AMERIŠKA t AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN T. I IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 19, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. j IMENA izžrebanih bodo v javnosti ■ namenu> da se ne bo izkazovalo kakih privilegijev re-»laboUar!'m nov'ncem> se bo vršil ves proces registracije in [?istr!a lavno, da bo lahko vsak videl imena in številke re-V vpoklicanih in izvzetih. ■ ^nih ^ ^as°P*s *J0 dobil oc* vlade imena i'1 številke registri- ■ ln izpostavilo se jih bo tudi pri registracijskem odboru, ikat ° 8e v Washingtonu žrebalo številke registriranih, ■ '. Se morajo potem javiti pri naborni komisiji, bodo ( ■L.' )ene številke razglašene po radiju in poslane bodo tudi ■ Oi»isom. i »žbe ^ 8l«Nu, da se bo registriranca oprostilo vojaške slu- | ■ irtia 'zrednega dela ali družinske odgovornosti, bodo ta razfelašena v javnosti, da bo lahko vsakdo vedel, iz 1 vzroka je bil ta ali oni oproščen vojaške službe. | ■ Wii.L. aj dni zatem, ko se bo izvršila registracija, bodo v 1,1gt°nu žrebali številke. Za to je določena deseta ura ■ Pray''' Vsako številko bodo tako razglasili po radiju in je | ■ jev te^a določeno za zvečer, ker so ljudje okrog radi- , pttier Bricker bo imenoval naborno komisijo, po eno ali več za vsako izmed 33 vard Roosevelt pridobiva na vzhodu popularnost zopet nazaj Princeton, N. J. — Ameriški institut za javno mnenje je napravil poskusno glasovanje v treh vzhodnih državah in pro-našel, da Roosev.elt pridobiva na popularnosti v državi New York, Pennsylvaniji in New-Jersey. V državi New York je Roosevelt napredoval nad Willkiem za 4 točke, 3 v Pennsylvaniji in 5 v New Jersey, še pred enim mesecem je imel Willkie v teh državah večino. Sodi se, da je vzrok nenadne spremembe javnega mnenja nemško bombardiranje Anglije in pa ker je dal Roosevelt Angliji v pomoč 50 ameriških bojnih ladij. Kakšno je javno | mnenje volivcev po drugih dr-1 žavah zadnje dni, bo poročal ta institut koncem tedna. V teh gori omenjenih treh državah sta sicer oba kandidata še blizu skupaj, vendar ima Roosevelt nekaj večine, dočim jo je imel še 25. avgusta pri zadnjem poskusnem glasovanju Willkie. POGREBI Pogreb Joseph Agnicha se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in potem na Kalvarijo. Pogreb Johane Wenzel se bo Za sobami! Zdaj je se zija gob. Ljudje se zapade v gozdove in gmajne, kjer nabirajo gobe. Ker pa ljudje ve znajo ločiti strupenih od dobrih gob, je vsak dan mnogo slučajev obolelosti, ali celo smrti. Tako pravi cle-velandski zdravstveni komisar da. Knapp. Zato pa svetuje, naj le gredo ljudje v gozdove in naj nabirajo gobe v svojo zabavo. Toda če bi radi jedli sveže gobe, vaj ne jedo teh, ki so jih sami nbrali, ampak naj jih kupijo v kaki zanesljivi trgovini. -o—- Rooseveltova vlada je skrajno zapravljiva, dolži kandidat Willkie Albuquerque, N. M. — Wendell L. Willkie, ki je na kampanjskem pohodu v južnih državah, je obdolžil demokratsko administracijo, da zaprav-lje, kot še ne pomni zgodovina sveta. "Francoski kralj Louis XIV. in perzijski raje s svojimi demanti, niso zapravili toliko vinarjev v primeri s temi fanli v Washingtonu," je rekel Willkie. "Če boste ponovno izvolili to administracijo, vam zagotavljam, da bosfe imeli še štiri leta depresije. | Teža federalnega doltra leži na vašem Nemci oprezajo, kdaj bodo Angleži začeli kazati konec odpornosti Berlin.—Nemci trdijo, da je od desetih preostalih zrako-plovnih pristanišč v Londonu sedem tako poškodovanih, da niso več za rabo, vsaj za dolgo | časa ne. Druga poročila zatr-' ju jejo, da vlada v Londonu ve-ilika zmešnjava radi neprestanih nemških zračnih napadov. (Berlinsko časopisje že sprašu-ije, koliko časa se bo angleški j narod še vzdržal pod takimi i razmerami. Od več strani se namiguje, i da Nemci skrbno pazijo na znamenja, kdaj se bo zrušila angleška vlada in angleški narod pod težo neprestanih udarcev od nemške zračne sile. "Kako dolgo še?" vprašuje i Voelkischer Beobachter, ki je j Hitlerjevo glasilo. "Churchill je I pripravljen držati besedo, da 'spremeni London v kup razva-[ lin. Nastane pa vprašanje, če | želi to tudi angleški narod, ali kako dolgo bo sledil Churchil-!iu." Nemci zatrjujejo, da bo slabo vreme nekoliko zmanjšalo nemške napade, toda napadov samih pa ne bo preprečilo, dokler ne bo London v razvalinah. -o- Nemci so izvedli strahovit napad na London, toda so bili pregnani Val za valom je prihajal preko Rokavskega preliva, toda vrniti so se morali, ne da bi povzročili posebno veliko škodo. Nemci so izgubili v napadu več letal. izziva hitlerja, naj pride v anglijo! i London, 18. sept. — Branitelji i Londona so danes ponovno in I ponovno pognali nemške bomb-i nike s težkimi izgubami od mesta. Nemci so izvedli danes enega najbolj vsiljivih dnevnih napadov v tej vojni. Od jutra do j mraka so prihajali nemški 'bombniki preko liokavskega preliva proti Londonu. I Svarilne sirene so tulile ves dan do sedmih zvečer, štirikrat so poskušali Nemci priti do Londona, pa vselej so bili pregnani. Pri petem poskusu so šele prišli nekoliko bližje. Prvi trije napa-jdi so trajali samo par sekund, ko so pa prišli Nemci v četrtič, se je vnel silen boj med letalci, v katerem so Nemci izgubili 24 letal. Računa se, da je danes popoldne prišlo nad Anglijo do 300 nemških letal. Medtem pa angleški bombniki noč za nočjo napadajo nemška pristanišča, da bi tako preprečili vsak poskus invazije. Sinoči so angleški letalci vrgli bombe v pristanišču Cherbourg in poškodovali dve ladji, vključno en ru-šileg. S temi napadi angleški bombniki preprečujejo, da bi Nemci zbirali brodovje za prevoz vojaštva. Poveljnik armade na angleškem otočju, general Brooke, je danes pozval Hitlerja, naj izvede svojo napovedano invazijo. "Rad bi videl, da bi Nemci pričeli z invazijo, ker bi rad doživel trenutek, ko bi jih pognal nazaj v morje," je rekel general. "Nemci so to storili z nami dvakrat: enkrat na Norveškem, enkrat v Belgiji pri Dunkirku. Zato je čas, cla jim to vrnemo." vršil v petek dopoldne ob desetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida. Pogreb Josipa Hočevar se bo vršil v petek ob 9:15 zjutraj v cerkev sv. Timoteja, 4309 E. 131. St., južno od Miles Ave. Dodatno se nam poroča, da zapušča tud istrica Andreja Hočevarja in družino, na 1020 E. 64th St. Nov grob Sinoči je preminila v St. Alexis bolnišnici Mrs. Gertrude Doli-nar, rojena Levstik, stara 64 let. Stanovala je na 19202 Mus-koka Ave. Doma je bila iz Pod-gore na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 34 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, tri hčere: Ano, po-roč. Vihtalic, Liona, poroč. Lor-bar, in Gertrude, dva sinova: Ludwiga in Anthony, v stari domovini pa brata Franceta. Bila je članica društva Jutranja zvezda št. 137 JSKJ in podružnice št. 14 SŽZ. