10 $ izvod $1.00 na leto - FRANCOSKI KOMENTAR K OBISKU GENERALA EISENHOKRA Gornjo karikaturo je priobčil vplivni pariški dnevnik Figaro ob priliki obiska generala Dvrighta D. Eisenhovrra v francoski prestolici. Jacques Duclos, načelnik komunistične poslanske skupine v parlamentu se skriva pod stolom, dočim ga premijer Rene Pleven vabi ven z besedami: "Pridi no, Jakec, pridi ven. v starih časih si vselej zaklical 'hello' stričku Eisenhovrru. Francoski komunisti so vodili žolčljivo propagando proti poveljniku oboroženih sil Atlantske zveze, ki pa se je popol¬ noma izjalovila. "Ike" je spravil komuniste v takšno zadrego, da se niso vedeli kam obrniti, kar ponazoruje karikaturist Sennep v svoji risbi. TUDI PRI NAS IMAMO TACE TIČE’. "V neki moskovski šoli je dal učitelj učencem nalogo, naj napi¬ šejo samo "veliki Stalin", a to čin večkrat. Naslednji dan je bil de¬ ček, ki je s Stalinovim imenom na¬ polnil ves zvezek, slovesno imeno¬ van za dopisnika moskovske Pravde. Kakor je videti iz najnovejših šte¬ vilk Pravde, ta deček marljivo pi¬ še in s svojimi ‘Članki’ napolnju¬ je skoraj ves list."--Ljubljanski humoristični list Pavliha. Ker uredniki Pavlihe nedvomno bero naše "napredne" časopise od Prosvete dol, gotovo vedo, 'da tudi pri nas ne primanjkuje takšnih "dečkov-dopisnikov", kakršne vidi¬ jo pri Pravdi (ki je bila v njiho¬ vih očeh še pred dvemi leti višek resnosti, modrosti, verodostojnos¬ ti in vseh drugih žurnslističnih kreposti). Kvalifikacije so pri nas za spoznanje strožje,•toda kdor stlači v en dopis: "Tito je velik, Stalinu se meša, Rožman je hudič, Marijino vnebovzetje je larifari in kdor ni z nami, je fašistična prašiča 1 ." si s tem zagotovi čast¬ no mesto v stolpcih našega "napred- nega"časopis ja ’. GLAS IZ GRC3A HITLER: Če je Stalin mirolju¬ ben, sem bil jaz največ ji humanist’. Stran 2 Koprive Marec 1951 KOPRIVE (NETTLES) Izdaja TRIGLAV PUBLISHING Publishaif 1107 E, 74 stCleveland 3,0 Urednik IVAN JONTEZ Editor Naročnina v U.S, §1.00 na leto Izven U.S. §1.50 na leto BOŽJI MLINI MELJEJO... Aretacija bivšega zunanjega ministra čehoslovaške komunistične vlade Clementisa nam je priklicala v spomin dolgo vrsto bolgarskih, poljskih, madžarskih, rumunskih in čeških komunističnih'kolovodij, katere je v zadnjih dveh letih po¬ goltnila nenasitna stalinovska ko¬ munistična "pravica". Kosti umor¬ jenega bolgarskega socijalista Pet¬ kova še niso strohnele in že^je do¬ letelo njegove morilce zasluženo plačilo—iz sovjetske roke, da je bila ironija popolna. Zemski ostan¬ ki Jana Masarjka tudi Še niso stro¬ hneli in že stoji njegov naslednik Clementis pred krvavo^rdečo inkvi¬ zicijo, da predme plačilo za svoje izdajstvo nad češkim in slovaškim ljudstvom. Pa Rajk na Madžarskem, ki si je s svojim fanatičnim,komu¬ nizmom zaslužil vrv in drugi komu¬ nistični veljaki, katerih se je rdeči despot Stalin v svoji azijski nezaupljivosti zbal. Vrsta je ze dolga, pa še vedno raste. Božji mlini meljejo počasi, toda z železno gotovostjo 1 . In kar je najlepše, rabeljsko sekiro vih¬ ti ista sila, kateri so izdali svoj narod in demokracijo, Boga in člo¬ veka: Stalinova karikatura svetov¬ nega komunizma! Masarjk in Petkov in drugi mučenci za svobodo in pra¬ vico , ki so morali pasti, ker so se upirali komunističnemu nasilju, se lahko ironično smehljajo za za¬ storom, ki loči svet živih od one¬ ga mrtvih. ^ DIVIDE ET IMPERA Ameriška politika napram Titu sloni očividno na načelu, da je treba podpihovati in podpirati vsak razkol v nasprotnikovem taboru, ki ruši njegovo skupnost in izpodjeda njegovo silo.Titov upor proti dik¬ tatom Kremlja ruši komunistično skupnost, torej je treba podpirati hostarskega maršala In šuntati na¬ cionalno usmerjene komuniste v dru¬ gih deželah, Davide et irnpera, so dejali stari Rimljani. Deli in vla¬ daj. Naš glavni sovražnik je sve¬ tovni komunizem v Stalinovi halji, temu velja naša glavna pozornost. Z manjšimi tiči bomo pa že obraču- lali pozneje, ko bo njihov Samson ostrižen in priklenjen... MASTNA DUŠEVNA HRANA "Joža Menton ti ga je pa res tič, da mu ga ne najdeš zlepa ena¬ kega!" se je oni dan vzradostil pri kozarčku žganega eden Prosvetinih bravcev. "Tako mastne ti piše o fa- rovških kuharicah in debelih faj- moštrih, da Qa debelo sline požiraš pri branju! Se moji stari izbuhnejo oči, čeprav se ji zdi enmal čudno, da so bile domalega vse farovške kuharice, kar jih je poznala v de¬ setih farah, grde in debele in še gaspudove sestre za povrh. Seveda, ona ni poznala ta pravih tičev čr- nosuknježev, kakor jih pozna mister Menton. Jai, Joža jih pa res zna!" Ljudem^je pač treba postreči s takšno duševno hrano, kakršna prija njihovemu okusu in dosega njihov miselni nivo ali razvojno stopnjo. In kaj razveseli "napred¬ no" srce bolj kakor mastne štorije o zapeljivih fajmoštrih in očarlji¬ vih farovških kuharicah? -o-o- SELIŠKAR NE BERE PRAVIH ČASOPISOV'. Tone Seliškar se baha, da ne bere Ameriške Domovine (ki itak ne sme prihajati v Titovipo, torej ni¬ ma nobenih skušnjav). Skoda! Dva¬ krat škoda, v ker Prosveta in drugi "napredni" časomisi, ki so dovol¬ jeni v deželi neomejene ljudske svobode,Jka-li, niso prinesli go¬ vorov naših kongresnikov in sena¬ torjev ob priliki razprave zaradi pomoči Jugoslaviji'. 1 . Ce bi jih bral bi ne klestil tjavendan, da pomeni¬ jo taki in slični ukrepi posameznih vlad prijateljsko razpoloženje na¬ pram Titovi komunistični tiraniji. Kajti potem bi vedel, da je bila ameriška pomoč odglasovana brez najmanjše ljubezni do "nove Jugo¬ slavije" (t.j.Titovega režima) in kljub globoki mržnji in zaničevanju, ki ju čuti ogromna večina ameriških £>ostavodajalcev do hostarskega mar¬ šala in njegove krviželjne gange'. In če bi mu bilo vrh tega še znano besedilo zakona o pomoči Jugoslavi¬ ji^ ki izrecno povdarja, da je po¬ moč namenjena ljudstvu in da je ni rodila naklonjenost do režima, tem¬ več usmiljenje do ljudstva, bi ve¬ del tudi to, kar vedo pri nas tudi vrabci na strehi—da je dobil nje¬ gov ljubljeni hostarski maršal s tem zakonom od ameriškega kongresa silovito klofuto! Najbolj značilno pri vsem tem pa je, da ni Veliki Tito niti zardel spričo te zaušnice. Kakšna razlika med oholim kremeljs¬ kim satrapom iz leta 1946, ki je streljal iz zraka neoborožena ame¬ riška ^letala in izobčencem iz komu¬ nistične skupnosti, ki sprejemlje pomoč iz roke, na katero je še vče¬ raj pljuval! Tovariš Seliškar še jne ve, koliko zamudi, ker ne bere n. pr. Ameriške Domovine! Koprive Stran 3 Karec 1951 "Napredno" časopisje objavlja poziv slovenskih kulturnih delav¬ cev v Ljubljani na Slovence po ši¬ rokem svetu—razume se, da le na njim enake, t.j. "napredne"--, ki kliče