Zbirka Delovni zvezki UMAR http://www.gov.si/umar/public/dz.php Janja Pečar Regije 2008 - izbrani socioekonomski kazalniki po regijah Delovni zvezek štev. 13/2008, let. XVII Kratka vsebina: Delovni zvezek je že trinajsti po vrsti z regionalno tematiko, saj na to temo izhajajo že od leta 1994. Njegov namen je čim bolj celovita predstavitev statističnih regij in posredno tudi občin (kjer to dopuščajo podatki) na podlagi različnih socio-ekonomskih podatkov in kazalnikov (prebivalstvo, BDP, zaposlenost in brezposelnost, izobrazba, dohodninska osnova, plače in poslovni izid gospodarskih družb). Ključne besede: regije, statistične regije, regionalni razvoj, kazalniki, standardna klasifikacija teritorialnih enot, prebivalstvo, regionalni bruto domači proizvod, brezposelnost, zaposlenost, poslovni izid, gospodarske družbe, izobrazba, dohodnina, plače Zbirka Delovni zvezki je namenjena objavljanju izsledkov tekočega raziskovalnega dela, analizi podatkovnih serij in predstavitvam metodologij s posameznih področij dela urada. S tem želimo spodbuditi izmenjavo zamisli o ekonomskih in razvojnih vprašanjih, pri čemer je pomembno, da se analize objavijo čim hitreje, tudi če izsledki še niso dokončni. Mnenja, ugotovitve in sklepi so v celoti avtorjevi in ne izražajo nujno uradnih stališč Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Objava in povzemanje publikacije sta dovoljena delno ali v celoti z navedbo vira. Delovni zvezki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Izdajatelj: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27 1000 Ljubljana Tel.: (+386) 1 478 1012 Telefaks: (+386) 1 478 1070 E-naslov: gp.umar@gov.si Odgovorna urednica: mag. Barbara Ferk (barbara.ferk@ gov.si) Delovni zvezek: Regije 2008 - izbrani socioekonomski kazalniki po regijah Avtorica: Janja Pečar (janja.pecar@ gov.si) Lektoriranje: Sektor za prevajanje Generalnega sekretariata Vlade RS Lektoriranje angleškega povzetka: Sektor za prevajanje Generalnega sekretariata Vlade RS Strokovni recenzent: dr. Marjan Ravbar Ljubljana, december 2008 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 332.1(497.4) PEČAR, Janja, 1961- Regije 2008 : izbrani socioekonomski kazalniki po regijah / Janja Pečar. - Ljubljana : Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, 2008. - (Delovni zvezki / Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, ISSN 1318-1920 ; letn. 17, št. 13) Dostopno na: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user upload/ publikacije/dz/2008/dz13-08.pdf ISBN 978-961-6031-81-3 243286016 KAZALO VSEBINE 1 UVOD................................................................................................................................................................................1 2 TERITORIALNE PODLAGE ZA IZKAZOVANJE REGIONALNIH STATISTIK...............................................................3 2.2 Namen klasifikacije NUTS.........................................................................................................................................4 2.3 Osnovna načela oblikovanja klasifikacije NUTS.........................................................................................................4 2.4 Sistem šifriranja in poimenovanja regij.......................................................................................................................5 2.6 Velikost enot NUTS....................................................................................................................................................6 2.7 Standardna klasifikacija teritorialnih enot - SKTE......................................................................................................9 3 PREBIVALSTVO............................................................................................................................................................11 3.1 Metodološka pojasnila..............................................................................................................................................11 3.2 Demografske značilnosti po statističnih regijah........................................................................................................11 3.2.1 Skupno število prebivalstva.....................................................................................................................................................11 3.2.3 Starostna struktura prebivalstva..............................................................................................................................................14 3.2.4 Staranje prebivalstva...............................................................................................................................................................16 3.2.5 Koeficient odvisnosti prebivalstva...........................................................................................................................................17 3.2.6 Naravno gibanje prebivalstva..................................................................................................................................................19 3.2.7 Selitveno gibanje prebivalstva.................................................................................................................................................19 3.2.8 Tablice umrljivosti....................................................................................................................................................................21 3.3 Primerjava s sosednjimi regijami na ravni NUTS 3 in NUTS 2.................................................................................22 3.4 Zaključek..................................................................................................................................................................24 4 REGIONALNI BRUTO DOMAČI PROIZVOD................................................................................................................27 4.1 Metodološka pojasnila..............................................................................................................................................27 4.2 Struktura bruto dodane vrednosti po statističnih regijah..........................................................................................29 4.4 Merjenje medregionalnih razlik v BDP na prebivalca...............................................................................................34 4.5.1 Primerjava z regijami sosednjih držav na ravni NUTS 3 in NUTS 2.......................................................................................36 4.6 Zaključek..................................................................................................................................................................38 5 REGIONALNA BREZPOSELNOST...............................................................................................................................41 5.1 Metodološka pojasnila..............................................................................................................................................41 5.2 Pregled brezposelnosti po statističnih regijah..........................................................................................................42 5.2.1 Strukturna brezposelnost........................................................................................................................................................44 5.3 Medregionalne razlike v brezposelnosti...................................................................................................................47 5.5 Zaključek..................................................................................................................................................................48 i 6 REGIONALNA ZAPOSLENOST....................................................................................................................................51 6.1 Metodološka pojasnila..............................................................................................................................................51 6.2 Registrirana oziroma formalna stopnja zaposlenosti in aktivnosti po regijah...........................................................52 6.3 Delovna mesta po regijah.........................................................................................................................................54 6.4 Indeks dnevne migracije...........................................................................................................................................55 6.5 Zaključek..................................................................................................................................................................58 7 IZOBRAZBA...................................................................................................................................................................60 7.1 Metodološka pojasnila..............................................................................................................................................60 7.2 Izobrazbena raven prebivalstva po regijah...............................................................................................................61 7.2.1 Šolanje po osnovni šoli in diplomanti......................................................................................................................................63 7.2.2 Nadaljnje izobraževanje..........................................................................................................................................................65 7.3 Zaključek..................................................................................................................................................................66 8 POSLOVNI IZIDI GOSPODARSKIH DRUŽB.................................................................................................................69 8.1 Metodološka pojasnila..............................................................................................................................................69 8.2 Poslovanje gospodarskih družb v letih 2006 in 2007...............................................................................................69 8.3 Zaključek..................................................................................................................................................................80 9 DOHODNINA IN PLAČE................................................................................................................................................82 9.1 Metodološka pojasnila..............................................................................................................................................82 9.2 Osnova za dohodnino na prebivalca po regijah.......................................................................................................82 9.3 Bruto plača na zaposlenega po regijah....................................................................................................................83 9.4 Zaključek..................................................................................................................................................................86 PODATKOVNA PRILOGA……………………………………..