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9:15 iz pogrebnega zahoda August F. Svetek, 478 E. 152nd St. v cerkev sv. Kristine in potem na po-I kopališče sv. Pavla. Mr. šetina se poslavlja Prijatelj Mr. Simon šetina odhaja danes domov v Joliet. Bil je tukaj od zadnje sobote s svojo hčerko Mrs. Josephine Erjavec, ki je glavna tajnica Slov. ženske zveze in svojima dvema vnukinjama. V tem času je obiskal, kar je mogel, znancev in prijateljev. Vseh pa ni mogel, zato izroča vsem št. Vidcem, Vižmarcem in drugim najlepše pozdrave. Mr. šetina je bil od leta 1901 do 1908 v Clevelandu, potem je pa odšel v Joliet, kjer je dolgo let uspešno vodil kamnoseško obrt. Na obisku Mrs. Mary Zgonc iz Ely, Minn, in njen sin Louis, ki sta bila kot delegata na konvenciji JSKJ, sta prišla na obisk k družini Mr. in Mrs. Joe ZgOnc, 1123 E. 71st St. Ostala bosta tukaj par dni. Dobrodošla v naši metropoli ! Senator Clark, demokrat iz Missouri, je obdolžil administracijo, da se pripravlja izročiti Angliji velike bombnike, poslanec Maas, član vojaškega odseka, se je pa izjavil, da je prepričan, da je vlada bombnike že izročila Angliji. Anglija bi rada dobila te bombnike, da bi ž njimi razbijala oddaljene nemške postojanke. Za tako podvzetje so zmožni samo ti ameriški bombniki. življ.e.nsken) .standjyrciu.. C.e pa mene izvolite predsednikom, sem prepričan, da bo začel teči kapital v ameriško industrijo, ki bo pripeljal nazaj prosperite-to." Willkie je govoril v parku, kjer se je bilo zbralo kakih 21,-000 ljudi. Od tukaj se poda Willkie v Arizono in od tam v Kalifornijo. Na 30. septembra do govoril v Detroitu in nato pride v državo Ohio. Najbrže bo govoril tudi v Clevelandu. -o- 5oljaki so manj vreden narod, pravijo Nemci Berlin. — Po berlinskih hišah je bilo raznešenih na tisoče letakov, v katerih se slavi nemško pleme kot višja rasa. Obenem se pa označuje Polja- državljani j ■I b0 ypijani. Računa se, 850,000 takih JSiH V- V okraju Cu-j 0 nekako 130,000 re-1 gistriranih in od teh se pričakuje, da jih bo poklicanih na enoletno vojaško službo 4,000. Registracija se bo vršila v vo-livnih kočah, ki bodo odprte na 16. oktobra do devetih zvečer. Vsak registriranec bo dobil posebno karto s številko, slična karta z isto številko bo pa poslana v Washington. Tam bodo izžrebali številke in potem lastnike teh dvignjenih številk obvestili, da se morajo javiti pri naborni komisiji. Tam bo šele določilo, kateri je sposoben za vojake in kateri ne. I(!(|hj , --—o- i v°Jaki in narodni gardisti bodo imeli olajšave pri odplačevanju svojih dolgov ■Hj. .D. C. — Vojni |! ja^eriške vlade je po-| Post eS' na-' P°hiti in "a*! fc^ke aVe' ki bodo varova-j P 111 narodne gardiste j Vi, ](eclovanjem upnikov. fc.^sV,-^0^0 vpoklicani po 'P« d0 in narodni gardisti, 0čbah te Postave f Ser ilegiiev- Postava, lijMo j' prePoveduje, da bi |H aj, Snovanja družino ;' ^Poklicanega voja-Plačanega renta, če |Xija° na mesec. Edi-i? 'ahko izda dovolje-!i'N>ov nen'le- Postava ic v*ere,dujev&8resn&i zatrju-|LHHj l?da že izročila An- MV^U 15 ton ^žkih M ' toda vlada tega še Ob 30 letnici in razvitje zastave Slovenci - branik krščanskega zapada Komaj dva milijona duš šteje slovenski narod, toda njegov pomen daleč presega njegovo števlio. Prvič spada slovensko ozemlje med najvažnejše predele v Evropi. Tu^ se namreč stikajo glavne tri evropske plemenske skupine: Slovani, Germani in Romani in tu je že od starega veka dalje glavno križišče velikih prometnih vezi iz severne Evrope v južno in od zapada na vzhod. Drugič pa zavzema slovenski narod kljub svoji maloštevilnosti izredno važno mesto v zgodovini evropske krščanske kulture, čeprav ga velike svetovne zgodovine navadno niti ne omenjajo ne. Glavna označba srednjega veka v Evropi je njena enotnost, tako v kulturnem kakor tudi v političnem pogledu. To enotnost je predstavljala predvsem rimska Cerkev, ki ni bila le osrednji duhovni činitelj, temveč je ravno z duhovnimi sredstvi v znatni meri vzdrževjvla tudi nekako politično ravnotežje. Res je, da so tudi v srednjem veku nastajali in preminevali razni veliki imperiji, toda vsi so se smatrali za nekake predstavitelje in branike enotnega evropskega krščanstva. Zato so pa tudi narode bolj harmonično vezali, nego pa izvajali nad njimi hegemonijo kakega posameznega nosilca imperija. Ta velika evropska duhovna in politična edinost je pa postala prav resno ogrožana v drugi polovici 14. stoletja, ko so pridili iz Azije Turki, osvojili kmalu ves Balkan in se začeli pripravljati na sunek in osvojitev srednje Evrope. To bi seveda uničujoče vplivalo na vso zapadno Evropo, razdr-io ves organski, kulturni, politični in gospodarski razvoj vse Evrope sploh ter jo vrnilo v popolno barbarstvo. Toda ravno v tej usodni dobi človeške zgodovine so preprečili to nevarnost Slovani, zlasti še Jugoslovani. Ekspanzijo proti severni Evropi so jim zaprli Poljaki, v srednjo in zapadno Evropo pa v prvi vrsti Jugoslovani. Res je, da Bolgari in Srbi niso mogli vzdržati strašne premoči, vendar so jo vsaj toliko slabili, da se je potem stoletja razbijala ob Hrvatih in Slovencih ter nikoli ni mogla prodreti preko njih do zapadnih ognjišč evropske krščanske kulture, ki se je zato lahko nemoteno razvijala in dvigala. Zgodovina Slovencev in Hrvjttov od 14. pa prav do 17. stoletja ni zato skoro nič drugega kot en sam veliki boj proti mongolsko-turški poplavi krščanske Evrope. Leto za letom da, včasih kar mesec za mesecem, so se valila turška krdela z Balkana proti slovensko-hrvatskemu severozapadu, morila in požigala, a se prej ali slej vedno razbijala ob junaških slovenikc-hrvatskih prsih in ob neštetih cerkvicah po gričih, ki so bile skoro vse izpremenjene v male trdnjavice, tabore imenovane. Tisoči iri tisoči slovensko-hrvatskih mož in fantov so padali v teh bojih, da je evropski zapad lahko mirno zidal svoje mogočne katedrale, da so italijanski, španski in holandski slikarji ustvarjali svoje umetnine, da so Portugalci odkrivali nove dele sveta, Nemci in Angleži se pa izživljali na drugih duhovnih področjih. Medtem ko je Lutro-va reformacija zrevolucionirala severno in zapadno Evropo, sta mali slovenski in hrvaški narod prelivala kri v obrambi vse zapadne polovice krščanske Evrope ter v zgodovinski bitki pri Sisku (leta 1593) ob izlivu Kolpe v Savo sama zadala smrtni sunek prodirajoči ljurški sili v Evropo. Kako krivična je prav za prav zgodovina! Pripoveduje nam na dolgo in široko o velikih kulturnih ustvarjanjih te dobe v srednji in zapadni Evropi, slavi narode in posameznike, ki so gradili evropski kulturi svoje vrednote, niti ne omenja pa Slovencev in Hrvatov ter sploh Jugoslovanov, ki so kot nezlomljiva predstraža Evrope s svojo krvjo cela stoletja omogočevali tem narodom in posameznikom njihova kulturna ustvarjenja. Nepregledni tisoči so padli in to je tudi eden izmed vzrokov njih današnje maloštevilnosti, toda ali naj bodo za svoje žrtve nagrajeni s tem, da bi jim danes kdorkoli odrekal pravico do svobode na njih lastni zemlji ter jih po pravu močnejše pesti vključeval v svoj življen-ski prostor? In ravno severni in zapadni mejaši naše domovine pozabljajo, da se imajo prav Slovencem, odnosno Jugoslovanom zahvaliti, da so si lahko ohranili kulturo in civilizacijo, da je niso pomandrala kopita turških konj. Ti danes pozabljajo na slavne čine klenih jugoslovanskih narodov, pa se pripravljajo, da jim zapalijo streho nad njih glavami. Radi se bahajo s svojimi junaškimi predniki, toda isto pa pozabljajo dati našemu narodu. Narod, ki se je izdeeimiral ob krivi turški sablji danes nima besede, ne smatrajo ga vrednim, da bi užival svobodo, za katero se je boril, tisoč let in tisoč let žrtvoval svoje mladce^ da se je mogel ohraniti narod kot tak. Vse kaže, da bo jugoslovanski rod zopet tvoril zid pred prodirajočimi kohortami, toda razlika je ta, da danes ne preti sovražnik od vzhoda, ki se hoče razliti po zapadnji Evropi, ampak preti sovražnik od zapada in severa, ki se hoče razpasti preko Balkana. Jugoslovanski narod naj bi bil zopet klavna žrtev prehajajočih narodov, ki se zaganjajo v tujo zemljo. Bog, ali ne bo nikdar napočila doba, ko bo šel naš kmet zopet lahko orat njivo brez puške čez ramo? Ali res ne bo več Časov, ko bodo lahko naši fantje svobodno zapeli slovensko pesem pod lipo sredi vasi? V nedeljo 22. septembra bo zelo pomemben dan za društvo Tabor št. 139 SNPJ. Ta dan bomo namreč praznovali 30 letnico obstoja društva Tabor in razvili bomo novo društveno zastavo. Člani in članice tega društva smo si že dolgo želeli, da bi imeli svojo zastavo. Cas je prišel in želja se nam je izpolnila. Minilo je 30 let, odkar se je bila zbrala skupina rojakov in se odločila, da bi bilo potrebno, da se ustanovi društvo v tem delu Clevelanda. O tem razgovoru je zvedel tudi br. Frank Černe. Prišel je do teh ljudi in jim vse lepo raztolma-čil, kar je bilo potreba in jim pomagal do cilja. Tako je teh 18 članov začrtalo pot in smernice ter ustanovilo društvo Tabor, ki je dobilo od SNPJ številko 139. Društvo se je tekom let prav lepo razvijalo, da šteje lepo število članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. Od ustanoviteljev je še nekaj več članov med živimi