k poglobijenju vezi s staro domovino. Kar mi je pri njihovem pozivu padlo v oči pa je bilo nji¬ hovo patetično hvalisanje, da je "nova Jugoslavija" rešila VSE eko¬ nomske in socialne probleme, ki so kdaj trli in žulili slovenskega človeka. Kakor bi že vrabci na strehi ne čivkali, da je Titov re¬ žim vse te probleme kvečjemu ODGO- DIL, če ne-celo poglobil, tako,da je danes ljudstvo odvisno celo za vsakdanji kruh od—kapitalistične Amerike, Pa tiste "socialne pri¬ dobitve", o katerih tako navduše¬ no pišejo, ki bodo s Titovo mega¬ lomansko petletko vred zdrčale v prepad, če ne bo ameriških milijo¬ nov! Vse kaže, da so slovenski kulturni delavci kaj slabo podko¬ vani v gospodarskih vedah^in da govore iz njih zgolj pobožne žel¬ je. Nemara tudi oni ne berejo pravih časopisov... ("Leni je pa padlo v oči tis¬ to bahanje," oristavlja sosed Ki¬ ha, ki ni srečen, če ne vtakne je¬ zika med moje odstavke, "da je Ti¬ tu š vse tako imenitno uredil, da se Slovencem ni treba več seliti v tujino s kruhom za trebuhom.Jaz bi rad vedel, ali so možaki res ta¬ ko za luno, da verjamejo, da bi še kdo drug ostal doma razen na^smrt bolnih in betežnih starcev, če bi rdečkarji odprli leso in Amerika ali katera koli druga v nekomunis- tična dežela vrata. Ce kaj vem, bi še titovaršev ne ostalo kdove koliko v ljudskem paradižu’. Ali ga pokajo ti učeni škrici’.") Zadnjič sem bral v časopisih --kakor Vi, dragi moji bravci--,da je naš odkritosrčni in često prav nič diplomatičen predsednik Truman izrazil željo, da bi enkrat skočil s padalom iz letala. Pa sva oba s sosedom Kihom hkratu hotela stavi¬ ti šop cigar, da si je marsikateri sicer" popolnoma normalen in patri- jotičen Amerikanec pri^čitanju o- menjene vesti vroče zaželel, da bi se Trumanu njegova želja čim prej izpolnila, toda—brez padala'. Tudi Trumanova želja,^da bi dobil nazaj svoj stari sedež v senatni zbornici, je nedvomno naš la dober odmev. Moj bistri sosed je prepričan, da je najmanj tri četrtine odraslih Amerikancev ž njim vred začelo moliti, da bi se mu. ta želja izpolnila pri prihod¬ njih volitvah! Po Belgradu kroži tale zbad¬ ljivka na račun akutne stanovanjske krize: "Belgrad je najkrepostnejš.a prestolica na svetu—ne zato, da bi^mu manjkalo voljnih žensk, mar¬ več zato, ker ne morete najti spalne sobe’," Ameriška Domovina se je zad¬ njič nekaj čudila, odkod ta čudo¬ vita sprememba pri zarjaveli devici Enakopravnosti, ki v uvodnikih ori- obča spise, ki potrjujejo natančno to, kar na naši strani plota že dolgo trdimo: da je komunizem na¬ zadnjaški, ^nedemokratičen^ tiranski in nečloveški (in zaradi cesar nas je tudi E, proglašala za renegate in fašiste). Na žalost pa te ne¬ verjetne spremembe ni povzročilo nenadno spoznanje zmote in želja, popraviti zablodo s poštenim pri¬ znanjem, temveč navadna strahopet¬ nost. Ko so junaški rdeči vitezi okrog zarjavele device spoznali,da bi^j im utegnil njihov komunistični gečat povzročiti neprijetnosti in škodo, so brž oblekli ovčji kožuh in začeli meketati. Toda v srcu in duši se niso čisto'nič spreme¬ nili! In če znate brati med vrsti¬ cami, lahko otipljete, da jih še vedno preveva isti stari duh nede¬ mokratične zagrizenosti, ki jih je navajal, da so proglašali za reak¬ cionarje, izdajalce, klerofašiste in fašiste vse, ki nismo hoteli trobiti v njihov