……………………………………………………………………93 ii Kazalo tabel, slik in kart Tabela 1: Spodnji in zgornji prag za povprečno velikost regij NUTS.........................................................................................................5 Tabela 2: Ravni NUTS in ustrezne nacionalne administrativne enote (2007)............................................................................................7 Tabela 4: Prebivalstvo regij, 2005 (v 1000)................................................................................................................................................9 Tabela 5: Gibanje števila prebivalstva po osnovnih starostnih skupinah, 1991-20071 (stopnje rasti v %)..............................................13 Tabela 6: Struktura prebivalstva po osnovnih starostnih skupinah (1981-20071)...................................................................................15 Tabela 7: Indeks staranja prebivalstva.....................................................................................................................................................16 Tabela 8: Koeficient odvisnosti, %...........................................................................................................................................................18 Tabela 9: Nekateri kazalniki naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva, 2006.................................................................................20 Tabela 10: Nekateri kazalniki naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva, 2007...............................................................................21 Tabela 11: Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, po spolu in regijah, 1999-2003.............................................................................22 Tabela 12: Primerjave s sosednjimi regijami na ravni NUTS 3 v številu prebivalstva, površini in gostoti poselitve, 1991-2005............23 Tabela 13: Primerjave s sosednjimi regijami na ravni NUTS 2 v številu prebivalstva, površini in gostoti poselitve, 1991-2005............24 Tabela 14: Bruto dodana vrednost - struktura po dejavnosti, 2005.........................................................................................................30 Tabela 15: Bruto dodana vrednost - struktura po regijah, 2005..............................................................................................................31 Tabela 16: Bruto domači proizvod na prebivalca po regijah, 2000, 2003 in 2005...................................................................................33 Tabela 17: Primerjava BDP na prebivalca (SKM) s sosednjimi regijami na ravni NUTS 3, 1995-2005..................................................36 Tabela 18: Primerjava BDP na prebivalca (SKM) s sosednjimi regijami na ravni NUTS 2, 1995-2005..................................................38 Tabela 19: Stopnja registrirane brezposelnosti (v %)...............................................................................................................................42 Tabela 20: Sprememba v stopnji registrirane brezposelnosti (v odstotnih točkah) glede na preteklo leto..............................................43 Tabela 21: Značilne skupine registriranih brezposelnih oseb..................................................................................................................45 Tabela 22: Stopnja delovne aktivnosti ali formalne zaposlenosti (v %), po registru................................................................................52 Tabela 23: Stopnja registrirane oziroma formalne aktivnosti (v %)..........................................................................................................53 Tabela 24: Nekateri kazalniki po tipu občine glede na dnevno migracijo, 2005 in 2007..........................................................................56 Tabela 25: Indeks dnevne migracije (delovna mesta na formalno delovno aktivno prebivalstvo)...........................................................57 Tabela 26: Presežek/primanjkljaj delovnih mest glede na formalno aktivno prebivalstvo v % od domačega formalno aktivnega prebivalstva...............................................................................................................................................................................................57 Tabela 27 : Število let šolanja in izobrazbena sestava prebivalstva 15+ po stopnjah dosežene izobrazbe............................................62 Tabela 28: Nekateri kazalniki izobraževanja............................................................................................................................................64 Tabela 29: Nadaljnje izobraževanje.........................................................................................................................................................66 Tabela 30: Nekateri kazalniki uspešnosti poslovanja gospodarskih družb v letih 2006 in 2007..............................................................71 Tabela 31: Rezultati poslovanja regij v letih 2006 in 2007.......................................................................................................................76 Tabela 32: Dodana vrednost gospodarskih družb na prebivalca.............................................................................................................78 Tabela 33: Osnova za dohodnino na prebivalca in zavezanca................................................................................................................83 Tabela 34: Bruto plača na zaposlenega...................................................................................................................................................84 Slikal: Indeks staranja in stopnja rasti prebivalstva, 1981-20071..........................................................................................................17 Slika 2: Sprememba BDP na prebivalca v odstotnih točkah glede na povprečje Slovenije - primerjava leta 2005 z letom 2000..........32 Slika 3: Koeficient variacije regionalnega BDP, Slovenija, 2000-2005....................................................................................................34 Slika 4: Medregionalne razlike na ravni NUTS 3 v državah članicah EU, 2005.......................................................................................35 Slika 5: Primerjava BDP na prebivalca (v SKM) s sosednjimi regijami na ravni NUTS 3, 2001 in 2005.................................................37 Slika 6: Primerjava BDP na prebivalca (v SKM; EU-27 = 100) s sosednjimi regijami na ravni NUTS 2, 2001 in 2005...........................38 Slika 7: Sprememba stopnje brezposelnosti v odstotnih točkah..............................................................................................................43 Slika 8: Koeficient variacije regionalne brezposelnosti, Slovenija, 2000-2007........................................................................................48 Slika 9: Sprememba v številu delovnih mest v odstotkih - primerjava leta 2007 z letom 2000...............................................................54 Slika 10: Število let šolanja prebivalstva 15+, 2002.................................................................................................................................63 Slikali: Gospodarnost poslovanja..........................................................................................................................................................70 Slika 12: Delež čiste izgube poslovnega leta v celotnih prihodkih...........................................................................................................75 Slika 13: Dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega............................................................................................................77 Slika 14: Delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v celotnih čistih prihodkih od prodaje............................................................77 Slika 15: Stroški dela v dodani vrednosti gospodarskih družb.................................................................................................................79 Slika 16: Delež dolga v virih sredstev.......................................................................................................................................................80 Slika 17: Povprečna nominalna rast plač po regijah za leto 2007 (%).....................................................................................................85 Slika 18: Koeficient variacije, v %.............................................................................................................................................................85 iii Kartal: Indeks staranja prebivalstva, 2007.............................................................................................................................................26 Karta 2: Regionalni bruto domači proizvod na prebivalca, 2005..............................................................................................................40 Karta 5: Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo, 2006..........................................................................................................................68 Karta 6: Dodana vrednost gospodarskih družb na prebivalca, 2007.......................................................................................................81 Karta 8: Bruto plače na zaposlenega, 2007.............................................................................................................................................88 iv List of tables, graphs and maps Table 1: Minimum and maximum thresholds for the average size of the NUTS regions ........................................................................... 5 Table 2: Correspondence between the NUTS levels and the national administrative units (2007) ........................................................... 7 Table 3: Area of the regions (in km2) .......................................................................................................................................................... 8 Table 4: Population of the regions, 2005 (in 1000) .................................................................................................................................... 9 Table 5: Population by basic age groups, 1991–20071 (growth rates in %) ............................................................................................ 13 Table 6: Structure of population by basic age groups (1981–20071) ....................................................................................................... 15 Table 7: Ageing index ............................................................................................................................................................................... 16 Table 8: Dependency ratio, % .................................................................................................................................................................. 18 Table 9: Some indicators of natural and migration changes of population, 2006 .................................................................................... 20 Table 10: Some indicators of natural and migration changes of population, 2007 .................................................................................. 21 Table 11: Life expectancy at birth by sex and regions, 1999-2003 .......................................................................................................... 22 Table 12: Comparison with neighbouring regions (NUTS 3 level) by population, area and density, 1991–2005 .................................... 23 Table 13: Comparison with neighbouring regions (NUTS 2 level) by population, area and density, 1991–2005 .................................... 24 Table 14: Gross value added – Activity structure, 2005 ........................................................................................................................... 30 Table 15: Gross value added – Regional structure, 2005 ........................................................................................................................ 31 Table 16: Gross domestic product by regions, 2000, 2003 and 2005 ...................................................................................................... 33 Table 17: Comparison of GDP per capita (PPS) with neighbouring regions (NUTS 3 level), 1995–2005 ............................................... 36 Table 18: Comparison of the GDP per capita (PPS) with neighbouring regions (NUTS 2 level), 1995–2005 ......................................... 38 Table 19: Registered unemplyment rate (in %) ........................................................................................................................................ 42 Table 20: Change of regional unemployment rate in percentage points over years ................................................................................ 43 Table 21: Groups of registered unemployment persons .......................................................................................................................... 45 Table 22: Employment population ratio (in %), by register ....................................................................................................................... 52 Table 23: Activity (participation) ratio (in %), by register .......................................................................................................................... 53 Table 24: Selected indicators by type of municipality according to daily migration, 2005 and 2007 ....................................................... 56 Table 25: Daily migration index (Jobs relative to persons in formal employment) ................................................................................... 57 Table 26: Surplus/deficit of jobs relative to the labour force, as a % of the domestic labour force .......................................................... 57 Table 27: Number of shooling years and education structure of the population aged 15 and over by school attainment ....................... 62 Table 28: Some indicators of education ................................................................................................................................................... 