in nekateri so pa tudi že prestopili k sosednjim društvom, tako, da imamo med živimi pri našem društvu še samo enega ustanovnika in to je, brat Frank Gustinčič, ki že dolgih 30 let deluje za društvo Tabor, katerega odbornik je bil že večkrat. Vsi člani in članice našega društva mu želijo, da bi bil še mnogo let pri najboljšem zdravju in da bi še mnogo let deloval za napredek našega društva kakor je do sedaj. .Društvo bo praznovalo svojo 30 letnico na primeren način. Popoldne bo lep program s petjem, govori in deklamacijami. Nastopili bodo pevski zbori Cvet, Zvon, Planina in Sloga. Popoldne bo vstopnina prosta, zvečer za ples pa bo 25 centov vstopnine. Popoldne bo priče-tek ob treh. V dobi 30 let je to društvo storilo že marsikaj dobrega in koristnega za članstvo kakor tudi za koristne kulturne in narodne ustanove. Prav vljudno vabimo vse članstvo društev SNPJ in sploh vse Slovence in Slovenke iz Clevelanda in okolice ter bližnjih mest na našo proslavo. Zagotavljamo vas, da vam ne bo žal. Videli boste botre in botri-co naše nove zastave, kateri bodo delale družbo lepe zastave sosednjih društev. Slišali boste lepe slovenske pesmi, da si boste mislili, da ste v svoji roj-tni domovini on stran morja. Vsi člani in članice društva Tabor se vam že vnaprej za-rvaljujejo in vam kličejo na svidenje v nedeljo 22. septembra v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. ,da skupno proslavimo našo 30 letnico, Rose Vatovec, zapisnikarica. -o- Iz Girarda Slovenska žena in dekle je s svojo veličastno narodno manifestacijo slavila četrti letni "Field Day" dične in mogočne ženske organizacije Slovenske ženske zveze. Bil sem sam ponosen na te zavedne narodne delavke, ki so v soboto 14. septembra predstavile javnosti svoje mogočne in dovršeno iz-vežbane krožke, ki so v veliki dvorani ponosnega Euclid Beach parku nastopili v krasnih krojih. Krožki so drug za drugim za-divili s svojim ponosnim in samozavestnim nastopom številno avduenco. To sem bral iz obrazov- navzočih, ker so bili vsi veselega razpoloženja. Na- vzoči so z velikim aplavzom pozdravili navzoče glavne uradnice, posebno njih veliko duševno voditeljico in mater te ponosne ženske organizacije, ki dela ponos ne samo nam, ampak tudi naši novi domovini Ameriki in to je spoštovana ga. Marie Prisland in ravno tako so pozdravili njihovo prvo podpredsednico go. Frances Rupert. Kar se pa tiče krožkov, pa gre po pravici vse priznanje njih voditeljici in urednici Zarje, ge. Albini Novak. Videti je, da je bila ona rojena v tem duhu, da je s svojo požrtvovalnostjo in bogatimi izkušnjami dosegla, da so danes ti krožki garancija zvezi še za bodoče generacije. Zatorej sprejmite vsa dekleta moje iskrene čestitke, ker ste pokazale poleg velike množice tudi vojaškim častnikom svoj ponosen nastop. Odnesle ste krono nepozabnega večera. Sedaj pa še nekaj glede koncerta našega slavčka g. Toneta Šublja. Priprave so končane. Moji prijatelji iz bele Ljubljane so mi sporočili, da se pripeljejo z posebnim busom. Za St. Clair pa zbira skupina naš fant od fare, g. A. Kollan-der. Naša naselbina se pripravlja, da veselo sprejme vse naše rojake. Kot častni gostje bodo na tej prireditvi: naša spoštovana gl. podpredsednica • SŽZ ga. Frances Rupert, urednica Zarje, ga. Albina Novak, obe bosta spregovorili par besed naši podružnici SŽZ. Nato bo pa naš zaslužni narodni pionir, g. Anton Grdina pozdravil navzoče. Seveda bo tudi "stric" bele Ljubljane, ki bo prišel s svojo prijazno soprogo, rekel par besed. Tako mi je Mr. France- Rupert prav na tihem in skrivaj povedal. Navzoč bo tudi maršal Frank Svetek s svojo vedno veselo soprogo. V imenu našega mesta pa bo pozdravil navzoče naš župan. Dragi rojaki, sedaj vidite, da bomo res praznovali ob naši lepi slovenski pesmi v soboto 21. septembra v Slovenskem narodnem domu v Girardu. Pri-četek koncerta bo ob osmih zvečer. V krogu svojih prijateljev bomo uživali lepoto naše melodije, ki nas bo spremljala kakor v sanjah v naše detinske dneve. Po koncertu pa bo ples in sicer do dveh zjutraj. Zato vas cenjeni rojaki in rojakinje iz vseh naselbin prav prijazno vabim, da naj bo vaša pot v soboto med vaše prijatelje v Girard v SND, kjer bo praznik naše slovenske pesmi. S prijateljskim pozdravom in na svidenje, John Dolčič -.—o-— Prijateljicam in članicam Slov. ženske zveze slane cvetlice, katere so mi poslale ga. Marie Prisland iz She-boygana, Wise., ge. Josephini Erjavec iz Jolieta, da^e Mary Koman, Agnes Smole, Mary Hudolin, Josephini Kožel, Mrs. Smrdel, Mrs. Prišel, Mrs. Starin, Mrs. Radell, Mrs. Hrovat in Mrs. Smit. Dally in Fany, ter članicam podružnice št. 41 SŽZ, Mrs. Kati Artel, Mrs. Žele, Mrs. žabec, Mrs. Jane, Mrs. Hiti in vsem, ki so mi. poslale karte, kakor tudi gl. odbornicam, ki so mi poslale karto s pozdravi več članic. Torej vsem prav lepa hvala za vsa poslana voščila ali darila in sploh za vse kar ste mi v času moje bolezni storile dobrega. Posebno zahvalo pa sem dolž-, na Mrs. Kožel za vse kar je ona storila zame. Zato vem samo jaz in Bog. Naj Ti Bog povrne tisočero, ker vem, da ni v moji moči, da bi Ti mogla vse kdaj povrniti. Prav lepa hvala vsem za obiske v bolnišnici kakor tudi na domu in ker sem še bolna, se vam priporočam za obiske. Pozdravljam vse prijateljice in članice Slovenske ženske zveze. Mary Lušin. Podružnica št. 5 SMZ Prav žal mi je, da nisem mogla biti navzoča te dni, ko je bilo toliko zunanjih gostov v naši naselbini. Bila pa sem z vami v duhu ves čas. Moja iskrena želja je, da bi vse odnesle kar najlepše vtise iz naše metropole. Ob tej priliki tudi' čestitam vsem članicam, ki so se udeležile zlate kampanje, da je število novo pristoplih prekoračilo nad tisoč novih članic SŽZ. Zahvaliti pa se moram vsem mojim ^prijateljicam, ki so me obiskavale v času moje bolezni, ali drugače kaj storile zame v tem času. Najprej naj se zahvalim vsem trem našim čč. gg. duhovnikom in sicer msgr. Vitus Hribarju, Father J. čelesniku in Father F. Baragi za podeljene sv. žakramente doma in v bolnišnici. Najlepša hvala za po- Poročilo iz Zadružne fronte Ni človeku dano, da bi praznoval otvoritve vsaki dan, pridejo na vrsto pa veseli dogodki, kadar je človek prisoten. Tako se je zgodilo, da se je zbralo lepo, srečno število 13, in šlo v "rezervirane" prostore v soboto 14. septembra na otvoritev Polcovih prostorov na 152. cesti in Saranac Rd. Ker je ravno igrala godba je menda to bil naš sprejem, potem pa kar štric, stric, štric, čez vse lepo moderno preurejene prostore moderne "točilnice, — delo je bilo umišljeno najprvo v glavi priznanega arhitekta R. J. Grošelna, kateri je tudi poskrbel za moderno idejo Kunčič -Perrotti stavbo. Imeli smo se dobro, kaj ne, ob taki postrežbi! Vse je bilo veselo in zidane volje, ga. Pole in dekleta pa kar v različnih narodnih nošah. Dvodnevna otvoritev je moralno dobro uspela in tako želi di-rektorij, da naj ostane zana-prej. Naši zadružni "bowlerji" so zvečer kar prevzeli "bowling" prostore v SDD. To vam je bilo veselo in živahno. Najboljši so bili oni, ki so metali "bo-lo" po sredi. Brihtna misel, kaj?! Začetek je začetek — "bowling" je pa sam "špil." Odrezali so se vkljub temu, da še niso dobili svojih oblek za la namen; ta nedostatek se popravi drugo nedeljo ob 6:30. Galerija, ta vam je bila vsa polna. Navduševali so vsakega, ki je zadel vseh deset — "strike," in tudi one, ki so lepo trkljali po grabenčku ob straneh. No ja, se bodo že privadili in šlo bo. , Kaže dobro, nekaj pa tudi odvisi od sreče. Navdušeni za-drugarji na galeriji niso odpustili predsedniku zadruge, Bokalu, ko je dve krogli zaporedno zagnal po ta rdeči poti, čeprav je imel dober izgovor, zavezan prst. On se je vsem prijazno in prešerno nasmejal, češ, počakajte do druge nedelje, pa boste nekaj drugega videli. Predsednik Novak je bil kar lepo modro tih in zadovoljen z začetkom, soproga Fanny pa je korajžno in veselo beležila "score" deklet in žena, včasih se malo namuznila, kar gotovo pomeni da je začetek dober — da imamo material