raarksistično-leni- nistlčni rog t dokler je bilo takšno trobentanje se varno! Samo potuhni*' li so se'. Dacol. Pred nekaj meseci sem zapisal nekaj pohvalnih stavkov o lepi, ne¬ pokvarjeni slovenščini naših novih priseljencev, pa so se mi nekam iz¬ gubili. Odti-stihmal nem imel pri¬ liko večkrat govoriti z nekaterimi teh novoprišlecev in nekaj v njiho¬ vi govorici me je zbodlo: "lajkam, naš štrit, Šapa, hercat, štor, bu- čar" itd. itd. Jaz pa sem bil tako naiven, da sem upal, da bodo ti na¬ ši novi Amerikanci s svojim, vzgle¬ dom vplivali nc nas stare , da se bomo poboljšali! Stran 4 Koprive Marec 1951 TJ A V E N D A N Z I N J E N E' "Osebno mislim, da je najbolj¬ še, Če vpoštevamo prepričanja, po¬ litična in verska mnenja naših ci- tateljev, naročnikov in prijateljev da ne žalimo eden drugega zaradi teh razlik..." Glas Naroda v "Ured¬ nikovi koloni". Ce je mislil urednik Bostjan- cich resno, trezno in dobesedno,te¬ daj se .je izvršil v njem največji čudež .izza spreobrnitve Savla .v Pavla*. Upamo, da nam tov, B, ne bo ureveč zameril resnega-dvoma, dok¬ ler ne doprinese tehtnejših dokazov o svoji spreobrnitvi z dejanji, ka¬ kor so v morebitni trenutni razne¬ ženosti, tjavendan zapisane besede. "Resnica je vkljub vsemu, da ameriški narod ni bil še nikdar v ' svoji zgodovini bolj izžeman kakor je dan§s." John Filipič v Prosveti, "Ce se mu narod res tako hudo smili," bi rad vedel sosed Miha, "zakaj^ga potem ne neha odirati s svojo žgano brozgo, od katere 'zah¬ teva po mojem računu da . tri sto procentov profita?! (Steklenica žganja (4/5), ki ga s-tane $3.00 ali manj, da 40 do 44 kozarčkov ali naprstnikov; po 25d kozarček to znese 10 do 11 dolarjev t ) Dokler tega ne stori, ne zasluzi drugega . imena kot—hinavec!" "Vera v nevidno sicer danes - peša ali ima vkljub moderni tehniki in znanosti še gnojna tla in uspe¬ va v raznih.zakotnih glavah."— Michael Chok v Prosveti. V takšnih "zakotnih glavah" kakor n. pr, prof, Einstein, fizika Robert A. Millikan in Arthur Comp¬ ton, Mrs., Eleanor Roosevelt in po¬ kojni F.D.R., pisatelj Thomas Mann, pesnik Robert Frost, kipar Ivan Meštrovič in na tisoče in tisoče drugih velikih mož in žen, znanst¬ venikov in umetnikov, vključivši naše lastne velike duhove od Pri¬ moža Trubarja in Franceta Prešerna do Ivana Cankarja in Alojzija Grad¬ nika? "Ameriški vojak v Koreji nima volje za boj proti korejskim in ki¬ tajskim demokratičnim silam." Pre¬ mi jer Jožef Stalin,—Le komu pri¬ pisuje rdeči tiran krvave-kitaj-ske in korejske butice v Koreji? Grenw linom ali škratom? "Kaj pa Tito? Prav gotovo je, da med njim in Francom ni nič skup¬ nega." Proletarec V'Komentarjih, "Nič" nimata skupnega razen da sta oba prišla na oblast^s krvjo in nasiljem, da se oba vzdržujeta na oblasti s surovo silo, da sta o- ba brezpogojna totalitarca in da o- ba na smrt sovražita demokracijo*. To, da eden hodi v cerkev in drugi Škofe zapira, pri razsodnih ljudeh ne šteje, dejstev ne spremeni.— "Za bolezen so zdravila", poje na¬ rodna pesem, ampak takšne bolezni, na kakršni očividno boleha Prole¬ tarec nedvomno niso vključene, IZ ŠOLE ZA NAPREDNE DOPISNIKE (Domača naloga) Kdo je najbolj izkoriščano bitje na: svetu?