64 Table 29: Continuing education ................................................................................................................................................................ 66 Table 30: Selected indicators of performance of commercial companies in 2006 and 2007 ................................................................... 71 Table 31: Business results in regions in 2006 and 2007 .......................................................................................................................... 76 Table 32: Value added of commercial companies per capita .................................................................................................................. 78 Table 33: Taxable earnings per capita and per tax payer ........................................................................................................................ 83 Table 34: Gross wage per employee ....................................................................................................................................................... 84 Graph 1: Ageing index and population growth, 1981–20071 .................................................................................................................... 17 Graph 2: Change in GDP per capita in percentage points of the average of Slovenia – 2005 over 2000 ............................................... 32 Graph 3: Coefficient of variation of regional GDP, Slovenija, 2000–2005 ............................................................................................... 34 Graph 4: Regional disparities in EU member states at the NUTS 3 level, 2005 ...................................................................................... 35 Graph 5: GDP per capita by regions in PPS (NUTS 3) - neighbouring regions compared to the EU-27 average, 2001 and 2005 ........ 37 Graph 6: GDP per captia by regions in PPS (NUTS 2) – neighbouring regions compared to the EU-27 average, 2001 and 2005 ....... 38 Graph 7: Change of regional unemployment rate in percentage points ................................................................................................... 43 Graph 8: Coefficient of variation of regional unemployment, Slovenia, 2000–2007 ................................................................................ 48 Graph 9: Change in the number of jobs in percentages – 2007 over 2000 ............................................................................................. 54 Graph 10: Number of schooling years of the population 15+, 2002 ......................................................................................................... 63 Graph 11: Operating revenues to operating expenses ............................................................................................................................ 70 Graph 12: Net loss for the financial year as a percent of total revenues ................................................................................................. 75 Graph 13: Value added of commercial companies per employee ........................................................................................................... 77 Graph 14: Net revenues from sales in foreign markets as a percent of total revenues from sales ......................................................... 77 Graph 15: Labour costs as a percent of value added of commercial companies .................................................................................... 79 Graph 16: Debt as a percent of liabilities and capital ............................................................................................................................... 80 Graph 17: Nominal growth of gross wages by regions, 2007 (%) ............................................................................................................ 85 Graph 18: Coefficient of variation, in % .................................................................................................................................................... 85 v Map 1: Ageing index, 2007 ....................................................................................................................................................................... 26 Map 2: GDP per capita by regions ........................................................................................................................................................... 40 Map 3: Registered unemployment rate, 2007 .......................................................................................................................................... 50 Map 4: Daily migration index, 2007 .......................................................................................................................................................... 59 Map 5: Population with tertiary education, 2006 ...................................................................................................................................... 68 Map 6: Value added of commercial companies per capita, 2007 ............................................................................................................ 81 Map 7: Taxable earnings per capita, 2006 ............................................................................................................................................... 87 Map 8: Gross wage per employee, 2007 ................................................................................................................................................. 88 vi SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC APZ anketa o delovni sili ADS aktivna politika zaposlovanja AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve BDP bruto domaci proizvod BDV bruto dodana vrednost DURS Davčna uprava Republike Slovenije ECP European comparison programme EK Evropska komisija ESA 79 Evropski sistem nacionalnih računov iz leta 1979 ESA 95 Evropski sistem nacionalnih računov iz leta 1995 EU Evropska unija EUROSTAT Evropski statistični urad GIS Geografski informacijski sistem GURS Geodetska uprava Republike Slovenije ICP PROJECT international comparison project ILO International labour organisation LAU local administrative units NUTS Nomenclature of territorial units for statistics PKM pariteta kupne moči PPM purchasing power parity (glej PKM) PPS purchasing power standards (glej SKM) SDMSW Spatial data management system for Windows SKM standardi kupne moči SKTE Standardna klasifikacija teritorialnih enot SRDAP Statistični register delovno aktivnega prebivalstva SRS Slovenski računovodski standardi SURS Statistični urad Republike Slovenije UMAR Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ZGD Zakon o gospodarskih družbah ZRSZ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje vii SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC DRŽAV EU AT Avstrija BE Belgija CY Ciper CZ Češka DE Nemčija DK Danska EE Estonija ES Španija FI Finska FR Francija GR Grčija HU Madžarska IE Irska IT Italija LT Litva LU Luksemburg LV Latvija MT Malta NL Nizozemska PL Poljska PT Portugalska SE Švedska SI Slovenija SK Slovaška UK Združeno kraljestvo viii Povzetek Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) izdaja delovne zvezke z regionalno tematiko že od leta 1994 in pričujoči delovni zvezek je že trinajsti po vrsti. Njihov namen je čim celovitejša predstavitev regij na podlagi različnih socioekonomskih podatkov in kazalnikov. Publikacija je imela kar nekaj let bolj ali manj ustaljeno vsebino. V letu 2004 smo njeno zasnovo spremenili, tako da delovni zvezek predstavlja različna področja (npr. prebivalstvo, brezposelnost, zaposlenost …) v luči statističnih regij, medtem ko je bila pretekla leta zgradba obrnjena - vsaka regija posebej je bila predstavljena z različnimi socioekonomskimi kazalniki. V nadaljevanju predstavljamo nekaj osnovnih ugotovitev po posameznih področjih, ki so rezultat ugotovitev analize na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov. Število prebivalstva raste predvsem v regijah zahodnega dela države, koncentracija pa se nadaljuje v Osrednjeslovenski regiji, kjer živi dobra četrtina vsega prebivalstva Slovenije. Rast števila prebivalstva v Sloveniji je bila od leta 1997 do 2005 izključno posledica priseljevanja tujcev, leta 2006 in 2007 pa je bila pozitivna tudi naravna rast. Kljub temu je k povečanju števila prebivalstva prispevala predvsem selitvena rast, saj je bila naravna rast premajhna. Poleg tega lahko v bližji prihodnosti pričakujemo, da tudi naravna rast ne bo več pozitivna, tako da je za prihodnji demografski razvoj Slovenije značilno, da bo odvisen od priselitev iz tujine. V letu 2007 so zabeležile pozitiven naravni prirast in obenem pozitiven selitveni prirast Osrednjeslovenska, Gorenjska, Savinjska, Jugovzhodna Slovenija, Koroška in Zasavska regija. Zaradi upadanja naravne rasti in manjše smrtnosti prebivalstva se spreminja starostna struktura prebivalstva po regijah. Povečuje se delež starega in zmanjšuje delež mladega prebivalstva. S tem raste tudi indeks staranja prebivalstva. V letu 2007 je bilo že v vseh regijah več starega kakor mladega prebivalstva (indeks staranja je bil večji od 100). Razlike med regijami po tem kazalniku se zmanjšujejo zaradi pospešenega staranja prebivalstva v vseh regijah in s tem zmanjševanja relativnih razlik glede na slovensko povprečje in druge regije. Zaradi istih vzrokov pa se zmanjšuje tudi koeficient odvisnosti mladega prebivalstva in povečuje koeficient odvisnosti starega prebivalstva. V primerjavi s sosednjimi regijami v Italiji, Avstriji in na Madžarskem na ravni NUTS 3 so slovenske statistične regije po številu prebivalstva med manjšimi, vendar ne vse. Osrednjeslovenska je po številu prebivalstva na drugem mestu, takoj za italijansko provinco Videm. Gostota poselitve je daleč največja v provinci Trst (1.121 prebivalcev/km2), vendar je med regijami z relativno visoko gostoto poselitve kar nekaj slovenskih - Osrednjeslovenska (tretje mesto), Zasavska in Podravska. V obdobju od leta 2002 do 2005 se je prebivalstvo v večini sosednjih regij zmanjšalo. Največji upad števila prebivalstva je zabeležila provinca Trst. Število prebivalstva se je najbolj povečalo v italijanski provinci Gorica. Na ravni NUTS 2 je največja regija po številu prebivalstva Furlanija - Julijska krajina, ki ima tudi najvišjo gostoto in beleži največji porast števila prebivalstva v obdobju od 2002 do 2005. Osrednjeslovenska regija ustvari največji delež bruto dodane vrednosti (skoraj 36 % v letu 2005) in ta delež vsako leto še nekoliko poveča, kar je tudi posledica vloge Ljubljane kot prestolnice, ki je v Osrednjeslovenski regiji. V daljšem časovnem obdobju so opazne večje spremembe strukture BDV po regijah. Tako se je v letu 2005 glede na leto 2000 v vseh regijah, razen v Obalno-kraški in Zasavski regiji, kjer ni prišlo do sprememb, zmanjšal delež kmetijskega sektorja. Tudi industrijski sektor se je zmanjšal v vseh regijah razen na Koroškem, največji porast pa je zabeležil predvsem storitveni sektor in deloma tudi gradbeništvo. Tudi po razvitosti, merjeni z BDP na prebivalca, dosega največje vrednosti Osrednjeslovenska regija. V letu 2005 je za 44,3 % presegala slovensko povprečje. Nadpovprečni BDP na prebivalca je bil še v Obalno-kraški regiji, vse ostale ix regije pa so bile pod slovenskim povprečjem, najbolj Pomurska regija - za eno tretjino. Osrednjeslovenska regija je tudi edina, ki presega povprečje EU-27 in to skoraj za četrtino. V letu 2005 je glede na predhodno leto večina regij, ki so pod slovenskim povprečjem, zmanjšala zaostajanje za njim, najbolj pa Koroška regija. Na drugi strani sta zaostajanje za slovenskim povprečjem najbolj povečali Pomurska in Notranjsko-kraška regija, ki sta že sicer na dnu slovenskih regij po tem kazalniku. Medregionalne razlike, merjene tako s koeficientom variacije kot s primerjavo najboljše in najslabše regije, se nekoliko povečujejo, vendar so še vedno zmerne, če jih primerjamo z medregionalnimi razlikami znotraj držav članic. V obdobju 2000-2005 so se razlike med najbolj in najmanj razvito regijo pretežno povečale zaradi hitrejše rasti BDP na prebivalca v prestolnicah, kar je bilo značilno tudi za Slovenijo (z razmerja 1,9:1 na 2,2:1 v Sloveniji). Nekoliko pa se je povečal tudi koeficient variacije (v obdobju 2000 do 2005 za 4,3 ost.t., v letu 2005 glede na predhodno pa za 0,4 odst. t.). V primerjavi z regijami v sosednjih državah (NUTS 3), ki mejijo na slovenske statistične regije, je Osrednjeslovenska regija na tretjem mestu po višini BDP na prebivalca (pred okrajem Celovec - Beljak in provinco Trst). Kar nekaj slovenskih statističnih regij pa je v spodnjem delu skupine sosednjih regij po višini BDP na prebivalca. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v letu 2007 najvišja v Pomurski regiji (13,4 %), kjer je presegala slovensko povprečje za 74,1 %, nadpovprečna pa še v Podravski, Zasavski, Savinjski, Spodnjeposavski in Koroški regiji. Že tradicionalno najnižjo stopnjo ima tudi v letu 2007 Goriška regija (4,9 %), kateri se je pridružila še Gorenjska in jo celo malenkost prehitela. Stopnja registrirane brezposelnosti se je od leta 2000 naprej pretežno konstantno zmanjševala v vseh regijah. Zmanjšanje stopnje registrirane brezposelnosti je posledica zmanjšanja števila brezposelnih, ki je v letu 2007 tako glede na leto 2000, kot glede na leto 2006 upadlo v vseh regijah. Število brezposelnih se je zmanjšalo zaradi večje ponudbe delovnih mest, saj se je povečalo število delovno aktivnega prebivalstva v regijah. K zmanjšanju je precej prispevalo tudi črtanje brezposelnih iz različnih razlogov, ki niso povezani z zaposlitvijo brezposelnih (prepisi v posebno evidenco, šolanje, odjave po lastni volji ali črtanje zaradi nejavljanja na enotah ZRSZ itd.). Čeprav registrirane stopnje brezposelnosti upadajo, še vedno v vseh regijah ostaja problematična strukturna brezposelnost, ki se v vsaki regiji kaže na drug način in obstaja tudi v regijah s podpovprečno stopnjo registrirane brezposelnosti. Problematika strukturne brezposelnosti se je v obdobju od leta 2000 do 2007 nekoliko spremenila. Medtem ko so leta 2000 med brezposelnimi izstopali tisti z nizko izobrazbeno strukturo (med 40 in 60 %), trajni presežki med brezposelnimi in mladi, se zdaj strukturna brezposelnost kaže v povečanem deležu iskalcev zaposlitve s terciarno izobrazbo, povečanem deležu starejših brezposelnih, počasnem, a vztrajnem naraščanju deleža žensk in tudi brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas. Od področij, ki jih analiziramo v delovnem zvezku, se prav na področju regionalne brezposelnosti kažejo največje razlike med regijami, ki so se že nekaj let zapored zmanjševale, v letu 2007 pa ponovno nekoliko povečale. Tako je imela najslabša regija (Pomurska) 2,8-krat višjo stopnjo registrirane brezposelnosti kot najboljši (Gorenjska in Goriška). Tako razmerje med regijama je bilo že leta 2003. Za 1,6 odst. t. pa se je v letu 2007 glede na predhodno leto povečal tudi koeficient variacije, ki je tako znašal 31,6 %. Formalna stopnja zaposlenosti oziroma stopnja delovne aktivnosti pove, kolikšen delež celotnega delovno sposobnega prebivalstva je zaposlenega. Razlike po regijah so podobne kakor pri stopnji registrirane brezposelnosti. Navzgor najbolj odstopa Notranjsko-kraška regija, nadpovprečna formalna stopnja zaposlenosti pa je bila leta 2007 tudi v Osrednjeslovenski regiji, Jugovzhodni Sloveniji, Goriški, Gorenjski in Obalno-kraški regiji. Najnižjo je imela Pomurska regija. Stopnja formalne aktivnosti je nekoliko višja kakor stopnja formalne zaposlenosti, vendar so medregionalne razlike pri tem kazalniku manjše kakor pri stopnji formalne zaposlenosti. Delovna mesta so v Sloveniji zelo neenakomerno razporejena. Najbolj so zgoščena v Osrednjeslovenski regiji, kjer jih je skoraj tretjina, prevladujejo pa delovna mesta na področju storitvenih x dejavnosti. Če Osrednjeslovenski regiji prištejemo še delovna mesta v Podravski in Savinjski, je v treh regijah skupaj skoraj 60 % delovnih mest. Pomanjkanje delovnih mest v posameznih regijah povzroča večjo dnevno migracijo zaposlenih in višjo stopnjo brezposelnosti, ker vsi ne najdejo ustrezne zaposlitve niti zunaj regije bivanja zaradi strukturne brezposelnosti. Največje pomanjkanje delovnih mest glede na tam živeče aktivno prebivalstvo je v Zasavski regiji, kar povzroča več dnevnih migracij zaposlenih, na kar kaže tudi najnižji indeks dnevne migracije (nižji indeks pomeni manj delovnih mest za tam živeče delovno aktivno prebivalstvo). Izobrazbena raven prebivalstva po regijah, merjena s številom let šolanja, se ves čas povečuje. V povprečju se poveča za slabo leto na 10 (oziroma 11) let, medregionalne razlike pa so majhne. Po podatkih popisa prebivalstva 2002 ima najvišje število let šolanja prebivalstvo Osrednjeslovenske regije. Večje so razlike po spolu, vendar tudi glede tega vse regije razlike zmanjšujejo, najbolj Osrednjeslovenska. Po podatkih Ankete o delovni sili za leto 2006 so imele najboljšo izobrazbeno strukturo prebivalstva z najmanjšim deležem osnovnošolske in najvišjim deležem terciarne izobrazbe Osrednjeslovenska, Obalno-kraška in Gorenjska regija. Na drugi strani pa je imela najslabšo izobrazbeno strukturo Pomurska regija. V regijah Zahodne Slovenije je tudi okoli polovica prebivalcev v starosti od 19 do 26 let vpisanih v terciarno izobraževanje. Bruto stopnja vključenosti v izobraževanje, ki meri dostopnost do raznih oblik izobraževanja, se povečuje v vseh regijah, največja pa je v Osrednjeslovenski regiji, kjer že presega 80 % prebivalstva v starosti od 6 do 26 let vključenega v različne izobraževalne programe. Tudi število tistih, ki izobraževanje na terciarni ravni dejansko zaključijo, se povečuje, vendar pa število diplomantov ni nujno visoko v regijah, ki imajo tudi visoko število vpisanih v terciarno izobraževanje. Poleg različnih razlogov, ki vplivajo da to, da študenti ne zaključijo študija, pa nekatere regije svojih kadrovskih zmožnosti ne morejo izkoristi tudi zato, ker njihovi diplomanti odidejo v druge regije (npr. Goriška, Koroška, Zasavska regija). Za kadrovsko krepitev po regijah je pomembna tudi vključenost v programe nadaljnjega izobraževanja, s katerimi udeleženci ne pridobijo višje ravni formalne izobrazbe, ampak kvalifikacijo za zaposlitev ali širšo splošno izobrazbo. Vendar pa so zaenkrat te oblike izobraževanja bolj pogoste le v nekaterih regijah (Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska, Notranjsko-kraška, Podravska regija). V letu 2007 se je v primerjavi z letom 2006 poslovanje gospodarskih družb v regijah večinoma izboljšalo. Neto čisti dobiček poslovnega leta so izkazale vse regije. Največja koncentracija gospodarskih družb, kar je deloma posledica tudi zbiranja in prikazovanja statističnih podatkov (sedežni princip), je v Osrednjeslovenski regiji, ki je ustvarila kar 46 % neto čistega dobička Slovenije. Ta regija je na prvem mestu tudi po številnih drugih kazalnikih. Tako je imelo leta 2007 dobrih 45 % gospodarskih družb sedež v Osrednjeslovenski regiji, ki so zaposlovale 36,1 % delavcev v njih in ustvarile skoraj 45 % celotnih prihodkov gospodarskih družb Slovenije. Osrednjeslovenska regija pa je podpovprečna po deležu ustvarjenih prihodkov na tujih trgih, kar je posledica strukture gospodarstva, ki je manj izvozno usmerjeno, in njene vloge kot prestolnice države. Tudi dodana vrednost gospodarskih družb na prebivalca v regijah kaže na koncentracijo v Osrednjeslovenski regiji. V letih 2005 in 2006 je namreč edina presegala slovensko povprečje, in sicer za okoli dve tretjini, v letu 2007 pa se ji je pridružila še Jugovzhodna Slovenija, ki pa le malenkost presega slovensko povprečje. Osnova za dohodnino na prebivalca je kazalnik, ki prikazuje ekonomsko moč prebivalstva obravnavane teritorialne enote. Medregionalne razlike so po tem kazalniku relativno majhne in se med leti ne spreminjajo bistveno. Razmerje med najboljšo, Osrednjeslovensko regijo, in najslabšo, Pomursko regijo, je po tem kazalniku že od leta 2003 naprej 1,6 : 1. To razmerje je razmeroma majhno, če ga primerjamo z razmerjem, ki upošteva npr. BDP na prebivalca (2,2 : 1), vendar po drugi strani precejšnje, saj pomeni za dobrih 60 % višjo osnovo v Osrednjeslovenski regiji v primerjavi s Pomursko. Tudi koeficient variacije je manjši kot npr. pri BDP na prebivalca in znaša 12 % v letu 2006. Take medregionalne razlike ne presenečajo. Osnova za dohodnino xi temelji večinoma na osebnih prejemkih (vsaj do leta 2006, za katero imamo zadnje podatke), med katerimi imajo največji delež plače, kjer so še manjše medregionalne razlike kakor pri osnovi za dohodnino (razmerje je 1,4 : 1). Vendar tudi take medregionalne razlike niso zanemarljive, saj pomenijo v povprečju za 40 % višje bruto plače na zaposlenega v Osrednjeslovenski kot v Pomurski regiji. xii Summary The Institute of Macroeconomic Analysis and Development (IMAD) has been publishing working papers on regional topics since 1994. The present issue is the thirteenth subsequent working paper of its kind. These papers provide a comprehensive analysis of the Slovenian statistical regions using a number of different socio-economic data and indicators. For several years, regions were analysed using a standard concept, which was then changed in 2004. Since that time, the papers have presented various topics (e.g. population, unemployment, employment, etc.) from a regional perspective, while previously the focus was reversed – regions were analysed by means of diverse socio-economic indicators. Below we present the main findings of the current paper for each individual area, obtained by analysing the latest data available. The number of people is particularly increasing in the western Slovenian regions, while the population continues to be concentrated in the Osrednjeslovenska region, home to a quarter of all Slovenians. Since 1997, population growth in Slovenia has been entirely due to immigration from abroad. In 2006 and 2007, the natural increase was also positive, yet the population increase was due primarily to immigration, with the natural increase being relatively insignificant. In the near future we can expect that the natural increase will no longer be positive and that future demographic development will depend on immigration from abroad. In 2007, the Osrednjeslovenska, Gorenjska, Savinjska, Jugovzhodna Slovenija, Koroška and Zasavska regions recorded both a positive net migration (difference between the number of immigrants and the number of emigrants) and a positive natural increase (difference between the number of births and the number of deaths). The age structure of the population is changing due to the declining natural increase and lower mortality rates. The proportion of elderly people is rising while the share of young people is shrinking. The population ageing index has consequently been rising as well. In all regions its value in 2007 exceeded 100, indicating that the elderly outnumbered the youth in these regions. Regional differences for this indicator have been narrowing due to the rapid ageing of the population observed in all regions and the consequent narrowing in the relative gaps with the Slovenian average and with other regions. Due to the same reasons, the young age dependency ratio is narrowing and the old age dependency ratio is increasing. Compared with the neighbouring NUTS 3 level regions in Italy, Austria and Hungary, most, but not all, statistical regions in Slovenia are relatively small in terms of population size. The Osrednjeslovenska region, however, is the second largest region in the area, following the Italian province of Udine. The province of Trieste has by far the highest population density (1121 people/km2), but there are also a number of Slovenian regions with relatively high population density: Osrednjeslovenska (ranked third), Zasavska and Podravska. In the period from 2002 to 2005, the population in most neighbouring regions shrank. The sharpest drop in population was recorded in the Trieste province. On the other hand, the population increased the most in the Italian province of Gorizia. On the level of NUTS 2, Friuli-Venezia Giulia is the largest region according to population size, and also has the highest density and the largest increase in population size in the period 2002–2005. The Osrednjeslovenska region generates the largest share (almost 36% in 2005) of Slovenia's gross value added (GVA) and increases its share every year. This is partly because Ljubljana, the capital, is located in this region. Changes in regional GVA structure over a longer time period have been noted. In 2005, compared to 2000, the share of the agriculture sector contracted in all regions, except in the Obalno-kraška and Zasavska regions, where no changes were observed. The industrial sector decreased in all regions except in Koroška, xiii while the service sector strengthened the most and the construction sector increased. The Osrednjeslovenska region also scores highest in terms of GDP per capita. In 2005 it exceeded the Slovenian average by 44.3%. GDP was also above the Slovenian average in the Obalno-kraška region. All other regions lagged behind the Slovenian average, Pomurska the most by almost one third. Osrednjeslovenska is the only Slovenian statistical region which exceeded the EU-27 average in this indicator – by almost a quarter. In 2005, when compared with 2004, most of the regions which were below the Slovenian average narrowed their gap with it, the Koroška region the most. On the other hand, the Pomurska and Notranjsko-kraška regions narrowed their gaps with the Slovenian average the least. Regional disparities measured by the coefficient of variation, or the ratio between the best and the worst performing regions, are slightly increasing, but they are still moderate, especially compared to regional disparities within other EU countries. In the period 2000–2005, regional disparities between the best