za "CHAMPIONS." Zgodaj, vendar pravočasno, ne pozabite zabaven večer 26. oktobra v Slovenskem domu na Holmes Ave.! Premog je na dnevnem redu, oskrbite si ga garantiranega potom zadruge! Joseph A. Siskovich, tajnik. Kakor je vsem našim članom znano, je bila 31. avgusta kampanja naša zveze zaključena. Toda bratje, sedaj ne smemo misliti, da moramo tudi mi zaključiti s pridobivanjem novega članstva v našo organizacijo. Ne odnehajmo, ampak bodimo vedno na delu za novim članstvom. Nocoj (19. septembra) se vrši redna mesečna seja v Slovenskem narodnem domu, soba št. 3 staro poslopje in to je zadnja seja pred našo prvo prireditvijo, ki se bo vršila v soboto 5. oktobra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Bratje, veliko vas je, ki še niste bili nik-dra na seji, zato vas prosim in vabim, da sedaj pridete vsi, da se bomo pogovorili glede naše veselice ter s tem pomagamo sebi in delujemo za napredek naše podružnice in SMZ. Nikar se ne izgovarjajte: "Bodo že naredili brez mene . . ." to ni prav. Odbor dela z veseljem, če vidi, da ima članstvo za seboj in da mu isto tudi pomaga pri njegovem delu. Ako pridejo vsi člani na sejo in podajo svoje dobre nasvete, tedaj odbor lahko dela, če bo pa sam odbor odločal, pa je nemogoče, da bi vsem ugodil in potem je pa slišati večno oporekanje. Zato je potrbeno, da kadar se ukrepa kar je za splošno korist član stva, da tudi samo članstvo o tem ukrepa in odbor se bo ravnal kakor mu bo narekoval zapisnik. Torej bratje, še enkrat vas prav prijazno vabim in prosim, da ne zamudite te seje, ki se vrši nocoj (19. septembra) v Slovenskem narodnem domu na St Clair Ave. Predsednik. PRIM0RŠREN0VICE —Kovanci iz niklja po 1 in 2 liri. Uradno se sporoča: Kovanci iz niklja po 1 in 2 liri bo do do 31. julija t.l. vzeti iz pro-metač; nadomestili jih bodo bankovci po 1 in 2 liri. Označene nikljaste kovance bo po 31. julija, ko bodo v splošnem pro-težnik iz Solkana in gdč. Štefa-sprejemali davčni uradi do 31 avgusta t. 1. Kdor bi kovance pridržal in kopičil, bo hudo ka znovan. Eno- in dvolirski bankovci so že nekoliko v prometu —Kanal. (Smrt.) V nedeljo 16. junija smo pokopali gospo Antonijo Savli, ženo tukajšnjega lekarnarja. Dočakala je častitljivo starost 88 let. Po rodu je bila Dalmatinka iz Splita Umrla je po kratki bolezni. Do zadnjega je pomagala svojemu možu v lekarni in zdravila trg in ves okraj. Prebivalstvo jo je spoštovalo in ji je z veličastnim pogretoom izkazalo svojo hvaležnost. — V sredo je ugledni raj niči šla delat družbo 9 letna deklica Hedviga Gabrijel-čič. Nedolžno dekletce so pripeljali ob treh popoldne iz bolnišnice v Vidmu, ob polštirih je že izdihnila svojo mlado dušo. ■Na predvečer sv. Alojzija smo ji priredili lep, ganljiv pogreb. —Gorica, junija 1940. V Lok-vici pri Opatjem selu so trije mladeniči iskali ostanke streliva. Našli so pa težko avstrijsko granato, ki so jo v svoji lahkomiselnosti začeli takoj odpirati, da bi pobrali, iz nje sedaj tako dragoceni baker ki ga plačujejo po 12 lir kg in še več. Granata je nenadoma eksplodirala in trije nepremišljeni iskalci so ležali v svoji krvi. Vsi trije so dobili številne in tudi težke poškodbe in jih je "Zeleni križ" odpeljal v goriško bolnišnico. —II. Bistrica, junija 1940.— Na mesto dolgoletnega načelnika prostovoljnega gasilskega društva v II. Bistrici trgovca Saša Ličana je bil nenadoma imenovan nov načelnik. O vzroku te spremembe nam ni ničesar znanega. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year CJ. s. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. «*®>.8S No. 221 Thurs., Sept. 19, 1940 Če 4 verjametev al' pa ne SNUBAČ V PAS?1 Trdanov Janez iz Zab^1 je bil zavidanja vreden fare. Bil je mlad, postaj zal mladenič; imel je leP0 ti j o, ki mu jo je oče že par leti izročil brez njej je redil do dvajset' živine; razen tega je ma v skrinji še par tis., Imel je tudi bistro glavol'( T e ^ sel za gospodarstvo. . talenta mladi Trdan Bil je namreč boječ i'1 ® ljiv, plašljiv in j pred tujimi ljudmi. K"0 del Janeza med znanci, bi ga imel za ^ korajžnega in živahneg3^ niča. Smejal se je in 4 j nikdar mu ni zmanjk® ^ da. Brž pa ko je bi1 "V, poznanimi ljudmi, v ustih zmrznil in v f3^ strmel v tla. Če ga )e ril celo kak tujec, je 1^ ušes, jecljal take o^g0^, niso imeli ne repa ne ^ nerodno sukal in j sploh ni vedel, kaj rokami med govorjenj ^ Pri Trdanovi hiši Je f davno potrebna i*1'8. ^ din j a. Stari Trdan dno hujše priganjal .j na, naj se vendar 0 ^J pelje k hiši neko žens j se je že nekaj časa , enim očesom za če1d'1 j tom iz sosednje vasi> ^ novo Nežko iz Or®j najsi je še tako želel ^ raval, odločilnega kol.ej mogel storiti, da ^ j snubit, ker ni imel ^ na. Stari Trdan je ^ stisko svojega sina- ^ je zato, da bo saff ^ besedico s starim % £ tako sinu pripravi' } ,,>' teden pred svečnico Jey nameril korake v ga ves dan ni bil° je prišel pozno zv'eC p je bil zelo dobre voljni je sina v zadnjo so° pri vstopu zaklical; ^ "Janez, sedaj P3^ odlašanja več. Za s% rjjf raš biti z Nežko »a U Fant je stopil za jecljal: "Jaz? 1» * "Da, ti in Nežka- J "Da, če bi bila * Nežka in stari." ji "Po mojem mnenJ ne ovire." ^ "Toda jaz niše* % govoril nobene bese p "Pa govori s*W'„ po tja in odpri ust*Jf "Toda Korenovi & J , dali. Prav nič se lie njimi." , >'» "Ti si pravi aaJ«®' / ^ gledajo, zaradi te#a ^ . stopil. Sicer sem j, odprl malo vrata- ^ ^ bil tam. Boš videl šel lahko noter." se' "Kaj? Govorili® Ali je Nežka za«0 ^ me maraiNežka?' # . "Menim, da tebi. Nadalje m0^ vprašati, saj zato P ^ bit-" "Ali greste tudi \ f ^ "Ta bi bila leJy ^ svoje že naredil, sn ■ raš sam." & "Kako se pa to ? v f; tV( "Oblečeš se P^./ -obleko, greš h jjjj prosiš za dekle." "Kako pa naj x'e v ^ ^ "Kaj si še rftroK f p Q ga pitamo z mlek0 Jt ^ raš reči, si boš Že ^ V '< ti. Predvsem je t ,oJ# \ položaju lepo h glavna stvar." " Janez je poveS1' , ?, U gledal obupno v v '< se je zasmilil in a '' nekaj časa: 1 (Dalje P**10 K BESEDA IZ MIOBA WINNET0U F« itmikm Ininlka K. Maja uimiiiiiiiiiwuiimiiiiimiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiii Mary A. Svetek: jaz moram biti poleg. Najbrž pa bo narobe, da bom jaz vas nekam spravil, ne pa vi mene! In ker nisem tak pobožen kristjan kakor vi, mi na misel ne bo prišlo, da bi se odpovedal maščevanju." Za hip je utihnil, pa kriknil: "In maščevanje prihaja, prihaja —! Glejte, je že tu—!" Jasa je odjeknila v divjem tuljenju in vpitju, od desne in od leve, od spredaj in od zadaj so planili rdeči divjaki, namazani z bojnimi barvami Kiow, po kačje so se poganjali črez jaso. V hipu sem bil obkoljen. V trenutku pa sem tudi vse razumel. Prav sem slutil —! Gates me je nalagal. Pravil je, da so Kiowe odšli domov. Pa niso šli. Santer jih je vzel s seboj na Nugget cil. Ko so culi, da je umrl Win-netou, jso nemudoma sklenili, da bodo to za nje izredno veselo 'novico proslavili ob grobu njegovega očeta in sestre. Tako je bilo po navadah Indijancev in tudi morilcu Santer ju je tako menda najbolj ugajalo. Povrh pa je še lahko doživel veselje, da bo mene, Winnetouo-vega prijatelja, zgrabil ob grobu Inču čune, na kraju, ki je bil meni in Winnetouu najbolj drag in ljub. Pa kje so tičali Kiowe, ko sem Sant^r j a podrl na tla, da ga niso prišli branit? Najbrž je pustil konja v ravnini pri Kiowah in sam hitel s tovariši na vrh, da bi opazoval položaj, Kiowe pa so prišli polagoma za njimi. Med našim prerekanjem so imeli dovolj časa, da so nas lepo obkolili in se pripravili na napad. Mnogo sem si bil sam kriv, da je tako prišlo. Bližina dragih grobov, Winnetouova oporoka, Santerjevo roganje, — vse to mi je vzelo običajno previdnost in pozornost, nisem pazil na besede in ne na okolico. Moj položaj je bil resen, zelo resen, obupen pa ni bil. Predvsem mi ni vzel razsodnosti. Pograbil sem za samokrese, pa jih koj spet vtaknil nazaj za pas. Šestdeset rdečih me je obkoljevalo zaman bi se bil branil. Nekaj bi jih bil gotovo po-strelil, pa tudi Kiowe bi bili streljali in le poslabšal bi si bil položaj z