\- Ameriški delavec in farmar. Zakaj je na svetu tako hudo? ZSto, ker je papež proglasil dogmo o .Marijinem telesnem vnebovzetju.. Kdo je v povzročil sušo v Jugo¬ slaviji? - Škof Rožman, kakopak. Kdo prakticira pristno demo¬ kracijo? Amerika? - Kaj pa Še! Pra¬ vo demokracijo uvaja samo komuni¬ zem, toda na žalost zaenkrat samo v novi Jugoslaviji. . Kdo je kriv, da Vlada v Jugo¬ slaviji gospodarski polom in po¬ manjkanje? - Nadškof Stepinac, to se samo po sebi razume! Kdo je kriv, da so si ljudske demokracije v laseh in' da zdaj Ko- minform streže Titu ]co življenju? — To je posledica papeških intrig. Kaj je vzrok razkrajanja sve¬ tovnega komunizma? - Nezmožnost priznanja Titove veličine, Alah il Alah, Tito je njegov prerok! V čem je zapopadeno bistvo na¬ prednosti, kakor jo razlagajo ngši napredni listi? - Živijo Tito*. Ži¬ vijo ljudska demokracija*. Doli s farji! Kdor ni z nami, je fašist! UČITELJEVA PRIPOMBA: Gornja naloga je biser progresivnonapredne in marksističnoliberalne liudsko- demokratične miselnosti. Ucenec Janez Buhožrc je ž njo dokazal svo¬ jo duhovno zrelost. Smatram, da se bo razvil v odličnega naprednega dopisnika in možnega urednika. -o- PROLETAREC j e po trimesečnem zimskem spanju, v katero ga je pri¬ silila urednikova bolezen, obenem s splošno notranjo krizo, spet pri¬ lezel na dan. Urednikova boiezen mu očividno ni koristila. List se postavlja v nekakšno nadstrankarsko pozo, ka-li in skuša brati levite vsem od ljudskih demokratov in kle¬ rikalcev do Trumana in Stalina, po¬ sledica pa je čudna zmeda, iz kate¬ re je razbrati, da urednik san ne ve, kaj ga boli in da ne ve t kod bi krmaril 0 d komunističnih ceri obtolčeno barko. Bog pomagaj* Karec 1951 Koprive Stran 5 ISTI ČOPIČ,ISTI MOŽ, TODA KAKŠNA RAZLIKA V PORTRETIH'. V oktobru 1947. so imeli v Moskvi visok obisk. Moskovska Li¬ terarna Gazeta je ob tej priliki takole kadila visokemu gostu: "Ljudski heroj se je smehljal, medtem ko se je sapica poigravala z njegovimi plavimi^kodri kakor bi ■jih božala. JST j egov široki in možat obraz je izžareval tolikšno ener¬ gijo, tolikšno voljo in notranjo toplino^in njegove lepe sive oči so odražale tako pronicajočega,ži¬ vahne ga, podžigajočega duha, da je postalo človeku na mah jasno, za¬ kaj izvaja ta ljudski vodja, ta ne¬ utrudni borec za mir in demokracijo tako mogočen vpliv v svoji deželi in onstran njenih mej." Minuli sta dve pičli leti. Toda ljubezen Lit.^Gazete do pre¬ krasnega demokratičnega viteza se je neverjetno ohladila. Kajti v septembru 1949. je ista L, Gazeta takole pisala o istem ljudskem heroju: KDO IZVOLI PREDSEDNIKA ZDA? Rojak je delal državljanski izpit. Bilo je tik po volitvah 1. 1916, ko toliko, da"ni bil tedanji predsednik Woodrow Wilson poražen. Sprva so sploh smatrali republi¬ kanca Charles Evans Hughesa za zma¬ govalca--dokler niso zaključili štetja glasov v Califomiji in do¬ gnali, daje dežela pomaranč in filmskih dev nagnila tehtnico na Wilsonovo stran. Zgodilo se je, da se je glasilo sodnikovo glavno vprašanje: "Kdo izvoli predsednika Združenih držav?" Ha, si misli naš korenjak, na to pa ne bo težko odgovoriti, saj so ga o tem d.obro podučili v večer¬ ni šoli. Ampak ko odpre usta, ne spravi iz njih drugega kakor: "One ... Onga... ali nekaj podobnega. Iz nepojasnjenega vzroka so mu mož¬ gani za hip odpovedali službo.