and worst performing regions increased by 4.3 p.p. and 0.4 p.p. in 2004–2005, due to faster growth of GDP per capita in the capital, which was also the case in other EU countries. Comparison between border regions in neighbouring countries (NUTS 3) ranks the Osrednjeslovenska region third according to BDP per capita (before the district of Klagenfurt-Villach and the province of Trieste). Quite a few Slovenian statistical regions are in the lower part of the group of neighbouring regions in terms of GDP per capita. The Pomurska region recorded the highest registered unemployment rate in 2007 (13.4%), exceeding the Slovenian average by 74.1%. An above-average unemployment rate was also registered in the Podravska, Zasavska, Savinjska, Spodnjeposavska and Koroška regions. In 2007, traditionally, the lowest registered unemployment rate recorded was in the Goriška region; Gorenjska joined this group and even exceeded it slightly. The registered unemployment rate has been on the decline since 2000 in all regions. The reason for the decline is a decrease in the number of unemployed as more jobs have become available in certain regions, while many people have also been deleted from unemployment registers for various reasons. In spite of the decrease in the registered unemployment rate, structural unemployment is problematic in all regions, surfacing in a specific way in each of them, including those with a below-average registered unemployment rate. Problems of structural unemployment have changed slightly in the period 2000–2007. In 2000, unemployed persons had a low level of education (between 40 and 60%); they were permanently laid-off workers or youth. Now structural unemployment is increasing in the share of job seekers with higher education, older unemployed and unemployed women, which slightly, but permanently, increases the unemployed due to loss of fixed-term employment. From the indicators analysed in the Working Paper, those measuring regional unemployment show the highest variation across regions. They were narrowing for a number of consecutive years and increased slightly in 2007. The worst region (Pomurska) had a 2.8 times higher registered unemployment rate than the best two (Gorenjska and Goriška). Such differences between regions existed in 2003. The coefficient of variation has also increased by 1.6 p.p. and scored 31.6%. The rate of formal employment (employment-population ratio) shows the share of the working age population which is employed. It exhibits similar regional variation than those of registered unemployment. In 2007, the formal employment rate was the highest in the Notranjsko-kraška region and above-average also in the Osrednjeslovenska, Jugovzhodna Slovenija, Goriška, Gorenjska and Obalno-kraška regions. The lowest rate was in the Pomurska region. The formal activity rate is always slightly higher than the formal employment rate, but regional differences in this indicator are smaller than the variation in formal employment rates. Jobs are very unevenly distributed in Slovenia. They are concentrated in the Osrednjeslovenska region, with almost one third, and predominantly in the service sector. If we add jobs from the Podravska and Savinjska regions to Osrednjeslovenska, then we have almost 60% of the jobs in Slovenia in only three regions. The shortage of jobs in certain regions underlies the increased daily migration of employees and higher unemployment rates, xiv because not all workers get suitable employment, even outside their region of residence, due to structural employment. The Zasavska region has the highest job shortage relative to the size of the local working-age population, which creates higher commuter flows. This is also reflected in the region’s daily migration index (lower index values indicate fewer jobs available for the local labour force). The population's education level measured by years of schooling has been rising steadily. On average, this level rises by close to one year every ten (or eleven) years and shows low regional variation. According to the 2002 census, people living in the Osrednjeslovenska region have completed the highest number of years of schooling. The gender disparities for this indicator are greater, but all regions are narrowing this gap, particularly in the Osrednjeslovenska region. According to the Labour Force Survey for 2006, the best education structure with the lowest share of people with primary school and the highest share of people with tertiary education is in the Osrednjeslovenska, Obalno-kraška and Gorenjska regions. On the other hand, the poorest education structure was found in the Pomurska region. In the regions of the western part of the country, almost one half of the population between the ages of 19 and 26 are enrolled in tertiary education. The gross enrolment ratio, which measures access to various types of education, has been rising in all regions. The highest value was recorded in the Osrednjeslovenska region, where almost 80% of the potential population between the ages of 6 to 26 participates in diverse educational programmes. The number of people who actually finish studies at the tertiary level is also rising. However, the number of graduates is not necessarily high in regions with high enrolment levels in tertiary education. In addition to the various factors that prevent students from finishing their studies, some regions (e.g., Goriška, Koroška, Zasavska) are also unable to exploit their labour potential because their graduates move to other regions. The regional supply of labour can also be improved by involving people in programmes of continuing education, which do not lead to a higher degree of formal education but do ensure job qualifications or a broader general education. However, only a few regions have so far offered these programmes in significant numbers (Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska and Podravska). The performance of regional commercial companies generally improved in 2007 over 2006. All regions recorded a positive difference between net profit and net loss. The largest concentration of commercial companies (also due to statistics) is in the Osrednjeslovenska region, generating 46% of Slovenia’s positive difference between net profit and net loss. It is also in the lead in several other indicators. As many as 46% of all commercial companies operate in the Osrednjeslovenska region, employing 35% of workers and generating 45% of total revenues of all commercial companies in Slovenia. The Osrednjeslovenska region is below-average according to the share of net revenues from sales in foreign markets as a percent of total revenues from sales. This is a consequence of the structure of the economy in the Osrednjeslovenska region, which is less export oriented due to different functions of capital. Value added from commercial companies per capita also shows in the concentration of the Osrednjeslovenska region. In 2005 and 2006, it was the only region that exceeded the Slovenian average by approximately two thirds; in 2007, it joined Jugovzhodna Slovenija, which slightly exceeded the Slovenian average. The personal income tax base per capita is an indicator of the population’s economic power in a given territorial unit. Regional disparities in this indicator are relatively small in Slovenia and do not change significantly over the years. The ratio between the best performing region – Osrednjeslovenska – and the worst – Pomurska – according to this indicator totals 1.6 and shows almost no change from year to year. This ratio is relatively small compared to GDP per capita (2.2), but on the other hand is quite large. It means that there is about a 60% higher personal income tax base in the Osrednjeslovenska region than in the Pomurska region. The coefficient of variation is also low, totalling just 12% in 2006. However, it is not surprising that xv regional differences are so small. The personal income tax base is mainly based on personal income, which consists predominantly of wages. Regional disparities in wages are even lower than those in personal income tax in Slovenia (the ratio between the best region – Osrednjeslovenska – and the worst – Pomurska – is just 1.4). But we cannot ignore such disparities, given approximately 40% higher wages in Osrednjeslovenska than in the Pomurska region. xvi 1 UVOD Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) izdaja delovne zvezke z regionalno tematiko že od leta 1994 in pričujoči delovni zvezek je že trinajsti tovrstni. Njihov namen je čim celovitejša predstavitev regij na podlagi različnih socioekonomskih podatkov in kazalnikov. Publikacija je imela kar nekaj let bolj ali manj ustaljeno vsebino. V letu 2004 smo zasnovo delovnega zvezka spremenili, tako da delovni zvezek predstavlja različna področja (npr. prebivalstvo, brezposelnost, zaposlenost …) v luči statističnih regij, medtem ko je bila pretekla leta zgradba obrnjena - vsaka regija posebej je bila predstavljena z različnimi socioekonomskimi kazalniki. Statistična priloga vsebinsko ni spremenjena, kar uporabnikom omogoča lažjo primerjavo s preteklimi leti. V delovni zvezek so namreč vključene preglednice, ki so bile običajno tudi v preteklih delovnih zvezkih, seveda posodobljene z novimi podatki. Tako kakor vsako leto je tudi letos dodanih še nekaj novih (predvsem na ravni kohezijskih regij). Slike in večina preglednic, ki prikazujejo podatke po regijah, so vključeni že v besedilo, nekaj pa jih je tudi v prilogi. Preglednice, ki prikazujejo podatke po občinah in kohezijskih regijah, so v prilogi. Tako kakor pretekla leta smo besedilo popestrili še s tematskimi kartami1, ki so dodane k posameznim področjem. Prikazujejo različne kazalnike na ravni občin in tudi regij, kar omogoča, da si uporabniki obravnavano problematiko tudi prostorsko predstavljajo. Tematske karte so vsako leto iste kar omogoča primerjavo med različnimi leti. V delovnem zvezku smo uporabili najrazličnejše podatke, ki so bili na voljo do septembra leta 2008 (upoštevani letni podatki) na petih teritorialnih ravneh - na državni, na ravni statističnih regij, na ravni upravnih enot (to raven uporabljamo samo za agregacijo na raven regij, če ni na voljo podatkov na ravni občin), ravni občin (210), letos pa smo dodali še raven kohezijskih regij (raven NUTS 2), ki so začele veljati 1. 1. 2008. Teritorialni gradnik za statistične regije so večinoma občine, razen kadar ni na voljo podatkov na njihovi ravni. Meje občin in meje upravnih enot se ne ujemajo popolnoma. Ta odstopanja so majhna in do njih prihaja pri združevanju podatkov na ravni statističnih regij pri izračunih na podlagi seštevanja podatkov upravnih enot. Tudi letos prikazujemo nekatere podatke po regijah na ravni NUTS 3 v sosednjih državah, s čimer smo poskušali napraviti mednarodno primerjavo, vendar pa je letos popolnoma izpadla primerjava brezposelnosti med regijami NUTS 3 v Sloveniji in regijami NUTS 3 sosednjih držav. Eurostat podatkov za slovenske regije NUTS 3 ne objavlja več. Verjetno je vzrok nezanesljivost podatkov pri velikem številu naših regij, ker so premajhne. Glavni viri podatkov v delovnem zvezku so Statistični urad RS (SURS), Republiški zavod za zaposlovanje (ZRSZ), Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Davčna uprava RS (DURS) in Eurostat (Statistični urad Evropskih skupnosti). Preračuni so bili narejeni na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Vir prostorskih podatkov je Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS). Predstavljeni kazalniki so izračunani na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov na letni ravni, kar pomeni, da gre lahko za različne časovne preseke - odvisno od tega, kaj je bilo na voljo kot zadnji razpoložljiv podatek do zaključka delovnega 1 Tematske karte so izdelane z GIS (geografski informacijski sistem) aplikacijo SDMSW (Spatial Data Management System for Windows) podjetja Softdata, d. o. o. iz Ljubljane. 1 zvezka - do konca septemba 2008. Po posameznih tematskih sklopih so viri podatkov podrobneje predstavljeni, prav tako pa tudi nekatera metodološka pojasnila. Opredelitve izbranih kazalnikov, ki smo jih uporabili pri analizi podatkov o poslovanju gospodarskih družb, in ki temeljijo na statističnih podatkih iz bilance stanja in bilance uspeha gospodarskih družb (več o tem glej v poglavju 8.2 Poslovanje gospodarskih družb), so v prilogi. 