oboroženim odporom. Na beg vobče nisem mislil. Bil je čisto nemogoč. Edino, kar sem storil, je bilo, da sem sunil od sebe prve, ki so mi prišli blizu, in zaklical v gnečo: "Old Shatterhand se vda prostovoljno bojevnikom Kiow! Kje je njihov mladi poglavar Pida? Njemu, pa le njemu se prostovoljno vda!" Rdeči so odstopili in se ozrli po Pidi. Med drevjem je stal, ni se udeležil napada. Tudi na moje besede se ni genil. Pač pa se je oglasil Santer. "Prostovoljno —?" se je porogljivo režal. "Kaj bo kvasil o lyosti volji —? Vdati se mora, sicer je po njem! Pa če se še Kratek izlet po ameriškem zapadu tako ošabno in domišljivo da za Old Slijatterhanda klicati! Le kar primite ga!" Sam si seveda ni upal blizu, previdno oddaljen je stal zunaj gneče, ki me jč obkoljevala, Kiowe so ubogali in res spet planili na mene, pa ne z orožjem, le z rokami. Živega so me hoteli imeti. Branil sem se s pestmi, jih nekaj res pobil na tla, pa bi se bil seveda zaman branil proti toliki premoči, da ni Pida za-povedal: "Stojte! Pustite ga! Rekel je, da se meni vda. Vaše napadanje je torej brez pomena!" i Dalje prihodnjič (Nadaljevanje) Kakor vse druge naseljence tako so tudi Mormone Indijanci sovražili. Brigham Young je pregovoril svoje ljudi, da je ceneje dati Indijancem hrane ali kar zahtevajo kakor pa biti z njimi v večnih bojih. Mormon-ci so sami stradali, samo, da so imeli mir pred Indijanci. Utrujeni in ožuljenih nog so potovali preko visokih gora in pod pekočim kalifornijskim soncem in takoj, ko so prišli v dolino, so pa zagledali veliko in od sonca opaljeno ravan. Vodnik jim je povedal, da je to kraj, kjer bodo ostali in si zgradili svoja domovanja. Brezupno so se ljudje ozirali okrog po veliki puščavi in nadlegovali so svojega voditelja, da bi šli še dalje proti zapadu. Toda ta jih je tolažil, da so šli na pot zato, da si poiščejo mirno bivališče in sedaj pa niso zadovoljni z njim, kajti tu je edini kraj, kjer še ni bilo drugih naseljencev in če se oni tukaj ne nastanijo, se bodo drugi in zopet ne bodo imeli miru. To je zemlja zanje in tukaj bodo ostali. Radi ali ne radi, poslušali so svojega voditelja in si pričeli graditi borne barake. Pričeli so obdelovati zemljo s krampi in lopatami. Marsikateri se je zgrudil pod težkim delom in marsikateri kramp se je zlomil ob trdi zemlji. Young je videl, da je zemlja rodovitna, a primanjkuje pa ji vode. Svetoval je svojim ljudem, da so pričeli kopati jarke izpod gora, od-kjer so pričakovali dobiti vodo. Res je namakanje pomagalo in s tem se je pričelo prvo obdelovanje in ljudje so nestrpno pričakovali sadu svojih rok. Zemlja je rodila dobro in pričakovali so obilnega pridelka. Pšenica je lepo kazala in,,koryza je izvrstno rastla. Toda nesreča je pač tako hotela. Na polje so se pripo-dile trume kobilic, ki so uničile skoro ves pridelek. Ljudje so obupani pobijali to nadlego in celo z ognjem so uničevali kobilice, a ves trud je bil zamanj. V svojem obupu so se obrnili k Bogu in ga solznih oči in v goreči molitvi prosili pomoči. Vsi so bili prepričani, če ne pride pomoč od kje drugje, da jim preti lakota in s strahom so pričakovali zime. Bili so tako izmučeni in že prestradani, da so vedeli da jim bo nemogoče preživeti hudo zimo brez zadostne hrane. Kot v odgovor na njih gorečo molitev, so se pojavile na nebu jate galebov in se razkropile po polju ter pobirale nadležne kobilice dokler je bilo kje kaj dobiti. Kakor so ti ptiči prileteli nenadoma, prav tako so tudi, ko so svoje delo dokončali, odleteli in nihče ni vedel od kje in kam. še danes vidite na njihovih vrtovih kipe ptičev (spomenike), ki so menda edini te vrste v Zed. državah. Toda nesreča jih še ni zapustila, kljub temu pa so se združili in si pričeli graditi tempelj, kjer naj bi se zbirali k molitvi. Dovažali so velikanska debla iz gorovja in iz teh hlodov so gradili tempelj, v katerem je bilo prostora za 2,000 ljudi. Ta stavba še danes stoji in v tem templju tudi vidite tudi orgle, ki so bile izdelane v istem času kot svetišče. Te orgle se lahko sliši vsako nedeljo, ko imajo Mormanci svoj program, pri katerem nastopi 2,000 pevcev. Poglejmo malo te naseljence ob času njih naselitve v teh krajih. Ko so se komaj dobro usta novili, je bilo na več krajih najdeno zlato. Zato so se začele pomikati karavane iskalcev zlata proti zapadu. Namesto miru so bili Mormani zopet nadlegovani po ljudeh, ki so, hiteli v Kalifornijo. Tudi ti naseljenci (Mormani) so pričeli zapuščati svojo zemljo in iskati bogatejšo. Dr- žavna oblast, ki jih je dosedaj pustila v miru glede njihovega mnogoženstva, je sedaj začela paziti tudi nanje. Sprejeta je bila tudi postava proti mnogo-ženstvu. Nekaj teh Mormancev se je potem izselilo v Kanado, kjer so lahko nemoteno živeli v mnogoženstvu. A kakor nikjer drugje, tako tudi v Kanadi ni bilo mogoče življenje za tiste, ki niso izpolnjevali državnih postav. Tudi mormanska cerkev je začela uvi-devati in je sprejela zapoved, da noben Mormanec ne sme imeti več kot eno ženo. Zadnjih dvajset let pa žive Mormanci m dru-goverci v Salt Lake City v prijateljstvu. Vsa nesoglasja, ki so doslej vladala med prebivalci tega mesta so sedaj izginila. Spomenik prvih naseljencev je Tem-pel square. Ni nam bilo mogoče zapustiti tega mesta, da bi se ne bili kopali v Salt Lake. Povedano nam je bilo, da v tej vodi ni nobenega življenja, ker je to nemogoče. Peljali smo se precej daleč iz mesta, da smo prišli do jezera. V parku smo morali plačati malo vstopnino. Vstopili smo in smo mislili, da bomo zagledali vodo, a morali smo plačati še 10 centov za osebo, da smo se peljali z malo železnico kake pol milje daleč do jezera. Nikdar ne bomo pozabili občutkov, ko smo stopili v vodo, kajti sprevideli smo, da brez prizadevanja od naše strani smo lahko brez vsakega truda plavali na vodi. To pa vem zato, ker jaz ne znam plavati pa sem brez vsake težave ostala nad vodo. Sprva sem se počutila, da me je ta voda zelo utrudila, a to je polagoma prešlo, da smo se vsi prav dobro počutili. Voda je bila zelo mirna sprva, a kmalu pa so pričeli nagajati valovi, ki so nam metali slano voda v oči, kar pa ni posebno prijetno. Kjer nas je namočila ta voda in ko se je posušila, smo čiitili slano skorjo. Ko so pričeli valovi pritiskati z vso silo in nam zaganjati vodo v oči, kar nas je pričelo peči, zato smo hiteli iz vode. Torej ni nič čudnega, da ne more ostati v tej vodi nobeno živo bitje. Salt Lake City je bila tista točka, kjer smo se zopet obrnili in pričeli potovati proti vzhodu. Namenjeni smo bili na Pike's peak. Pregledali smo dobro na naših zemljevidih in si zaznamovali pota, po katerih smo na meravali voziti. Z nekimi čudnimi občutki smo naslednje jutro nadaljevali potovanje. Do sedaj smo še vedno pričakovali kaj novega in da so se počitni-1 ce šele pričele, sedaj pa smo spoznali, da se že bliža čas, ko se bomo morali vrniti domov. Edini med nami, ki si je že želel biti doma, je bil moj sin Raymond, ker je bil zadovoljen, da je le videl "cowboya," sedaj ga ni zanimala nobena stvar več. Mislil je samo na svojega psa in prijatelje, ki ga čakajo doma. Vzelo nas je precej časa, da smo potolažili njegovo godrnjanje. Bila je nedelja. Vozili smo se po ravnini, katera pa je postajala vedno bolj suha. To nam je bilo tuje. Videti je bilo grape, v katerih naj bi bila voda, a je bilo vse suho in skoro z neko grozo in strahom smo opazili kaktusove rastline. Zemlja je bil ožgana in razpokana in to mislim razpokana v pravem pomenu besede. Po tej puščavi smo se vozili že precej časa z nekim čudnim občutkom, bolje rečeno s strahom. Ker ni bilo drugega kakor sama puščava, nas je že pričelo skrbeti glede vode in kaj bi bilo če nam zmanjka gazolina. Proti poldnevu smo srečali neki truk. Voznika smo vprašali, če je še daleč do prve gazolinske postaje. Povedal na m je, da ni- smo več daleč od nje in obenem pa nam je svetoval, da se tam gotovo dobro založimo z vsem. Ob cesti smo opazili znamenja, katera so nam naznanjala, da toliko in toliko milj naprej je edini vrelec