-Mor¬ da je bila trema. Sodnik ni bil vide.ti najboljše volje. "Neli, ali bo kaj ali nič?" je nepotrpežljivo zagodrnjal. "Kdor koli ga je kdaj samo en¬ krat videl ali slišal, ve, da je klepetav kakor papiga, napihnjen, bombastičen in domišljav. Papiga se je oblekla v maršalsko uniformo'. Na paradah in banketih se prikaže okinčan kakor božično drevo in za¬ vija oči pred občinstvom. Vi bi ga morali videti, kako se postavlja— prša ven, glavo vznak, oči izbul¬ ji ene'." Isti čopič: Gazetin oziroma Stalinov: isti mož: uganili ste, naš dični hostarski^maršal Josip Broz Tito, toda takšna neverjetna razlika v portretih! Ni čudno, da imajo poklicni humoristi in klovni ali pajaci če¬ dalje težji boj za obstanek, ko pa se komunistični tovariši vseh baž tako trudijo in tako sijajno zabavajo vesoljni svet čisto zabadaval KO PREČITATS LIST, GA DAJTE PREBRATI SOSEDU ALI PRIJATELJU'. Prosilec se obupno ozre okrog sebe. "Sem že pogorel'." -si misli in na čelo mu stopijo debele potne srage. Tisti hit) pa se mu je v gla¬ vi posvetilo. "Californija'," se zmagoslavno zareži. "Califomija ga izvoli 1 ." Sodnikov obraz se zmrači kakor ob hudi uri. Prosilcu pade srce v hlače. "Na smrt si ga pokidal, Ja¬ nez janezastil" se huduje sam nase in na časopise, ki so zadnje tedne venomer pisali, da je Califomija izvolila Nilsona za predsednika. "Zakaj nisem pomislil, kako so mi oče zabičevali, da ne smem nikdar zaupati tujim ljudem pa cajtengam'. Pa je šel moj popir po vodi..." In res je bilo videti, da je bila Ocepkova usoda nepreklicno za¬ pečatena. Tedaj pa^se je sodnik ne¬ nadoma z dlanjo počil po čelu ter se veselo zakrohotal. "By Jove,"je med smehom spravil iz sebe, "saj ima mož prav 1 . Saj, Califomija, to pot prav gotovo..." o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o- Ali ste že brali roman JUTRO BREZ SONCA? v Ce še nimate te lepe, napete zgodbe o dveh mladih ljudeh, ki zatajita svojo lastno srečo za¬ radi naroda In domovine, si jo nemudoma naročite. Cena trdo ve¬ zani knjigi $3.00 s poštn. vred. Pošljite naroči].o na KOPRIVE, 1107 E. 74 Street, Cleveland 3,0. S tem je bil izpit končan in Janez Ocepek je postal ponosen last¬ nik dragocene listine, ki mu je jam¬ čila domovinsko pravico v Ameriki, -o-o- TONE SELIŠKAR IZ LJUBLJANE se huduiejaa kritike "nove Jugosla¬ vije", ceš da "pozabijo napisati vzroke, zakaj ni priznaš vsega v izobilju". Isti Seliškar pa obkla¬ da z obrekovalci in fašisti vse,ki prav to delamo---kažemo na te vzro- ;ke: komunizem in Tl.tal- Po mu tro7.it,e, če mu morete'. Stran 6 Koprive Marec 1951 ZAKON JE ODREDIL ENAKOST. . . Na ulici se srečata Ljuba,že¬ na načelnika v minister*stvu in so¬ proga partijskega odličnika Draga. LJUBA: Zdravo, Draga. Odkod pa oziroma kam, če smem vprašati? DRAGA: Zdravo, v dušica. V tr¬ govini sem bila. Mož je povabil na večerjo tovariša ministra, pa sem morala po dodatne špecerije. Fa je tako nerodno, odkar so izdali ta neumni^zakon, ki izenača—haha^to so ti šalj ivci'.