2 2 TERITORIALNE PODLAGE ZA IZKAZOVANJE REGIONALNIH STATISTIK 2.1 Evropska klasifikacija NUTS Klasifikacijo statističnih teritorialnih enot (Nomenclature des unités territoriales statistiques - NUTS) je v začetku leta 1970 pripravil Eurostat (Statistični urad Evropskih skupnosti) v sodelovanju z drugimi oddelki Evropske komisije (EK) in državami članicami. Njen osnovni namen je bil določiti skladen sistem za delitev evropskega ozemlja kot podlago za oblikovanje regionalnih statistik Skupnosti. Čeprav klasifikacija NUTS dolgo ni imela zakonske podlage v evropskem pravnem redu, se je kljub temu uporabljala v evropski zakonodaji od leta 1988. V letu 2003 je bila v Evropskem parlamentu sprejeta prva uredba, ki ureja klasifikacijo NUTS - Regulation (EC) No 1059/2003 of the European Parliament and of the Council of 26 May 2003 on the establishment of a common classification of territorial units for statistics (NUTS), s čimer je klasifikacija NUTS postala del pravnega reda EU. Pomemben namen te uredbe je, da se z njo nadzira, vodi, usmerja in tudi »kroti« neizbežen proces sprememb v administrativnih strukturah držav članic, in sicer tako, da je vpliv teh sprememb na dosegljivost in primerljivost regionalnih statistik čim manjši. Klasifikacija NUTS večinoma temelji na administrativni delitvi vsake države. Običajno gre za dve ravni administrativne delitve, tretja raven pa ni administrativna. Povezava z administrativno ravnjo pomeni, da vsaka sprememba v administrativni delitvi države pomeni tudi spremembo klasifikacije NUTS. Dejansko je bilo od sedemdesetih let naprej kar nekaj takih sprememb v številnih državah EU. Z vsakim vstopom novih članic v EU je klasifikacija NUTS razširjena tudi na novinke. Tako so bile leta 2004 dodane regije iz 10 novih držav članic, od 1. 1. 2007 pa so v klasifikacijo vključene tudi regije iz držav zadnje širitve - Bolgarije in Romunije. Nove države članice so razdeljene na »statistične regije«, ki veljajo v vsaki posamezni državi, in so rezultat dvostranskih dogovorov v procesu približevanja EU. Po sprejetju klasifikacije so še vedno mogoče spremembe. Tako je Slovenija novembra 2005 poslala Evropski komisiji predlog za spremembo Uredbe (ES) št. 1059/2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot za raven NUTS 2. Tedaj je bil namreč sprejet novi Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je v institucionalno ureditev Slovenije uvedel dve kohezijski regiji: Vzhodno in Zahodno Slovenijo. V Vzhodno Slovenijo so vključene naslednje statistične regije na ravni NUTS 3: Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Spodnjeposavska, Jugovzhodna Slovenija in Notranjsko-kraška, v Zahodno Slovenijo pa Osrednjeslovenska, Gorenjska, Goriška in Obalno-kraška regija. Predlog te delitve Slovenije na ravni NUTS 2 je bil prvič predstavljen in obravnavan oktobra 2006 na rednem letnem sestanku delovne skupine za regionalne in urbane statistike na Eurostatu. Takrat je poleg Slovenije še 11 drugih držav članic predlagalo spremembo klasifikacije (Belgija, Češka republika, Danska, Nemčija, Španija, Italija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Finska, Združeno kraljestvo). Formalni postopek za uveljavitev sprememb je bil zaključen še pred koncem leta 2006, spremembe pa so začele veljati 1. 1. 2008. 3 2.2 Namen klasifikacije NUTS Klasifikacija NUTS ima več namenov: 1. Zbiranje, razvoj in usklajevanje regionalnih statistik Skupnosti Po letu 1970 je klasifikacija NUTS postopoma zamenjala in nadomestila različne statistične delitve, kakor so bile npr. kmetijske regije, transportne regije. Klasifikacija NUTS je bila tudi podlaga, na kateri so se razvili regionalni računi in bili opredeljeni regionalni vidiki različnih poročil, strokovnih mnenj in analiz Skupnosti. 2. Socioekonomske analize regij Klasifikacija NUTS je hkrati povezala regije med seboj po velikosti in omogočila tudi vrsto analitičnih ravni. NUTS 2 regije (osnovne regije) so pogosto postale osnovna območja, kjer so države članice izvajale regionalno politiko. Torej so postale tudi primerna raven za analizo regionalnih/nacionalnih problemov. Regije NUTS 1 imenujemo osnovne socioekonomske regije in so nastale z združevanjem osnovnih regij ravni NUTS 2. Uporabljale naj bi se za analizo regionalnih problemov Skupnosti. Regije NUTS 3, ki običajno vključujejo teritorialne enote, ki so premajhne za celostno ekonomsko analizo, se lahko uporabljajo za natančno določitev, kje so regionalni ukrepi nujno potrebni. 3. Oblikovanje regionalne politike Skupnosti; Regije ravni NUTS 2 se uporabljajo tudi za oceno upravičenosti do pomoči kohezijske politike. Regije, ki najbolj zaostajajo v razvoju so določene na ravni NUTS 2 (cilj konvergenca). Območja, upravičena do drugih ciljev (regionalna konkurenčnost in zaposlovanje ter evropsko ozemeljsko sodelovanje), so v glavnem določena na ravni NUTS 3. Regije na ravni NUTS 2 so se do sedaj uporabljale tudi pri pripravi periodičnih poročil o socialnem in ekonomskem položaju in razvoju v regijah Skupnosti (kohezijsko poročilo), ki ga mora EK pripraviti vsaka tri leta v skladu z 31. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006, ki se nanaša na Evropski sklad za regionalni razvoj. 2.3 Osnovna načela oblikovanja klasifikacije NUTS Osnovna načela klasifikacije NUTS: 1. Klasifikacija NUTS daje prednost institucionalnim regionalnim delitvam; Če klasifikacija temelji na normativnih merilih (ki so določeni), imenujemo tako nastale regije normativne regije. Njihove meje so določene na podlagi nalog, ki jih teritorialne enote (npr. občine, regije …) opravljajo glede na velikost populacije, potrebne za uspešno in ekonomično izvajanje teh nalog in tudi glede na zgodovinske, kulturne in druge dejavnike. Če regije združujemo med seboj na podlagi geografskih meril (npr. višina, vrsta prsti …) ali socioekonomskih meril (npr. enotnost, dopolnjevanje, različnost regionalnih gospodarstev …), potem take regije imenujemo analitične ali funkcionalne regije. Iz praktičnih razlogov, ki se nanašajo predvsem na razpoložljivost podatkov in uresničevanje regionalnih politik, klasifikacija NUTS v glavnem temelji na trenutnih institucionalnih delitvah v državah članicah (normativno merilo). 4 2. Klasifikacija NUTS daje prednost regionalnim enotam splošnega značaja; Včasih se v nekaterih državah članicah uporabljajo teritorialne enote, ki se nanašajo na določeno področje dejavnosti (npr. rudarske regije, regije železniškega prometa, kmetijske regije, regije trga dela …), vendar le izjemoma. Klasifikacija NUTS načeloma ne dopušča uporabe posebnih teritorialnih in lokalnih enot, pač pa daje prednost splošnim regionalnim enotam. 3. Klasifikacija NUTS je hierarhična klasifikacija na treh ravneh; Ker je klasifikacija NUTS hierarhična klasifikacija, deli vsako državo članico v regije NUTS 1, vsako od teh v regije NUTS 2 in tako naprej. Administrativna struktura držav članic običajno obsega dve glavni regionalni ravni (Länder in Kreise v Nemčiji, régions in départements v Franciji, Comunidades autonomas in provincias v Španiji, regioni in provincie v Italiji …). 4. Najnižji in najvišji prag za povprečno velikost regij NUTS; Že prva uredba o klasifikaciji NUTS (št. 1059/2003) določa tudi zgornjo in spodnjo mejo povprečne velikosti regij NUTS, ki se nanaša na število prebivalcev v njej in je razvidna iz Tabele 1 : Tabela 1: Spodnji in zgornji prag za povprečno velikost regij NUTS Table 1 : Minimum and maximum thresholds for the average size of the NUTS regions Raven Spodnji prag Zgornji prag NUTS 1 3.000.000 7.000.000 NUTS 2 800.000 3.000.000 NUTS 3 150.000 800.000 Vir/Source: European Commission, 2003(b). Glede na to, da ima lahko posamezna enota na ravni NUTS 3, merjena s povprečnim številom prebivalcev, med 150 in 800 tisoč prebivalcev, ima lahko Slovenija na ravni NUTS 3 največ 13 enot. To bi bilo treba upoštevati tudi pri oblikovanju števila bodočih pokrajin, na kar je opozoril tudi Statistični svet RS v procesu priprave bodoče pokrajinske zakonodaje. Ob odločitvi o 14 ali več pokrajinah v Sloveniji, bi bilo potrebno dvojno izkazovanje statističnih podatkov, in sicer za mednarodne primerjave na ravni priznanih NUTS 3 (največ 13 enot) in za nacionalne namene na ravni 14 ali več pokrajin. Nižje ravni klasifikacije NUTS (od NUTS 3 navzdol) se imenujejo lokalne administrativne enote (LAU - local administrative units). To so okrožja in občine in niso več predmet uredbe o NUTS. 2.4 Sistem šifriranja in poimenovanja regij Hkrati z vzpostavitvijo klasifikacije NUTS je bil vzpostavljen tudi sistem šifriranja in poimenovanja regij. Regije imajo enotne šifre za vsako raven, pri čemer raven NUTS določa dolžino šifre NUTS. Imena regij so zapisana tako, da je črkovanje v nacionalnem jeziku, izpuščeni pa so naglasi in preglasi. Taka imena uporabljamo tudi v delovnem zvezku pri tabelah s podatki sosednjih regij. 5 2.5 Osnovne značilnosti klasifikacije NUTS Sedanja klasifikacija NUTS, ki je v veljavi od 1. 1. 2008, deli gospodarski prostor Evropske unije na 97 regij ravni NUTS 1, 271 regij ravni NUTS 2 in 1303 regij ravni NUTS 3. Na lokalni ravni sta bili določeni dve ravni, t. i. LAU (Local Administrative Units), in sicer LAU 1 in LAU 2. Raven LAU 1 je določena v večini držav članic, ne pa vseh (17 od 27). Raven LAU 2 pa vključuje okoli 120.000 občin ali tem ustreznih enot v 27 državah članicah (gl. Tabelo 2). 2.6 Velikost enot NUTS V vsako od ravni NUTS klasifikacije naj bi bile vključene regije primerljive velikosti, vendar so na vsaki ravni še vedno regije, ki bistveno odstopajo od povprečja bodisi po površini, prebivalstvu, ekonomski ali administrativni moči. Ta raznovrstnost na ravni Skupnosti je pogosto odsev podobnega stanja v državah članicah. Po površini so največje regije na Švedskem in Finskem: - Manner-Suomi (Continetal Finland) s 303.003 km2 in Norra Sverige (SE), 288.450 km2 na ravni NUTS 1; - Övre Norrland (SE) s 153.440 km2, Phjois-Suomi (FI) s 133.580 km2 na ravni NUTS 2; - Norrbottens län (SE) z 98.250 km2, Lappi (FI) s 93.000 km2, Västerbottens län (SE) s 55.200 km2 na ravni NUTS 3 (gl. Tabelo 3). Tudi po številu prebivalstva (gl. Tabelo 4) so velike razlike med regijami: - Na ravni NUTS 1 so največje regije Norderhein-Westfalen v Nemčiji (18 milijonov prebivalcev) in Nord-Ovest v Italiji (15 milijonov prebivalcev). Na drugi strani je Aland (samostojna regija na Finskem) s 26.000 prebivalci najredkeje poseljena regija na ravni NUTS 1. - Na ravni NUTS 2 sta največji Île de France z 11 milijoni in Lombardia z 9 milijoni prebivalcev. Kar 14 regij (v glavnem so to periferne regije ali otoki) pa ima manj kakor 300.000 prebivalcev. Te so: Aland, Burgenland, Guyane, Ceuta, Melilla, Valle d'Aosta, Belgian Luxembourg, La Rioja, Corse, Acores, Madeira in tri grške regije. - Na ravni NUTS 3 imata španski provinci Madrid in Barcelona, italijanske province Milano, Rim in Neapelj, nemški Berlin (mesto) in grška regija Attiki več kakor 3 milijone prebivalcev, medtem ko ima nekaj regij NUTS 3 v Nemčiji, Španiji, Belgiji, Avstriji, Veliki Britaniji, Grčiji in Malti (otok Gozo) manj kakor 50.000 prebivalcev. Med njimi je tudi Zasavska regija s 45.242 prebivalci, medtem ko ima Notranjsko-kraška regija le malo več kot 50.000 prebivalcev (51.830). 6 Tabela 2: Ravni NUTS in ustrezne nacionalne administrativne enote (2007) Table 2: Correspondence between the NUTS levels and the national administrative units (2007) NUTS 1 NUTS 2 NUTS 3 LAU 1 LAU 2 BE Gewesten/Régions 3 Provincies/Provinces 11 Arrondissementen/Arron dissements 44 - Gemeenten/Communes 589 BG Rajoni 2 Rajoni za planirane 6 Oblasti 28 Obshtini 264 Naseleni mesta 5.329 CZ Území 1 Oblasti 8 Kraje 14 Okresy 77 Obce 6.249 DK - 1 Regioner 5 Landsdeler 11 Kommuner 99 Sogne 2.148 DE Länder 16 Regierungsbezirke 39 Kreise 429 Verwaltungsgemeinschaften 1457 Gemeinden 12.379 EE - 1 - 1 Groups of Maakond 5 Maakond 15 Vald, linn 227 IE - 1 Regions 2 Regional Authority Regions 8 Counties/Cities 34 Electoral Districts 3.441 GR Groups of development regions 4 Periferies 13 Nomoi 51 Dimoi/Koinotites 1034 Demotiko diamerisma/Koinotiko diamerisma 6.130 ES Agrupación de comunidades autónomas 7 Comunidades y ciudades autónomas 19 Provincias + islas + Ceuta y Melilla 59 - Municipios 8 .111 FR Z.E.A.T + DOM 9 Régions + DOM 26 Départements + DOM 100 Cantons de rattachement 3787 Communes 36.683 IT Gruppi di regioni 5 Regioni 21 Provincie 107 - Comuni 8.101 CY - 1 - 1 - 1 Eparchies 6 Dimoi, koinotites 613 LV - 1 - 1 Regioni 6 Rajoni, republikas pilsëtas 33 Pilsëtas, novadi, pagasti 527 LT - 1 - 1 Apskritys 10 Savivaldybes 60 Seniünijos 518 LU - 1 - 1 - 1 Cantons 13 Communes 116 HU Statisztikai nagyrégiók 3 Tervezési-statisztikai régiók 7 Megyék + Budapest 20 Statisztikai kistérségek 168 Települések 3.152 MT - 1 - 1 Gzejjer 2 Distretti 6 Kunsilli 68 NL Landsdelen 4 Provincies 12 COROP regio's 40 - Gemeenten 443 AT Gruppen von Bundesländern 3 Bundesländer 9 Gruppen von Politischen Bezirken 35 - Gemeinden 2.357 PL Regiony 6 Województwa 16 Podregiony 66 Powiaty i miasta na prawach powiatu 379 Gminy 2.478 PT Continente 3 Comissoes de Coordenaçao Regional + Regioes Autónomas 7 Grupos de Concelhos 30 Concelhos -Municípios 308 Freguesias 4.260 RO Macroregiuni 4 Regiuni 8 Judet + Bucuresti 42 - Comuni + Municipiu + Orase 3.174 SI - 1 Kohezijske regije 2 Statistične regije 12 Upravne enote 58 Občine 210 SK - 1 Oblasti 4 Kraje 8 Okresy 79 Obce 2.928 FI Manner-Suomi, Ahvenanmaa/Fasta Finland, Aland 2 Suuralueet/Storomraden 5 Maakunnat/Landskap 20 Seutukunnat/Ekonomis ka regioner 77 Kunnat/Kommuner 416 SE Landsdelar 3 Riksomraden 8 Län 21 - Kommuner 290 UK Government Office Regions; Country 12 Counties (some grouped); Inner and Outer London; Groups of unitary authorities 37 Upper tier authorities or groups of lower tier authorities (unitary authorities or districts) 133 Lower tier authorities (districts) or individual unitary authorities; Individual unitary authorities or LECs (or parts thereof); Districts 443 Wards (or parts thereof) 10.664 EU-25 91 257 1.233 8.134 113.098 EU-27 97 271 1.303 8.398 121.601 Vir/Source: Eurostat, New Cronos, Regions (a). 