MCaf vse pišefo o ucitelj&tvu. šoli. prosveži in JUZJ —1 Članek Josipa Ribičiča f Karel Čapek, ki smo ga priobčili v 23. številki »Učiteljskc ga tovariša« dne 12. jan., je v celoti priobčil »Hrvatski učiteljski dom« od 28. januarja. —1 »Socialno vprašanje podeželja« je na- slov večjega članka v »Večerniku« z dne 3. II. V članku citira rezultate, ki jih je zbral »Učiteljski pokret« o socialnem stanju vaškcga otroka. —1 Prosvetno zrcalo gospodarske bede. Zalostne gospodarske in socialne razmere, ki kljub raznim slavospevom še vedno vladajo v Bosni in Hercegovini, odsevajo najbolj trpko iz podatkov o prosveti. — Tam je še 402.1021, oziroma 56,38 % nepismenih Ijudi. Okraji Bugojno, Prozor, Konjic, Livno, Duvno, Ljubuški in Mostar imajo povprečno po 70 % nepismenih, Prozor sam pa celo skoraj 86 %! — Okraji Stolac, Imotsk, Sinj, Knin in Bcnkovac imajo po 60 do 70 % nepismenih. — Celo mesta kažejo primeroma žalostno sliko: Split ima 15, Mostar 27, Livno skoraj 36, a Sibenik 44 % nepismenih prebivalcev. — Zlasti je nepismenost velika med ženskim svetom. — Ta žalostna prosvetna slika kliče po temeljitem ozdravljenju. Ali ne bi po vzgledu velikih kulturnih narodov za te predele uvedli prosvetne petletke, da bi po njej ne smelo biti nobenega odraslega Srba niti Hrvata niti muslimana v vsej Bosni in Hercegovini več, ki bi ne znal pisati?! (»Kmetski list« 1. II.) —1 »Edinost« z dne 4. II. prinaša članek »V obmejne vasi slovensko knjigo« raed drugim: In kljub temu, da se je tu in tam kdo pozanimal za revne, ob meji živeče šolarje in jim poleg nekaj hranil poslal še kako knjigo — tovrstnih del je še vse premalo. Vprašanje je, ali ne bi moglc naše založbe, rccimo mladinske, z veliko naklado, poslati na leto nekaj knjižnih zbirk in svojih izdanj med šolarje v obmejnih predelih. Pa tudi druge založbe! Ali ne bi mogle vnesti v svoj proračun neko določeno vsoto za odpomoč pisanc slovenskc besede potrebni mladini na naših mejah? Scveda, nekaj bi bilo treba pri tem žrtvovati vkljub težkim prilikam — drugi narodi nc žrtvujejo samo nekaj, temveč naravnost ogromno in mnogo. Mladino, ki jc prav za prav kvas narodovega življenja, bi bilo treba v teh predelih najprej razgibati; pa tudi odraslim bi bilo treba nuditi slovenske knjige, morda najprej strokovne, šele potem lcposlovne, zato bi se naj zavzeli in stvar proučili slovenski kulturni delavci in strokovnjaki. —1 »Največje zlo naroda« je naslov članka, ki ga prinaša »Vcčernik« z dne 1. II. Nepismenost jc največje zlo vsakega naroda. Tega se zavedamo v polni meri pri nas. Zato so merodajni ljudje, ki so odgovorni za usodo našega naroda, napovedali neizprosno borbo proti ncpismcnosti pri nas. Zalibog so bile pri nas, zlasti na jugu, desetletja takšnc prilike, ki so ovirale naš razvoj. Toda zadnja leta se te razmere naglo in zelo vidno izboljšujejo. Naša vojska sama je povzela akcijo za pobijanjc nepismcnosti. V najmanjših vaseh so zadnje čase organizirali tako zvanc ncdeljske šole z analfabetskimi tečaji. Učiteljstvo in druga idealna inteligenca je stavila svoj prosti čas in svoje zmožnosti v službo naroda. Vsepovsod na našem jugu je opažati uspehe teh prizadevanj in nepismenost vidno izginja. Vzrok nepismenosti je mnogokrat tudi po manjkanje šol. Zato ni čudno, če ostanejo otroci brez pouka, ker jim nikakor ni mofioče v preoddaljene šole. Tudi v tem pogledu se prilike izboljšujejo. Ustanavljajo se nove šo le, ki širijo prosvcto na vse strani. Nedeljake šole, analfabetski tečaji na podežclju in v vojski radikalno pobijajo nepismenost. Vzporedno se razvija tudi gospadarska in gospodinjska izobrazba. Vsepovsod prirejajo gospodinjske tcčaje, ki so sc na jugu zelo obnesli. Dobili smo že vrstc novih izobraženih mladih gospodinj in gospodarjev, ki z dobljenimi izkušnjami prenavljajo svoja gospodarstva.