v bližini ceste. Ker smo videli take vrelce v Yellowstone parku in ker nismo vedeli kdaj bomo imeli zopet tako priliko, zato smo peljali dalje in si ga ogledali. Poleg gazolinske postaje je bilo videti, kot da je tam precej globok studenec. Med tem časom, ko nam je nalival gazolin pa smo mi opazovali ta navidezni studenec. Pričel je delovati, a ta vrelec se nikakor ne more primerjati z onim "Old Faith- ful" v Yellowstone parku. Torej tu na tej gazolinski postaji smo se založili z gazolinom in vodo kakor nam je svetoval omenjeni voznik truka, ki smo ga bili srečali. Poizvedeli smo kje smo se pač nahajali. Povedano nam je bilo, da se nahajamo v puščavi. Kaj je puščava smo bili že malo okusili do tukaj, a povedali pa so nam da imamo še 140 milj poti skozi puščavo. Zopet je pričela pritiskati vrbčina, da je toplomer kazajl 115 do 120. Skozi odprta okna je pihal topel veter kakor iz furneza. Ob poti smo videli ležati neko žival, bil je to prerijski pes, ker ga do sedaj še nisem videla, smo se ustavili, da sem si ga dodobra ogledala, čeprav je bil mrtev. Glava je podobna podganji, ima košat rep kakor veverica, samo da je kratek kot zajčji. Ob tej cesti pelje tudi železnica, torej se ni bilo treba bati, da bi kam zašli, ker smo bili tako blizu železniške proge. Kamor smo se ozrli smo videli valovit svet, a zemlja pa je bila suha in razpokana. Edina rastlina, ki smo jo videli so bile kadu-lje in še te kakor je bilo videti so se borile za obstanek. Sem in tam smo videli tudi kaktus. Na severni strani ceste je železniška proga in še dalje severno pa je gorovje golo in pusto. Večkrat je izgledalo to skalovje rdeče barve. (Dalje prihodnjič) z' -o- —Trnovo pri II. Bistrici, julija 1940. Skoro leto dni ni bilo pri nas živinskega sejma zaradi kužne bolezni goveje živine. Komaj je bil kotumac preklican in so bili v februarju spet dovoljeni živinski sejmi, so bili v marcu spet prepovedani zaradi ponovnega pojava bolezni med govejo živino. —Trst. Ko se je vračal domov je na cesti po nesreči padel 70-letni zidar Ivan Pipan. Z rešilno postajo so ga poslali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili, da ima poškodovana rebra in težke notranje poškodbe. Njegovo stanje je nevarno. John šeme naznanja Če hočete rabiti mazilo pod imenom PEDI-HEAL se dobi pri Florijan Setina,, 975 E. 69th St., Cleveland, O. (222) Stanovanje v najem Oda se stanovanje 6 sob, fur-nez, kopališče. Da se odrasli družini. Vprašajte po 5. uri zvečer na 7605 Aberdeen Ave., zgorej. (221) ženska kuharica se išče za restavrant; mora imeti izkušnje; nič dela s pranjem; dobra plača; kratke ure. Vprašajte na 3839 Payne Ave. ——(223) Moderno stanovanje se da v najem pošteni družini. Obstoji iz 5 sob zgorej in garaže. Stanovanje je na 18213 East Park Drive. Vprašajte pri družini spodaj. (221) Stanovanje v najem obstoječe iz 5 sob; vse moderno urejeno. Vpraša se na 1052 E. 62nd St. (223) FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj BARVANJE HIŠ zunaj in znotraj vam najboljše in najcenejše izvrši MIKE Z E RNI C 14705 Thames Ave. GLenville 3146 Dve sobi v najem Oddaste se dve sobi za "Light housekeeping." Poleg je' kopališče. Vprašajte na 14927 As-pinwall Ave. Fish Fry in špageti Prijazno ste vabljeni v petek na Fish Fry in v soboto na okusne špageti. Godba bo igrala oba večera. Strojin's Grill Hubbard Rd. Madison-on-the-Lake (222) Naprodaj Proda se gostilna na dobrem prometnem prostoru, 1188 Norwood Rd. Proda se radi bolezni. Ima ponovljene permite D 1 in D 2. Kdor se zanima, naj se zglasi na zgornjem naslovu za več pojasnila. (221) East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. - i.-A-jJU*!; Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmorc 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV Izredna prilka! V fari sv. Kristine je naprodaj lepa hiša za eno družino, 6 sob, garaža za dva avtomobila. Cena je samo $4,750. Odprta v nedeljo za ogled. Naslov: 22100 Fuller Ave. Mimo hiše vozi avtobus. Lahko pokličite KEnmore 0818. . (x) SLOVENSKI DELAVSKI DOM WATERLOO RD, priporoča KEGLJIŠČA (odprta za publiko do 2. tedna v septembru) BALINCARSKE PROSTORE ribja pečenka vsak petek večer vsako soboto godba in ples OHIO CONCORD VINO 59£ gal. davek plačan V VAŠI POSODI TED M AN DEL'S WINERY 821 E. 222nd St. KE 3445 MALI OGLASI Tridnevna razprodaja Za v petek, soboto in pondeljek bomo imeli cene znižane na vsem pohištvu MAGIC CHEF PEČ, prej $124.50, sedaj samo...-$99-50 GRAND PEČ. prej $119.50, sedaj samo............... $79-50 ROPER PEČ, prej $104.50, sedaj samo...............$79-50 MAYTAG PRALNI STROJ, aluminast čeber, (demonstrator), prej $109.50, sedaj samo........$79-50 (in vaš stari pralni stroj) ABC PRALI STROJ, prej $119.50, sedaj samo. $69-SO 1941 ZENITH RADIO, 11 tubov, prej $99.95, sedaj samo........................................................$79-95 FRIGID AIRE, velika družinska (demonstrator), prej $159.75, sedaj samo ..................................$89-95 PHILCO, ZENITH, EMERSON RADIOS, prej $19.95, sedaj samo.......................................$9-95 Desk model ŠIVALNI STROJ, prej $119.95, sedaj samo .........................................................$69 50 WHITE ŠIVALNI STROJ, prej $80.00, sedaj samo..........................................................$39-95 Radi prostora ne omenjamo druge posebnosti. Pridite v naše trgovine in prepričali se boste, da so naše cene najnižje. Lahka mesečna odplačila. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika Peč naprodaj Proda se skoro nova peč za gretje. Vprašajte na 7609 Superior Ave. (221) PRODA SE dobroidoča grocerija in mesnica. Nahaja se na lepem prometnem prostoru v sredi slovenske naselbine. Izredna prilika za podjetnega rojaka, ki si želi ustanoviti samostojno obrt. Vprašajte pri MATT PETROVIČ H 253 East 151 Street Telefon KEnmore 2641-J Farma naprodaj ali pa se zamenja za hišo za 1 ali 2 družini. Obsega 27% ak-rov; trta, sadno drevje, studen-čnnica teče skozi gozd; 7 sob bungalow, skoro nov. Vse udobnosti. Fina voda, z električno sesalko. Plin in elektrika. Eno miljo in pol od Madison, O. Zmerna cena. Vprašajte pri Strojin's Grill Madison-On-The Lake, O. ____(222) STANDARD OIL VAS VABI, DA DOBITE VEČ ZA VAŠ GAZOLINSKI DENAR! Izplača se premeniti na ta "vedno izbolj-šavan" gazolin! Tri in dvajsetkrat od 1935 . . . šestkrat samo v zadnjem letu . . . smo dodali nove odličnosti, novo kvaliteto, ki napravlja SOHIO X-70 najboljši. Kar pomeni, da je ohijski priljubljeni ekonomski g Violin, tudi najbolj uporaben. Ved kot kdaj še prihranite z SOHIO. SOHIO X-70 PROGRESIVNI GAZOLIN Ali ste ga že poskusili? „ ,.-^millll||imi||||t|i|ntIIIIIIII»l ,%oče." j^nam povejte!" ^esmem!" wVldite, sir! Le škodujete l ' koristite pa nič! Cemu , vas /obče vzeli s seboj ?" „pato ni vaše!" ,5tabo naše!" Vem, kako bi ga našli." lu "ter ga bo našel in ga z delil.» ujetnik —?" %od mU morete? sPet bo o;» en> šli bomo in našli zla- 1 t]p],n tj,; samozavestno gotovo-j!Je ^ko povedal. Pozneje razmišljal o % na Nugget cilu, so mi O misel tudi te Gateso-ia e; In razumel sem jih. vfiStikrat bol-ie paziI' bi pa le vsaj sumljive zdele. o šli niSem pazil in dogodki ^SV°Jo pot tl"7ievrjetno'" sem se razv-n°Clnec Je in smrt ga ča- Vfg0va lop°vstva-" «oje, Je ves čas molčal. Na 0 2akr!lede Pa se -ie poroglji- da 01d s nd ni morilec! Ne W1 en°stavno, da bi mi "^rji v Slavo!" ^ 2a v Pa nisem, tisto je *kratl) uži'i ste si sicer smrt, • ■ In° Smrt za svoja lopov- i! ^V^6^ nekaj tedni bi vas Hje °mal° ustrelil, da sem %r]srečal. Toda Winnetou % 'vUmrl kot kristjan, in naj bo pokopano ,''CCeVanje'' l!" ranljivo late govori-V^6 r°£al. "Pa so čisto 61 ^ tiste vaše bese- 1 ^t ^te me ustrelili, za- V® ne morete!" i 'žen i 1eSr Je oil, nesramen, ta- lvSetn^en' da je presegalo !" iwJe! Kar razumeti ni- ' Njegove predrzno- Sbwje bil> popolnoma v k h„ '' Pa se mi je še ro- ifjk Plavil a 1,1 mu nlcesar ne Jfy i ' ^Tisem ga razumel, 7 8am nisem vedel> kar iN°Ve n t. ,. esramne besede so i fa» razvnele, da ni-njihovem P°menu. Premagal >edaiin mu na videz mir" !