7 Tabela 3: Površina regij (v km2) Table 3: Area of the regions (in km2) NUTS 1 NUTS 2 NUTS 3 NUTS 1 NUTS 2 NUTS 3 NUTS 1 NUTS 2 NUTS 3 Povprečje / Average Min Max EU-27 44.335 15.869 3.300 161 13 13 302.946 153.439 98.249 BE 10.109 2.757 689 161 161 101 16.803 4.438 1.592 BG 55.501 18.500 3.964 42.672 14.487 1 .349 68.330 22.365 7.748 CZ 77.263 9.658 5.519 77.263 485 485 77.263 17.068 10.808 DK 43.098 8.620 3.918 43.098 2.561 180 43.098 13.124 8.720 DE 22.314 9.155 832 404 404 36 70.549 23.174 3.058 EE 43.432 43.432 8.686 43.432 43.432 3.364 43.432 43.432 15.533 IE 68.394 34.197 8.549 68.394 32.097 917 68.394 36.297 13.625 GR 32.679 10.055 2 .563 3.806 2.297 355 56.142 18.884 5.369 ES 72.285 26.631 8.576 7.447 13 13 215.320 94.225 21.766 FR(*) 70.311 24.338 6.328 12.414 1.128 105 145.645 83.934 83.934 IT 60.267 14.349 2.816 49.301 3.239 211 72.063 25.409 7.400 CY 9.251 9.251 9.251 9.251 9.251 9.251 9.251 9.251 9.251 LV 62.290 62.290 10.382 62.290 62.290 256 62.290 62.290 14.801 LT 62.678 62.678 6.268 62.678 62.678 4.218 62.678 62.678 9.425 LU 2.586 2.586 2.586 2.586 2.586 2.586 2.586 2.586 2.586 HU 31.010 13.290 4.652 6.918 6.918 525 49.498 18.339 8.445 MT 316 316 158 316 316 70 316 316 246 NL 8.446 2.815 845 7.072 1.386 113 9.721 4.975 1.829 AT 27.493 9.164 2.357 23.005 396 396 33.861 18.929 4.556 PL 52.114 19.543 4.738 27.521 9.412 261 74.853 35.566 12.098 PT 30.706 13.160 3.071 828 828 814 88.968 31.551 8.542 RO 57.500 28.750 5.476 35.189 1.757 229 67.424 36.135 8.540 SI 20.141 10.071 1.678 20.141 8.024 263 20.141 12.117 2.666 SK 49.034 12.259 6.129 49.034 2.052 2.052 49.034 16.256 9.455 FI 152.237 60.895 15.224 1.527 1.527 1.527 302.946 133.578 93.004 SE 136.778 51.292 19.540 48.204 6.519 2.947 288.453 153.439 98.249 UK 20.256 6.569 1.828 1.572 319 35 77.907 39.777 14.295 Opomba/Note: (*) vključno z DOM-prekomorskimi departmaji / incl. DOM (departements d'outre mer). Vir/Source: Eurostat, New Cronos, Regions (b). 8 Tabela 4: Prebivalstvo regij, 2005 (v 1000) Table 4: Population of the regions, 2005 (in 1000) NUTS 1 NUTS 2 NUTS 3 NUTS 1 NUTS 2 NUTS 3 NUTS 1 NUTS 2 NUTS 3 Povprečje / Average Min Max EU-27 5.081 1 .819 378 27 27 10 18.067 11.360 5.218 BE 3 504 956 239 1.013 257 43 6.061 1.639 1.013 BG 3.859 1 .286 276 3.683 954 119 4.057 2.117 1.226 CZ 10.236 1 .281 732 10.236 1.127 304 10.236 1.641 1.252 DK 5.419 1 .086 493 5.419 577 43 5.419 1.632 793 DE 5.152 2 .114 192 663 514 35 18.067 5.232 3.392 EE 1.346 1 .346 269 1.346 1.346 141 1.346 1.346 521 IE 4.159 2 .105 526 4.159 1.112 246 4.159 3.047 1.168 GR 2.781 856 218 1.108 202 20 3.988 3.988 3.988 ES 6.251 2 .303 742 1.931 67 10 12.412 7.732 5.880 FR(*) 6.987 2 .419 629 1.801 196 77 11.360 11.360 2.575 IT 11.750 2 .798 549 6.668 123 90 15.195 9.434 3.854 CY 758 758 758 758 758 758 758 758 758 LV 2.300 2 .300 382 2.300 2.300 244 2.300 2.300 730 LT 3 .414 3 .414 340 3.414 3.414 131 3.414 3.414 848 LU 457 457 457 457 457 457 457 457 457 HU 3 .359 1 .440 504 2 .848 974 216 4.155 2.848 1.698 MT 404 404 202 404 404 32 404 404 371 NL 4 .084 1 .361 408 1 .701 368 52 7.617 3.459 1.359 AT 2 .755 918 236 1 .760 279 21 3.493 1.639 1.639 PL 6 .360 2 .385 578 3 .940 1.009 280 7.956 5.152 1.695 PT 3 .523 1 .510 352 242 242 42 10.063 3.733 2.008 RO 5 .403 2 .701 515 4 .240 1.932 224 6.582 3.735 1.929 SI 2 .000 1 .000 167 2 .000 992 46 2.000 1.079 498 SK 5 .387 1 .347 674 5 .387 602 554 5.387 1.864 798 FI 2 .628 1 .051 263 27 27 27 5.219 2.588 1.353 SE 3 .016 1 .131 431 1 .706 371 58 3.926 1.881 1.881 UK 5 .033 1 .632 454 1 .712 437 20 8.116 4.503 1 841 Opombe/Notes: za FR in UK podatki za leto 2004. V poševnem tisku podatki popisa prebivalstva 2001 ali 2002. / FR, UK 2004 data. In italics: data from the 2001 or 2002 census of population; (*) vključno z DOM-prekomorskimi departmaji / incl. DOM (departements d'outre mer). Vir/Source: Eurostat, New Cronos, Regions (c). 2.7 Standardna klasifikacija teritorialnih enot - SKTE Uredbi (ES) št. 1059/2003 in 1888/2005 urejata torej teritorialno razdelitev držav članic EU, in s tem tudi Slovenije, po enotnih kriterijih na prvih treh ravneh, imenovanih NUTS 1 (pri nas celotna država Slovenija), NUTS 2 (Vzhodna in Zahodna Slovenija) in NUTS 3 (12 statističnih regij). Do vstopa Slovenije v EU je za teritorialno členitev Slovenije veljala slovenska Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot (Uradni list RS, št. 28/2000), ki je urejala teritorialno razdelitev Slovenije ne samo na prvih treh ravneh, ampak kar na desetih. Ker pa z vstopom Slovenije v EU za prve tri ravni veljata evropski uredbi, je bila za ostale ravni sprejeta nova Uredba SKTE (Uredbo o standardni klasifikaciji teritorialnih enot, Uradni list RS, št. 9/2007), ki ureja razdelitev teritorija Republike Slovenije za potrebe statistike na ravneh, nižjih od NUTS 3 in s tem dopolnjuje evropski uredbi o teritorialni delitvi držav članic. Standardna klasifikacija teritorialnih enot se 9 uporablja v podporo razvoju, pri strokovnem načrtovanju in merjenju učinkov politike, za socioekonomske analize, izobraževanje ter informiranje širše javnosti. Z njo je območje Slovenije razdeljeno na pet ravni: - SKTE 4 upravne enote, - SKTE 5 občine, - SKTE 6 krajevne skupnosti, vaške skupnosti in četrtne skupnosti, - SKTE 7 naselja, - SKTE 8 prostorski okoliši. Upravna enota se ustanovi za opravljanje nalog državne uprave, ki jih je treba organizirati in izvajati teritorialno. Območja upravnih enot določi vlada z uredbo, tako da je zagotovljeno racionalno in učinkovito opravljanje upravnih nalog. Praviloma obsega območje ene lokalne skupnosti ali več (Uradni list RS, št. 113/05). V Sloveniji imamo 58 upravnih enot. Občine so temeljne samoupravne lokalne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov samostojno urejajo in opravljajo zadeve lokalnega pomena in izvršujejo državne naloge, ki so nanje prenesene z zakoni (Uradni list RS, št. 72/93 z dopolnitvami). Območje občine obsega območje naselja ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev (Uradni list RS, št. 72/93 z dopolnitvami). Območja občin so določena z zakoni (Uradni list RS, št. 60/94 z dopolnitvami). Z zadnjimi spremembami, ki so stopile v veljavo 1. 1. 2007, imamo v Sloveniji 210 občin. Na območju občine se lahko ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti) (Uradni list RS, št. 100/05). Naselja so strnjene ali nestrnjene skupine stavb, ki sestavljajo naseljeno zemljepisno enoto (mesto, trg, vas, industrijsko in rudarsko naselje, zdravilišče itd.); imajo skupno ime, lastni sistem oštevilčenja stavb ter določeno območje, ki ga tvori en ali več statističnih okolišev. Ta opredelitev je v skladu z Zakonom o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80, 42/86, 8/90). Območja in meje naselij so v skladu s tistimi v Registru prostorskih enot Geodetske uprave RS. 30. 6. 2008 je bilo v Sloveniji 6029 naselij. Prostorski okoliši so osnovne in najmanjše prostorske enote, ki hierarhično sestavljajo ostale prostorske enote. So tudi edine prostorske enote, ki jih ni mogoče ukiniti. S tem ustrezajo namenu uporabe Standardne klasifikacije teritorialnih enot. 30. 6. 2008 je bilo v Sloveniji 17.351 prostorskih okolišev. 10 3 PREBIVALSTVO 3.1 Metodološka pojasnila Spremembe števila prebivalstva so rezultat rojstev, smrti in migracijskih gibanj. Razliko med številom rojstev in številom smrti imenujemo naravni prirast. Na končno število prebivalstva vplivajo še migracijska gibanja. Migracije ali selitve so notranje, kjer gre za spremembo naselja stalnega prebivališča prebivalca (npr. medregionalne in medobčinske). Druge vrste selitev so zunanje oziroma mednarodne, ki potekajo preko državnih meja. Migracijski tokovi vključujejo priselitve (imigracije) in odselitve (emigracije) prebivalstva. Migracijske tokove najpogosteje izražamo s selitvenim prirastom (neto migracijami), ki je razlika med številom priseljenih in številom odseljenih na določenem območju. Za predstavitev demografskih gibanj smo uporabili podatke popisa 1981, 1991, 2002 in centralnega registra prebivalstva na dan 30. 6. 2007, čeprav metodološko ta dva vira med seboj nista popolnoma primerljiva. S popisi prebivalstva SURS zbira podatke o številčnem stanju in osnovnih sestavinah prebivalstva in gospodinjstev praviloma vsakih deset let. Popis temelji na osebnem izjavljanju prebivalstva, registrski vir pa je zbir podatkov o prebivalcih, ki temelji na različnih evidencah. Popis iz leta 2002 (in tudi podatki popisa 1991) je usklajen s statistično definicijo prebivalstva, ki velja od 1. 1. 1995 in med prebivalce Slovenije šteje: - državljane Republike Slovenije s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, brez tistih, ki so v tujini odsotni več kot tri mesece in so svoj odhod prijavili v upravni enoti svojega stalnega prebivališča; - tujce z izdanim dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče; - tujce z izdanim dovoljenjem za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, ki imajo prijavljeno začasno prebivališče; - tujce z veljavnim delovnim ali poslovnim vizumom, ki imajo v Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče; - osebe, ki sta jim bila po zakonu o azilu priznana pravica do azila in status begunca v Republiki Sloveniji (begunci). Najpomembnejša razlika med definicijo prebivalstva v Popisu 1981 in Popisu 2002 je, da v Popisu 2002 kot prebivalci Slovenije niso več upoštevane osebe, ki imajo v Sloveniji stalno ali začasno prebivališče, vendar že več kot eno leto prebivajo v tujini (zdomci). 3.2 Demografske značilnosti po statističnih regijah 3.2.1 Skupno število prebivalstva Sredi leta 2005 je Slovenija drugič zabeležila več kakor 2 milijona prebivalcev (prvič sredi leta 1991). Od takrat naprej se število ni več spustilo pod to vrednostjo, ampak počasi še naprej raste. Rast števila prebivalstva je predvsem posledica pozitivnega selitvenega gibanja (pozitivni selitveni prirast tujcev), saj je bil naravni prirast v Sloveniji od leta 1997 do 2005 negativen, v letih 2006 in 2007 pa sicer pozitiven, vendar še vedno majhen in ni bistveno vplival na rast števila prebivalstva. Že v nekaj letih pa lahko spet pričakujemo negativni naravni prirast - ne samo zaradi manjšega števila rojstev, ampak tudi zaradi porasta števila umrlih. 11 Število rojenih je odvisno od demografskih pogojev (število žensk v rodni dobi), število umrlih pa od preteklega demografskega dogajanja. V prihodnje se bo število žensk v rodni dobi zmanjšalo, po drugi strani pa se bo povečalo število umrlih. Generacije, rojene med obema vojnama, so praktično prepolovljene (vojne, odseljevanje), kar pomeni, da jih tudi umre bistveno manj, kot bi bilo pričakovati glede na število rojstev med obema vojnama. Čez dve leti bodo v starost 65 let začele vstopati prve povojne generacije, kar bo v naslednjih dvajsetih letih močno dvignilo število umrlih na leto (do 30.000; v letu 2007 jih je bilo okoli 18.500). Zaradi teh dejstev bo demografski razvoj Slovenije v bodoče praktično odvisen od priseljevanja. Skupno število prebivalcev je največje v Osrednjeslovenski regiji, kjer je leta 2007 živela dobra četrtina vsega prebivalstva Slovenije. Skoraj 30 % prebivalstva skupaj pa je živelo še v Podravski in Savinjski regiji. Torej živi več kot polovica vsega prebivalstva Slovenije v treh regijah. Najmanjša regija po številu prebivalstva (in tudi po površini) je Zasavska, kjer je leta 2007 živelo le 2,2 % prebivalstva Slovenije ali dobrih 45.000 prebivalcev. Med manjšimi regijami po številu prebivalstva (manj kot 100.000 prebivalcev) pa so še Notranjsko-kraška, Spodnjeposavska in Koroška regija. Kohezijski regiji sta si po številu prebivalstva bolj enotni. Skoraj 54 % prebivalstva živi v Vzhodni Sloveniji in slabih 46 % v Zahodni Sloveniji (gl. Tabelo 5). V obdobju od leta 1981 do 2007 je število prebivalstva naraščalo v večini regij, najbolj pa v Osrednjeslovenski, Obalno-kraški in Gorenjski regiji, upad števila prebivalstva so zabeležile Pomurska, Spodnjeposavska in Zasavska regija. V večini regij je najbolj naraščalo prebivalstvo med zadnjima dvema popisoma - v obdobju od leta 1991 do 2002, ta trend pa se večinoma nadaljuje tudi po zadnjem popisu. Od leta 2002 do 2007 je nadpovprečno poraslo število prebivalstva v Obalno-kraški (4,9 %), Osrednjeslovenski regiji (3,8 %), Jugovzhodni Sloveniji (3,4 %), Podravski (3,3 %) in Notranjsko-kraški regiji (3,2 %), število prebivalstva je upadlo edino v Zasavski regiji (- 0,4 %). Kohezijski regiji sta v obdobju od 1981 do 1991 kazali večji razliki v spremembi števila prebivalstva, saj je takrat v Vzhodni Sloveniji število prebivalstva padlo za 1,5 %, v Zahodni Sloveniji pa poraslo za 4,5 %. Po popisu leta 1991 je število prebivalstva začelo naraščati tudi v Vzhodni Sloveniji. Po zadnjem popisu (od leta 2002 do 2007) je porast v Vzhodni Sloveniji znašal že 2,4 %, v Zahodni Sloveniji pa 3,3 %. 