~-torej , ki^jamci enakopravnost pri delitvi živil: pri zadnjih vratih moraš v štacuno in potem poslati služkinjo z robo naprej po ovinkih, kakor tatovi! Drugače te opazi ta vulgarna masa in zažene krik, kakor bi NJIM iz¬ pod zob jemala' Neznosno'. IZ UPRAVE Kdor misli, da je nabiranje novih naročnikov za list kakršen je naš tako rekoč nemogoče, naj stopi k Mihaelu Vrčku v Newburg in zvedel bo, da to ni nič težke¬ ga. Samo za njimi je treba stopi¬ ti, pravi vrli mož, ki je baš ie dni prejel od nas izvod romana "Jutro brez sonca" kot nagrado za deset novih naročnikov. v Večina^novih naročnikov vora- sa za vse številke Kopriv od za¬ četka", toda jim, žal,'ne moremo ustreči. Zanimanje za Koprive je namreč mnogo večje kakor smo pri¬ čakovali ^in tako je prvih pet številk že pošlo. Ostalo je le še nekaj februarskih številk, ki jih bomo pošiljali novim naročnikom, dokler jih ne zmanjka. LJUBA: Res je tako. Nesramne¬ žem ni dovolj, da smejo kupovati moko in fižol iz Amerike po zniža¬ ni ceni; še to kavo, šunke, slad¬ kor in druge poslastice, ki spada¬ jo nam, eliti, bi radi sami požrli, Drhal! DRAGA: Tako je, kadar se raz¬ pase ljudska demokracija. Pomoliš psu mezinec^ pa ti mrha zagrabi roko... Sreča v nesreči, da smo mi na vrhu bol g prevejani od neumne mase. Drugače bi se nam res ne go¬ dilo nič bolje kakor njim. LJUBA: Saj. Potem bi res vla¬ dala enakopravnost—enakost glado- vanja v capah! -o- v "Ju nou, Zov," se je pobahal Frank, "naša Mary pa dela v^ofis." "Ju dan seji" se je začudil prijatelj. "Kakšen žab pa ma?" "Pometa," se je odrezal Frank. (Prispeval J.K.) PRITOŽBE ZOFSR INFLACIJO SO postale vsakdanje kakor draginja in davki. Celo inače optimistični Jaka .od Ameriške Domovine se^je oni dan dušal, da se ne splača več živeti in garati, ko pa vse požro državni proračuni in inflacija. Toda kvišku srca, prijatelji, kaj¬ ti poslednji up še ni šel po vodi! Dokler vlada v Washingtonu ne zač¬ ne reševati inflacije na Stalinov način (vzame iz prometa ves denar in ga plača po en nov dolar za de¬ set starih) tako dolgo nam še ni treba obupati. To naj si zlasti zapomnijo tisti, ki se venomer vprašujejo: "Zakaj vlada nič ne ukrene zoper to in zoper ono?" Preveč vlade ni dobro! To vam lah¬ ko razloži vsak podanik totalitar- skih režimov, črnih in rdečih. MODROST V KAPSULAH Stara^ameriška bolezen je, da bi najrajši pogoltnili vso modrost tega sveta- v kapsulah, brez vsake muj e in-brez zapravljanja dragoce¬ nega časa, ki ga rajši porabi z zijanjem v televizijski sprejemnik ali kjerkoli, da mu le v knjige ali liste ni treba tiščati nosu in si trapiti možgan. Tako imamo razne "Digeste", ki "prebavijo" knjige, novice, članke itd. in vse sprešajo v majhne kapsule, ki jih vzamete preden greste soat, pa zju¬ traj toliko veste kot včeraj*. Eden teh magazinov je pred kratkim stis¬ nil 634 strani obsegajočo knjigo (Verdict of Three Decades) na(piši l.n reci enajst) 11 majhnih strani'. Samo bedak bo verjel, da je mogoče na 11 straneh povedati vse to, kar je pisatelju vzelo nad šest sto strani! Vendar na milijone Ameri- kancev to dejansko verjame in raz¬ ni "Digesti" in miniaturne revije (6x4 palce) gredo v milijonske na¬ klade. Ce prištejemo še televizijo in druge simbole modernega tehnič¬ nega napredka, skoro ni mogoče ui¬ ti zaključku, da bomo Amerikancl postali v doglednem času prvi med vsemi civiliziranimi narodi v—po¬ vršnosti, plitvosti in splošni ne¬ vednosti, Potem bodo v Vashingtonu -lahko začeli tudi misliti za nas. KOMUNISTI IN SOPOTNIKI NOC IN DAN AGITIRAJO ZA SVOJE ČASOPISE'. Zakaj? Zaradi zdravja? Zato, ker se zavedajo, da s časopisjem dosežejo ljudske množice! ALI SE MI UČIMO OD NJIH? Koliko naročnikov^KOPRIV je na delu za novimi naročniki? OVZNAKT.TE SVOJE PRIJATELJE IN ZNAN¬ CE Z NAŠIM LISTOM! SMRT _ Komi N 3 /.MU!