|k°va°?jte se! Človek vaše-1 s6tn ne bo razburil! Re-S0rri Cer. da naj bo z Win-e%anVred pokopano tudi 'J* j e Toda ne Pozabi" X v f!ed maščevanjem in t!|°>Po razlika! Krščan-Aeje Zn& maščevanja, tem N, £rPa zahteva kazen za ločin zahteva % v "Je. 7_j. • ' Diašg 0 se sicer ne p Sšli!>fVa1, kazni pa ne bo- . ifh'^aw ' L 6t>ek„ • Same besede, sa-de! Kazen ali ma- k Se ioT VSeeno je! Mašče' !v ^W,616' le kaznovali bi Najbrž umorili— i t>ora Ne zagovarjaj- s svojim krščan- ( \itite set i »v a> d- V a misel mi ne vJo h^ se omadeževal s o. VaAia lopova in zločin- CSavo ^ bom v najbliž- > <: m vas izročil sodi- -JJitiJ;,^? Tako mislite f „\" ■ Res_f» * <<> a mislite to naredi- lift V. :! ® m0ja zadeva." Paž tudi. Kaiti tudi V soboto 21. septembra -- bo TRGOVINA ODPRTA SOBOTO od g zj. do g zvecef TRGOVINA ODPRTA V PETEK od 0 z j. do 0 zvečer THE MAY COMPANY OGLEJTE SI OGLASE v VSEH ČASOPISIH ZA POSEBNE PREDMETE NIHČE NAS NE BO PREKOSIL V CENI Nič po pošti, telefonu, ali.tO na May Day nakupih Eagle znamke se zamenja na 1 ^ Day ali katerikoli drug dan P1"'*10 njega tedna. y \ Radi raznih razlogov bodo nekatere tr-I govine skušale prodajati gotove MAY \ DAY predmete ceneje. ( POMNITE—Če bo kak predmet, ogla-) šan za MAY DAY, oglašan ceneje drug-( .1e, se ga lahko kupi CENEJE tukaj, ne 11 glede na NAŠE oglašane cene. Preglejte clevelandsko časopisje v petek zvečer ln soboto zjutraj za druge posebnosti. Mnogo stvari, ki ne bodo oglašane, bo naprodaj v soboto. Ne zamudite jih! Pazite na May Day napise! vsi oddelki v nadstropjih in v kleti sodelujejo na tej razpro^' THE MAY COMPANY rgovina odprta v petek in soboto od 0 zjutraj do g zvečer; PROSI A V0 tfl IFTNlfF IN V NEDELJO 22. SEPTEMBRA OB TREH POPOL; n I 7UI Tir 7 AC T A ur V SLOVENSKI DELAVSKI DVORANI NA PRINCE;; le A / V 8 i I H / II ^ M A V P Zanimiv program, potem ples in prosta zabava . • .; linL T 1 1JL tifllj 1 n T L k plesu 25c . . . Najboljša postrežba garantira0* J VABI NA svojega konja spet v ob'39 obrnila in jezdila nazaj'6'' sno vpraševala, kdo je-Zavita postava se Je premaknila in oglasilo^ "Mislim, da si, ti, Lavransova —" "Brat Edvin," je tih«, šala. Malo da ni ve«* gre za slepilo ali da i"113, svoje prste vmes, *ki trapiti. Vendar se m11 ](f bližala; zares je bil st_,j ni se mogel brez pomocl niti. J I "Dragi oče — zdaj v S nem času potujete okr0"' osuplo vprašala. "Zahvaljen bodi B0^ je nocoj poslal po tej P^ dejal menih. Kristina Jfr 1 la, da se je tresel po J votu. "Namenjen sem bJJ ver k vam, pa nisem ^ ^ coj več naprej. Že s6"1^ da je božja volja, da ^ tukaj na teh poteh, sem hodil vse svoje ^ da umrem. Rad pa bi še spovedal in prejel P (( olje. In želel sem te videti, hčerka moja lu, so ji nazadnje dovolili. Bilo je po sončnem zatonu in k zeleno zlatemu nebu je vstajala tenka bela mraznica. Ob vsakem udarcu kopita je slišala Kristina krhki zvok ledu, ki se je bil proti večeru spet naredil in se je zdaj pod kopiti drobil ter brenketaje razletaval naokrog. Iz goščave ob poti pa je mehko in pomladansko polno vriskalo ptičje petje v večerni mrak. Kristina je urno jezdila po dolini navzdol, mislila ni na nobeno določeno stvar, marveč je le čutila, kako dobro je, da je spet zunaj na prostem. Jezdila je, upirala oči v mladi ščip, ki je pravkar zahajal za gorskim grebenom na oni strani doline. Ko je konj nenadoma planil v stran in se vzpel, bi bila skoraj omahnila na tla. Ugledala je temno telo, ki je sključeno ležalo kraj ceste — prvi hip se je prestrašila. Zmeraj je tičal v ni grozni strah, da bi med potoma sama srečala kakšnega človeka. Nato je pomislila, da bi utegnil biti kak bolan popotnik, in ko je imela zneje nista omenjala. Kristini pa je dolgo hodilo po glavi. Bilo je vendar nekam čudno, ko je videla Simona kot poročenega moža. Toliko minulega je ob tem oživelo: spomnila se je svoje tedanje slepe in pokorne ljubezni do Erlenda. Zdaj se je to nekoliko spremenilo. Razmišljala je, ali je Simon povedal svoji ženi, na kakšen način se je bilo med njima razdrlo — a tega gotovo ni storil "zaradi očeta," je mislila porogljivo. Tako čudno klavrno je bilo, da še vedno postopa neporočena doma pri starših. Zaročila sta se pa le, Simon naj le vidi, da je uveljavila svojo trmo. Naj je sicer Erlend počel karkoli, nje se je le zvesto držal, ne ona ni bila ne malopridna ne lahkomselna. Nekega večera, še zgodaj spomladi, je hotela Ragnfrid v spodnji konec doline poslati sla k stari Gunhildi, vdovi, ki je šivala krzno. Večer je bil tako lep, da je Kristina prosila, da bi smela sama jezditi h Gunhildi; ker so bili moški vsi pri de- bile so velike in sive, v njih lesket drobnih zlath pičic. Sleherna poteza njenega obličja je bila tenka in jasna — toda njena koža je bila nekoliko bledo siva, in kadar je odprla usta, je bilo videti, da ni imela dobrih zob. Na pogled ni bila krepka in bila je baje tudi bo-lehna — nekajkrat celo že hudo bolna, je slišala Kristina. Kristina je razmišljala, kako neki živi Simon s to ženo. Jorundgaardski in oni s Forma so se večkrat pozdravili preko cerkvenega grička, niso pa govorili med sabo. Toda tretjega dne je bil Simon brez svoje žene v cerkvi. Pristopil je k Lavransu in nekaj časa sta se pogovarjala. Kristina je slišala, da sta omenjala Ulvhildo. Potem je govoril z Ragnfrido. Ramborg, ki je stala pri materi, je rekla prav na glas: "Dobro se te spominjam — vem, kdo si." Simon je otroka malo vzdignil in ga zavihtel naokoli: "To je pa lepo, Ramborg, da me nisi pozabila." Kristino pa je pozdravil samo od daleč. Oče in mati tega srečanja po- Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI VENEC "»■ / Ustava Ohio nrepoveduje vsak državni dolg brez glasovanja volivcev, razen $750,000. kar mora pa odobriti državna posta voda j a v sili. Tak dolg je bil, ko je Davev prvič postal governer, toda ga je odplačal koncem prvega leta. Od takrat ni bilo še takega dolga. Državne postave so glede finančnih zadev zelo, zelo stroge. Nobenega denarja se ne sme potrošiti, če ga prei ne preskrbi državna posta-vodaja in je že v banki. Finančni direktor mora zagotoviti, da je bil denar odobren in da je na rokah. Državni avditor pod postavo ne sme izdajati čekov, dokler finančni direktor ne potrdi, da je bil denar odobren in da .ie v banki. Če bi avditor izdal en ček v nasprotju teh postav, bi bil lahko vržen iz urada in denar bi se lahko zahtevalo od njega. Nobenega državnega dolga ni bilo ko je Davey postal governer (razen $750,000, ki ga je odplačal tekom prvega leta). Nobenega državnega dolga nii bilo, ko je Davey zapustil urad governerja. In nobenega državnega dolga nI danes. Nobenega državnega dolga ne bo v bodočnosti, razen če ga odobrijo volivci. Mr. Bricker se izkazuje kot jako slabega odvetnika s svojimi krivimi izjavami glede deficita, ki ga ni in ki ga ne more biti. Izkazuje se tudi. da je intelektualno nepošten. VOLITE ZA POŠTENJE! VOLITE ZA UMSKO POŠTENOST VOLITE ZA MARTIN L. DAVEY ZA GOVERNERJA OHIO volitve v torek 5. nov. DEMOCRATIC STATE EXECUTIVE COMMITTEE J. Freer Bittinger, Chairman, Columbua, O. Davey je na radiu vsak pondeljek ob 7:15 zvečer. BRICKERJEVE NAPAČNE TRDITVE Ko je bil Martin L. Davey governer. je bil ponosen na to. da je dajal svoje javne izjave tako. da ni bilo nobeni še oporekanja, niti od nI ego vili na jo- 1 —— strejših kritikov. Toda imamo, pa vzciec Bric-kerjevih površnih 1 a ž n j i vih poročil, v njegovi tolikokrat do- • novljeni trditvi,, da je podedoval $3.000,000 deficita. Res na je, de mu it. Davey pustil gotovino Martin L. Davey v znesku $3,000,- 000 v stroškovnem skladu. Mr. Bricker se ie hotel izkazati kot kak finančni umetnik, pa je iznašel idejo o dcficitu. Ko ie šel zadnjega novembra v New York, da je govoril pred Ohij-sko zvezo, ie zopet govoril o namišljenem deficitu. Toda ko je pogledal na newyorške nebotičnike, se mu $3.000,000 ni zdelo visoko, zato je povečal deficit na $40,000,000. V začetku tega leta je pa