. t. m. ob 6 uri pop. v vrtu otroškega vrtca otroško veselico na občno prošnjo stari-šev in drugih Vardelčanov. Zato se vabijo vsi k tej lepi Drireditvi. Iz Kolonje. Nedeljska prireditev CM otr, vrtca v Kolonji je uspela tako dobro, da je bilo čistega dobička 216 K 22 v, od katerih dobi gospejno zastopstvo »Rdečega križa« 168 K 11 v in 108 K 11 v kolonjski otroški vrtec. Med gosti te bil tudi g. c, kr. okr. nadzornik Ivan Neckerman, dalje gg. dr. Wilian in dr. Abram. — Prisrčna hvala vsem, ki so pripomogli do tako lepega uspeha! Otroški vrtec v Rocoiu priredi svojo običajno veselico v nedeljo, 16. julija, ob 6 pop. v prostorih Gospodarskega društva v Rocoiu. Šentjakobska podružnica CMD v Trstu priredi v nedeljo, 16. t. m., ob 5 pop. v dvorani »Delavskega konsumnega društva« pri Sv. Jakobu zaključitev otroškega vrtca z razstavo ročnih del, izvršenih v vrtcu. Na sporedu je petje, prizori, dekla^ macije itd. Po končanem sporedu bodo otroci otroškega vrtca pogoščeni. Odbor se nadeja številne udeležbe od strani staršev otrok in prijateljev otroškega vrtca. Mestna zastavljalnica. Jutri, 13. t. m., od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca aprila 1915. na modre listke, in sicer od štev. 53.100. do Štev. 53.700. Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybafa in dr. Abra-ma. ulica Campanile št. 11. I. nadstropje. DarovL O priliki nedeljske C. M. prireditve pri sv. Ivanu, so darovali ozir. preplačal;-N. N. 4 K; N. N. 3'20 K; g. Kolmanič 2*8*; K: g. Gradišar 2'60 K; N. N.. N. N., g. Stergar, Ličen Andrej, g. Zadnik, Bartol po 2 K; g. Camaull, Hribernik, Prele, Klu-kec iz Ajdovščine in Jug, Candolini po 1'60 K; g. Kokalj 1'40 K; g. Rebec in Fonda po 1*20 K;^g. E. Suban, Suban J. Vi-zintini, N. N., Šušterjev France s Poljake po 1 K; Pertot Dragotin, 2gur, Grižon po 80 st.; Sušmelj, Marc, Semič, N. N., Čok, Fonda, Kovač dr. Abram, dr. Wilfan, St-pančič po 60 vin.; Kale 50 v, N. N. 40 v, N. N. 20 v, N. N. 10 v. Gosp. N. N. je daroval svetoivanski C. M. podružnici v počastitev izborne dekla-movalke gč. Elvire Kralj 10 K. Klukec iz Ajdovščine in njegov tovariš, za isti namen 3'84 ker ju je g. Matko prehitel pri računu. Skupnih dohodkov prireditve je bilo 274 K in 38 v. Stroškov pa 33'18 v. Čistega ostalo 241 K, katerih polovico 120'50 K dobi »oskrbovalnica vojnih sirot« in drugo ostalo polovico pa C. M. D. v Ljubljani. Daroval je Jožef Štrukelj, Pulj, K 5 za C. M. D. V isti namen je poslal g. Roman Brezigar iz Gorice v Sežani nabranih K 40, gospodična Savica Godina pa K 10. Denar hrani uprava. Za Ano Tuta je darovala gč. Savica.Godina K 5. Denar hrani uprava. Darovi, došll ces. komisarju. Dr. Hum-bert Sternberg K 20 za Rdeči križ. C. kr. stotnija tržaških mladostrelcev K 100 za vdove in sirote padlih Tržačanov. Maks Maurer K 50 za namene vojne oskrbe. Vodstvo obč meščanske šole v ulici Giotto K 46, nabranih povodom zaključka šolskega leta med učiteljskim osobjem in učenci, in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za vdove in sirote padlih vojakov. Vodstvo slovenske mestne ljudske šole v Ro-janu K 10, nabranih med učenci, za vdove in sirote padlih vojakov. Tvrdka Savel D. Modiano K 233'10, in sicer K 163'80 v poravnavo zneskov, izplačanih njenim delavcem iz sklada za brezposelne od 11. junija do 1. julija t. 1., in K 69'30 kot dar imenovanemu skladu. jj Milo iz lilijcep mleka Sletkenpferd S Bersmonn & Co., Dešin na Laiil, Tetscfien ^ uživa vsestransko priljubljenost vsled svo- 3 iega izbornega učinka in dokazani neprekos- 3 ljivosti za odpravo poletnih mehurfikov in ^ racijonelno negovanje kože lu lepote. Na 3 tisoče zahvalnih pisem. Mnogi odlikovanja! 3 Paziti je pri nakupu na znamko „Steckeu-pferd" in na polno ime tvrdke! Dobiva se ■ po K 1-— v lekarnah, mirodilnicah in par- ^ femerijah. Kavno tako se je obnesla lilijna g krema nM a n e r a" (80 stot.) za ohranitev s nežnih belih rok. B Ugodna prilika. Proda se razne kose manifakturnega blaga : Sukno — garniture — odeje — čipke — zavese — okrasila — volnene, svilene in nitkaste rokavice — nogavice za ženske in otroke — ovratniki in zaprsnlce — steznike — zavratnice — čevlje — svileni robci — zamet za obleke — bar-žuni — gumbi od biserne matice in razni drugi predmeti. ProdaiaSna DANELUTTI Trst, ulsca Sarriera štev- 5 Baker, med in druge ¥?3fe kovine ter staro kupuje po zmerni ceni tvrdka M. SCABAR Trst, uiica del Toro št. 4. dalmatinsko, istrsko, šampanjec, Asti, refošk, peneči in desertni moškat. - Malinovec, žganje, rum, maršala, vermouth, grenčine od 56 I naprej. — Velika množina modre galice. PARČINA, Kavarna „Armonia" — Trst. Pavla Germadnik Fran Bonano danes poročena. Trst, dne 12. julija 1916. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Oalatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. HALI OGLASI. volno, bombaž, pokrivalo, voluino, in kovino po dnevni ceni. — tllica etto št. 18. 42$ f ftffa razne velikosti proda 9e v Barkovttah ul. JuU£ Panzera št. 110 (blizu gostilne „Adria") VllhlffflfM zdrava in krepka z dobrimi sptjče-AUlIUriLU vali dobi takoj službo. Najboljša brana in plača. Pendice Scorcola štev. 353. Villa Emilia. 517 ttrnico Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Kiiko Ho v lipi Ima sedaj večjo zaloga belega, dobrega namiznega vina po 135 K loco klet in rizling po 150 K. Kupci pridite, ker je cena sedanjim razmeram primerno nizka. Mnrff?i?n!?l i7-vrST1jc vsako delo to ino m ele-ilUUIallllJU gantoo po zmerni ceni. — Ulica Aleardi 493, vrata 8, Pendice Scorcola. 518 Tffšf Uf) Tsak® vrste kupnje prva slovenska trgo IfUIUJb vina, Jakob Margon, Trst, ulica Sol:-tario 21 (pri mestoi bolnišnici.) 401 CnFOfflN šivilja, ki zna šivati, vezati in krojiti uPiLLIIU obleke za gospe in otroke, se priporoča za delo na domu. Ulica Picar