trdil, da ima preostanka dveh in pol milijonov. Kakšen silen genij je moral biti. da je spremenil deficit od $40,-OOO.COO od novembra, na preostanek dveh milijonov in pol v januarju. Mr. Bricker trdi, da je odvetnik. Če je tc res, potem mora razumeti ustavo in postave Ohio. Davey ni odvetnik, toda je pa uspešen trgovec. In tudi trdi. da rajsume angleško. DRUŠTVO TABOR ŠT. 139 SNPJ V petek je dan VLJUDNOSTI Vsi May Day predmeti se lahko dobijo po May Day cenah v PETEK v vseh oddelkih po nadstropjih in v kleti. r\ Trge vina odprta cd 9. z j. do, 9. zv. CLEVELAND To je PRAVI ...to je EDINI ...to je ORIGINALNA . . . razprodaja, ki je ustvarila "nakupovalni praznik" v Cleveland Posebna postrežba park®1^ Naša garaža za odjemalce—Lakesid" ^ ^ tario—bo odprta ob 8. zjutraj. ^v/ stor za parkanje je preskrbljen 1f vzhodnem vogalu Lakeside in E. 9th stonj vožnja z busem do in od Dan Vljudnosti in na May Day. Posebna postrežba kar (J, S posebnim dogovorom z Cleveland ^^ Company, bedo vozile v seboto P°set5"C kare—dovolj voz, da bo lahko postrez Posebni prodajalci Več kot 8,000 uslužbencev bo tukai ^ postrežbo, veliki oddelki, široki h°dn K & pravne spenjače in stopnice—dodaj® udobnosti pri nakupovanju. y, / May Day .je zopet tukaj . . . težko pričakovani dogodek,! Tisti, ki so obiskovali May Day razprodaje v preteklosti vedo, kaj lahko pričakujejo. Novodošli v Clevelandu bo-• do doživeli novo presenečenje, ko bodo priča razprodaje, ki je ustvarila tak velik "nakupovalni praznik" v severovzhodni Ohio. Tako smo zopet pripravljeni, da služimo tisočim, ki bodo prišli sem v petek — na dan vljudnosti; in mi smo v polnem pripravljeni za silno množico, ki bo tukaj v soboto, na May Day. dolini tako slaba letina; zato pa hoče sam prevzeti stroške za svatbo in jo prirediti na Jo-rundgaardu s primernim sijajem. Ko sc ga vprašali, čemu zahteva, naj traja zaročna doba leto dni, se je zopet izgovarjal na slabo letino. VI Slovesno zaroko so iz raznih vzrokov preložili na kesneje; vršila se je šele na novega leta dan, zato pa je Lavrans privolil, da s svatbo ne bodo več odlašali, marveč naj bi jo praznovali takoj po sv. Mihelu, kakor je bilo prvič dogovorjeno. Tako je torej živela Kristina na Jcrundgaardu in je bila Er-lendova prava nevesta. Z materjo je pregledovala balo, ki so jo bili nabrali zanjo, in je pridno delala, da bi še bolj napolnila skrinje s posteljnino in oblekami, zakaj Lavrans je hotel, da bi se zdaj, ko je že hčer obljubil gospodarju na Husa-byju, z ničimer ne štedilo. Kristina se je sama sebi čudila, da ni bila zdaj nič bolj vesela. Pa tudi sicer na Jorund-gaardu kljub živahni prizadevnosti ni bilo pravega veselja. Opazila je, dai sta oče in mati z bolestjo pogrešala Ulvhil-do. Spoznala je pa, da ni samo to, radi česar sta bila tako tiha in nevesela. Bila sta prijazna do nje, če sta se pa ž njo pogovarjala o Erlendu, ji ni ušlo, da sta se v to le silila, da bi ji storila veselje in izkazala prijaznost, ne pa zato, ker bi morebiti sama rada govorila o . njem. Njuna radost zavoljo možitve tudi potem ni postala . večja, ko sta se z zetom sezna-. nija. Erlend sam je bil tisti , kratki čas, kar je bil v zaročni . dobi na Jorundgaardu, tih in . .nolčeč — saj drugače tudi ni . moglo biti, si je mislila Kristi-i na, ko je pa vedel, da je njen oče le nerad privolil. Z Erlendom sta mogla spregovoriti komaj deset besed na samem. In bilo jima je nenavadno in čudno, sedeti tako vpričo vseh ljudi skupaj. Malo sta vedela govoriti v družbi, ker sta imela toliko skrivnega med sabo. V nji se je porajala nejasna, negotova in mračna, a vedno prisotna bojazen, da jima na ta ali oni način utegne postati težavno, ko bosta poročena, ker sta si bila poprej preveč blizu, potem pa predolgo ločena drug od drugega. Poskušala je pa, izbiti si to iz glave. Zmejeno je bilo, da bo prišel Erlend okrog bele nedelje k nji na obisk. Vprašal je bil Lavransa in Ragnfrido, ali imata kaj zoper to, da pride, in Lavrans se je posmejal in odgovoril, da bo svojega zeta menda vendar dobro sprejel, o tem naj Erlend nikar ne dvomi. Tiste dni bosta utegnila biti skupaj zunaj, pogovarjala se bosta kakor v starih časih, takrat se bo gotovo zgubila ta senca, ki je legla med njega in njo radi dolge ločitve, ko sta morala vsak sam zase hoditi in vsak sam nositi svoje, je menila Kristina. Za veliko noč sta bila na Formu Simon Andresson in njegova žena. Kristina ju je videla v cerkvi. Simonova žena je stala nedaleč od nje. Precej mora biti starejša od njega, je mislila Kristina — blizu tridesetih. Gospa Halfrid je bila slabotna in majhna in suha, imela je pa čudovito mil obraz. Celo bledo rjava barva njenih las, ki so ji silili izpod rute, je bila nekako krotka, in oči so ji bile polne pohlevnosti;' "Ošabni ste, Lavrans — ka- < kor tisti kmetje iz prejšnjih ča- j sov, o katerih smo culi, da niso hoteli sprejeti od kralja ne ča- ' sti ne plemstva, ker .jim ošab- • nost ni dala, da bi se govorilo, češ, da morajo biti hvaležni komu drugemu kot sebi. To vam pa povem, če bi bil Erlend ohranil toliko časti in premoženja, kolikor je podedoval, bi. se vendarle ne imel za ponižanega, če bi naprosil za svqjega rejenca hčer imovitega moža iz dobrega rodu, kakor hitro bi spoznal, da bi mladima počilo srce, če bi ju hoteli ločiti. Zlasti pa," je tiše rekel in položil Lavransu roko na ramo, "če bi bilo za njun dušni mir najbolje, da se vzameta." Lavrans se je odmeknil njegovi roki; obraz mu je postal zaprt in mrzel: "Prav zares ne razumem, kaj menite, gospod." Moža sta se nekaj časa gledala; potem je rekel gospod Baard: "Menim, da mi je povedal Erlend, da sta sa drug drugemu zaobljubila z najdražjimi prisegami. Morda mislite, da je v vaši moči, odvezati hčer teh priseg, ker je to storila brez vašega privoljenja. ' Toda Erlendii ne morete odvezati — in ne morem soditi drugače, kakor da je vaša ošab nost tisto, kar tvori poglavitno zapreko — in vaše sovraštvo do greha. Vendar se mi zdi,— kar se tega tiče — da hočete biti strožji od Boga samega, Lavrans Bjorgulfson!" Nekam negotovo je odgovoril Lavrans: "Morda je nekaj resnice na tem, kar mi pravite, gospod Baard. A jaz sem se upiral zlasti zato, ker se mi je zdelo, da je Erlend preveč nezanesljiv mož, da bi mu zaupal svojo hčer." "Mislim, da morem zdaj jamčiti za svojega rejenca," je rekel Baard pritajeno. "Kristino ima hudo rad, in jaz vem: če mn i A Hfl.st.p. se bo tako oopra- vil, da ne boste imeli povoda, pritoževati se radi zeta." Lavrans ni odgovoril takoj. Tedaj je rekel Baard živo in iztegnil roko: "V božjem imenu, Lavrans Bjorgulfson, recite da!" Lavrans je položil svojo roko v Baardovo: "V božjem imenu!" Poklicali so "Ragnfrido in Kristino v izbo in Lavrans jima je sporočil svojo odločitev. Gospod Baard je dvorljivo pozdravil obe ženski, gospod Mu-nan je segel Ragnfridi v roko in gospodinjo ogovoril po načinu dvorjanov, Kristino pa je pozdravil po tujem običaju s poljubom; pri tem pozdravljanju se mu ni preveč mudilo. Kristina je videla, da jo je oče pri tem opazoval. "Kako ti ugaja tvoj novi sorodnik, gospod Munan?" jo je vprašal porogljivo, ko je bil zvečer za trenotek ž njo sam. Kristina je proseče pogledala očeta. Tedaj jo je nekajkrat pobožal po licu in ni ničesar • več rekel. Ko sta se spravljala gospod • Baard in gospod Munan k po- • čitku, je rekel Munah : "Kaj bi dal za to, da bi mogel videti obraz Lavransa Bjor-s gulfsona, če bi izvedel resnico o tej predragi hčeri. Oba sva mo-: rala tukaj na kolenih prosjači-: ti, da dobi Erlend v zakon žen-. sko, ki jo je imel v Brynhildini -jhiši tolikokrat pri sebi —." "Drži jezik za zobmi," je ogorčeno odvrnil Baard. "Najhujše, kar je Erlend kdaj sto-, ril, je to, da je izvabljal to de-. te na takšne kraje — glej, da • Lavrans tega nikdar ne izve; za nas vse bo najbolje, če bosta odslej z Erlendom prijatelja." Dogovorili so se, • da bodo ■ praznovali zaroko še tisto je-) sen. Lavrans je dejal, da ne ! more prirediti zelo velike gosti- ■ je, ker je bila preteklo leto v