12 Tabela 5: Gibanje števila prebivalstva po osnovnih starostnih skupinah, 1991–20071 (stopnje rasti v %) Table 5: Population by basic age groups, 1991–20071 (growth rates in %) STATISTIČNE REGIJE / STATISTICAL REGIONS, SKTE 3 / NUTS 3 Prebivalci / Population Skupaj / Total 0–14 let / 0–14 years Nad 64 let / above 64 years Delovno sposobni (15–64) / Working age population (15–64) 1991-2002 1991-2007 2002-2007 1991-2002 1991-2007 2002-2007 1991-2002 1991-2007 2002-2007 1991-2002 1991-2007 2002-2007 Osrednjeslovenska 5,3 9,3 3,8 - 22,1 - 24,5 - 3,1 45,4 67,8 15,4 7,6 10,8 2,9 Obalno-kraška 4,3 9,4 4,9 - 29,7 - 33,4 - 5,2 40,9 60,9 14,2 7,8 12,8 4,7 Gorenjska 4,0 6,5 2,4 - 23,4 - 28,1 - 6,1 43,5 65,8 15,5 6,9 8,7 1,7 Goriška 0,5 1,7 1,2 - 26,5 - 32,4 - 8,0 21,1 33,7 10,4 4,4 5,4 1,0 Savinjska 1,9 4,5 2,6 - 25,8 - 31,3 - 7,4 34,1 49,1 11,2 5,8 9,1 3,1 Jugovzhodna Slovenija 3,6 7,2 3,4 - 20,5 - 28,0 - 9,4 42,6 56,6 9,9 5,8 11,4 5,3 Pomurska - 0,7 0,2 0,9 - 28,2 - 34,3 - 8,5 12,2 16,8 4,1 5,1 7,3 2,1 Notranjsko-kraška 2,1 5,3 3,2 - 25,8 - 29,9 - 5,5 21,3 31,8 8,6 6,9 10,9 3,8 Podravska 1,4 4,7 3,3 - 25,7 - 30,1 - 6,0 35,9 52,0 11,9 3,4 6,8 3,3 Koroška 1,3 1,7 0,4 - 27,0 - 35,1 - 11,2 43,0 61,6 13,0 4,8 5,5 0,7 Spodnjeposavska 0,1 2,6 2,4 - 24,8 - 31,5 - 8,8 22,9 29,3 5,2 3,5 8,0 4,4 Zasavska - 2,2 - 2,6 - 0,4 - 29,9 - 38,2 - 11,9 30,5 38,9 6,4 0,3 0,6 0,4 SLOVENIJA 2,6 5,5 2,8 - 24,7 - 29,5 - 6,4 35,3 51,5 12,0 5,7 8,8 2,9 Opomba/Note: 1Podatek za leto 2007 metodološko ni popolnoma enakovreden podatkom iz popisov prebivalstva za leta 1991 in 2002. / Methodologically, the data for 2007 cannot be fully compared with data based on 1991 and 2002 census. Vir/Source of data: SURS, preračuni avtorice. / SORS, author's calculation. 13 3.2.2 Gostota poselitve Gostota poselitve je v letu 2007 znašala v Sloveniji v povprečju 99,6 prebivalcev na kvadratni km. Najgosteje poseljena regija je Osrednjeslovenska (198,4 prebivalcev/km2), kjer gostota poselitve skoraj dvakrat presega slovensko povprečje. Nadpovprečno gostoto poselitve imajo še Zasavska, Podravska, Savinjska in Obalno-kraška regija. Najredkeje poseljena je Notranjsko-kraška regija, kjer v povprečju živi le 35,6 ljudi na km2. Tudi kohezijski regiji sta različno gosto poseljeni. Nadpovprečno gostoto poselitve ima Zahodna Slovenija, kjer je najgosteje poseljena Osrednjeslovenska regija. 3.2.3 Starostna struktura prebivalstva V starostni strukturi prebivalstva po regijah predstavlja največji delež, ki znaša v povprečju okoli 70 %, delovno sposobno prebivalstvo (v starosti od 15 do 64 let). V letu 2007 je imela največji delež delovno sposobnega prebivalstva Koroška regija (71,1 %), najmanjšega pa Goriška regija (68,8 %). Delež mladega prebivalstva (od 0-14 let) znaša od največ 15,1 % v Jugovzhodni Sloveniji do najmanj 11,9 % v Obalno-kraški regiji. Delež starega prebivalstva (nad 64 let), pa je nekoliko večji in znaša od 17,9 % v Goriški do 14,8 % v Koroški in Savinjski regiji (gl. Tabelo 6). Tudi za slovensko prebivalstvo je značilno pospešeno staranje prebivalstva. Zaradi vse nižje rodnosti in manjše smrtnosti prebivalstva se povečuje delež starega in zmanjšuje delež mladega prebivalstva. Ta proces je bil najbolj intenziven med leti 1991 do 2002, ko je delež mladega prebivalstva v povprečju padel skoraj za 25 %, najbolj (- 29,9 %) pa v Zasavski regiji. Tudi v letu 2007 je glede na leto 2002 največji padec mladega prebivalstva zabeležila Zasavska regija (- 11,9 %). Na drugi strani je v istem obdobju naraščal delež starega prebivalstva in največji porast deleža starega prebivalstva je v obdobju od 2002-2007 zabeležila Gorenjska regija (kjer delež znaša 15,5 %). Povečeval se je tudi delež delovno sposobnega prebivalstva, predvsem po letu 1991. Število delovno sposobnega prebivalstva je v obdobju od leta 2002 do 2007 najbolj poraslo v Jugovzhodni Sloveniji (5,3 %), najmanj pa Zasavski regiji (0,4 %). Na splošno pa se je število delovno sposobnega prebivalstva spreminjalo počasneje kot pa število mladega oziroma starega prebivalstva. Primerjava kohezijskih regij kaže, da je v Vzhodni Sloveniji v obdobju od leta 2002 do 2007 hitrejše padanje mladega prebivalstva in počasnejša rast starega prebivalstva kot v Zahodni Sloveniji. Rast delovno sposobnega prebivalstva je večja v Vzhodni Sloveniji. 14 Tabela 6: Struktura prebivalstva po osnovnih starostnih skupinah (1981–20071) Table 6: Structure of population by basic age groups (1981–20071) STATISTIČNE REGIJE / STATISTICAL REGIONS, SKTE 3 / NUTS 3 0–14 let / 0–14 years Nad 64 let / above 64 years Delovno sposobni / working age population (15–64) Popis/ Census Register/ Register Popis/ Census Register/ Register Popis/ Census Register/ Register 1981 1991 2002 30. 6. 2007 1981 1991 2002 30. 6. 2007 1981 1991 2002 30. 6. 2007 Osrednjeslovenska 23,4 20,9 15,5 14,5 10,7 10,4 14,3 15,9 65,9 68,7 70,2 69,6 Obalno-kraška 21,5 19,5 13,1 11,9 10,5 11,8 15,9 17,3 68,0 68,7 71,0 70,8 Gorenjska 24,4 22,1 16,3 14,9 10,5 10,3 14,3 16,1 65,1 67,6 69,5 69,0 Goriška 22,2 20,1 14,7 13,3 13,8 13,6 16,4 17,9 64,0 66,3 68,9 68,8 Savinjska 23,6 21,6 15,8 14,2 10,9 10,4 13,7 14,8 65,5 67,9 70,5 70,9 Jugovzhodna Slovenija 23,6 22,5 17,3 15,1 11,6 10,4 14,3 15,2 64,8 67,0 68,4 69,7 Pomurska 22,5 20,1 14,6 13,2 13,5 13,7 15,5 16,0 64,0 66,1 69,9 70,8 Notranjsko-kraška 21,9 20,5 14,9 13,7 14,7 13,5 16,0 16,9 63,4 65,9 69,0 69,4 Podravska 22,3 19,5 14,3 13,0 10,9 11,2 15,1 16,3 66,8 69,2 70,6 70,7 Koroška 24,5 22,1 16,0 14,1 9,1 9,3 13,1 14,8 66,4 68,5 70,9 71,1 Spodnjeposavska 21,7 20,7 15,6 13,9 14,1 13,0 15,9 16,4 64,2 66,3 68,5 69,8 Zasavska 20,3 20,0 14,3 12,7 10,4 11,7 15,6 16,7 69,3 68,3 70,1 70,6 SLOVENIJA 23,0 20,8 15,3 13,9 11,3 11,2 14,7 16,0 65,7 68,0 70,0 70,1 Opomba/Note: 1Podatek za leto 2007 metodološko ni popolnoma enakovreden podatkom iz popisov prebivalstva za leta 1981, 1991 in 2002. / 1Methodologically, the data for 2007 cannot be fully compared with data based on 1981, 1991 and 2002 census. 15 3.2.4 Staranje prebivalstva Indeks staranja prebivalstva je v povprečju Slovenije v letu 2003 prvič presegel vrednost 100, kar pomeni, da je bilo v strukturi prebivalstva že več starih kakor mladih. Regionalno gledano je vrednost 100 preseglo kar sedem regij, po tem letu pa se je ta trend nadaljeval. V letu 2007 tako prvič nobena regija ni imela več nižji indeks staranja od 100. Najnižjega je imela Jugovzhodna Slovenija, kjer je indeks staranja znašal 100,6. Najvišjega ima že vrsto let Obalno-kraška regija (indeks staranja 146), ki je v letu 2007 za 26,9 % presegla slovensko povprečje, nadpovprečnega pa so imele še Goriška, Zasavska, Podravska, Notranjsko-kraška, Pomurska in Spodnjeposavska regija (gl. Tabelo 7). Tudi primerjava obeh kohezijskih regij kaže na visok indeks staranja v obeh regijah, nekoliko višjega in tudi nadpovprečnega pa je leta 2007 imela Zahodna Slovenija (116; slovensko povprečje znaša 115,1). Tabela 7: Indeks staranja prebivalstva Table 7: Ageing index STATISTIČNE REGIJE / STATISTICAL REGIONS, SKTE 3 / NUTS 3 Popis / Census Register / Register1 Popis / Census Register / Register1 1981 1991 2002 30. 6. 2007 1981 1991 2002 30. 6. 2007 Osrednjeslovenska 45,6 49,4 92,4 110,1 92,3 93,0 96,0 95,6 Obalno-kraška 48,8 60,2 121,1 146,0 98,9 113,4 125,8 126,9 Gorenjska 43,2 46,6 87,8 107,9 87,5 87,8 91,2 93,7 Goriška 62,3 67,7 111,8 134,1 126,2 127,4 116,1 116,5 Savinjska 46,1 47,8 86,9 104,3 93,4 90,0 90,2 90,6 Jugovzhodna Slovenija 49,4 45,9 83,0 100,6 100,0 86,5 86,2 87,4 Pomurska 60,2 66,1 106,6 121,2 122,0 124,5 110,7 105,3 Notranjsko-kraška 67,3 65,5 107,4 123,4 136,3 123,4 111,5 107,2 Podravska 48,7 56,5 105,2 125,3 98,6 106,5 109,3 108,8 Koroška 37,2 41,9 82,3 104,7 75,4 78,9 85,5 91,0 Spodnjeposavska 65,1 61,5 102,4 118,1 131,9 115,9 106,3 102,6 Zasavska 51,1 58,2 78,5 132,0 103,5 109,5 81,5 114,6 SLOVENIJA 49,3 53,1 96,3 115,1 100,0 100,0 100,0 100,0 Opomba/Note: 1Podatek za leto 2007 metodološko ni popolnoma enakovreden podatkom iz popisov prebivalstva za leta 1981, 1991 in 2002. / Methodologically, the data for 2007 cannot be fully compared with data based on 1981, 1991 and 2002 census. Vir/Source of data: SURS, preračuni avtorice. / SORS, author's calculations. Indeks staranja se je v vseh regijah začel povečevati že po letu 1981, posebej intenzivno pa po letu 1991. Na drugi strani pa se je v regijah, ki so imele že v preteklosti visok delež starega prebivalstva (Obalno-kraška, Goriška, Pomurska, Notranjsko-kraška in Spodnjeposavska regija), stanje glede na slovensko povprečje celo izboljšalo. Vendar je izboljšanje le navidezno, saj se v teh regijah razlika do slovenskega povprečja in drugih regij zmanjšuje zaradi pospešenega povečevanja deleža starega prebivalstva in padanja rodnosti v vseh regijah. Indeks staranja je še vedno visok in se je v obdobju od leta 2002 do 2007 povečal v povprečju za 18,9 indeksnih točk, najbolj v Obalno-kraški regiji (skoraj za 25 indeksnih točk) in najmanj v Pomurski regiji (za 14,7 indeksnih točk). Na majhne razlike med regijami in njihovo zmanjševanje kaže tudi koeficient variacije staranja, ki je v letu 2007 znašal 10,15 %, in se med leti še zmanjšuje (npr. v obdobju od leta 1995 do 2007 za 2,7 odstotnih točk) (gl. Sliko 1). 16 Slika 1: Indeks staranja in stopnja rasti prebivalstva, 1981–20071 Graph 1: Ageing index and population growth, 1981–20071 160 140 120 100 80 60 40 20 0 DPopis / Census 1981 DPopis / Census 1991 IPopis / Census 1981 DPopis / Census 1991 DPopis / Census 2002 ¦ Register / Register 30.6.2007 oStopnja rasti '91-2007 / Growth rates '91-2007 15 10 -10 -15 Vir podatkov: SURS, preračuni avtorice. Source of data: SORS, author's calculations. Opomba/Note: 1Podatek za leto 2007 metodološko ni popolnoma enakovreden podatkom iz popisov prebivalstva za leti 1991 in 2002. / 1Methodologically, the data for 2007 cannot be fully compared with data based on 1991 and 2002 census. 3.2.5 Koeficient odvisnosti prebivalstva S koeficientom odvisnosti prebivalstva merimo starostno odvisnost prebivalstva glede na delovno sposobno prebivalstvo (od 15-64 let), pri čemer je mogoče meriti koeficient starostne odvisnosti starega prebivalstva (nad 64 let), koeficient starostne odvisnosti mladega prebivalstva (0-14 let) ali pa starega in mladega prebivalstva skupaj. Skupna starostna odvisnost prebivalstva je bila v letu 2007 najvišja v Goriški regiji, kjer je na 100 delovno sposobnih prebivalcev skupaj prišlo 45,4 mladih in starih prebivalcev skupaj, najnižja pa v Koroški regiji s 40,7 starimi in mladimi prebivalci. Koeficient odvisnosti mladih je bil najvišji v Jugovzhodni Sloveniji in najnižji v Obalno-kraški regiji, koeficient odvisnosti starih pa najvišji v Goriški in najnižji v Koroški regiji (gl. Tabelo 8). Primerjava kohezijski regij nam kaže, da ima Zahodna Slovenija vse tri koeficiente starostne odvisnosti višje kot Vzhodna Slovenija in obenem tudi nadpovprečne. Zaradi staranja prebivalstva po regijah se povečuje tudi starostna odvisnost starega prebivalstva, ki narašča že od leta 1981, predvsem pa po letu 1991. Po letu 2002 je največji porast odvisnosti starega prebivalstva zabeležila Gorenjska regija. Na drugi strani pa se zaradi vse manjšega deleža mladih do 14 let zmanjšuje koeficient odvisnosti mladega prebivalstva. V letu 2007 se je glede na leto 2002 najbolj zmanjšal v Jugovzhodni Sloveniji. 5 17 Tabela 8: Koeficient odvisnosti, % Table 8: Dependency ratio, % STATISTIČNE REGIJE / STATISTICAL REGIONS, SKTE 3 / NUTS 3 Koeficient odvisnosti 1/, % Koeficient odvisnosti mladih 2/, % Koeficient odvisnosti starih 3/, % Dependency ratio 1, % Young-age dependency ratio 2, % Old-age dependency ratio 3, % 1981 1991 2002 30.6.2007* 1981 1991 2002 30.6.2007* 1981 1991 2002 30.6.2007* Osrednjeslovenska 51,7 45,5 42,4 43,6 35,5 30,4 22,0 20,8 16,2 15,1 20,4 22,8 Obalno-kraška 47,0 45,5 40,9 41,2 31,6 28,4 18,5 16,7 15,4 17,1 22,4 24,4 Gorenjska 53,6 47,9 43,9 44,9 37,5 32,7 23,4 21,6 16,2 15,3 20,5 23,3 Goriška 56,3 50,8 45,1 45,4 34,7 30,3 21,3 19,4 21,6 20,5 23,8 26,0 Savinjska 52,6 47,2 41,8 41,0 36,0 31,8 22,3 20,1 16,6 15,3 19,4 20,9 Jugovzhodna Slovenija 54,3 49,1 46,2 43,6 36,4 33,6 25,2 21,7 17,9 15,5 20,9 21,8 Pomurska 56,3 51,3 43,0 41,3 35,1 30,5 20,8 18,7 21,2 20,8 22,2 22,6 Notranjsko-kraška 57,6 51,6 44,9 44,0 34,5 31,2 21,6 19,7 23,2 20,5 23,2 24,3 Podravska 49,7 44,4 41,6 41,5 33,4 28,2 20,2 18,4 16,3 16,2 21,3 23,1 Koroška 50,7 45,9 41,0 40,7 36,9 32,3 22,5 19,9 13,7 13,6 18,5 20,8 Spodnjeposavska 55,8 50,9 46,0 43,3 33,8 31,3 22,7 19,9 22,0 19,6 23,3 23,5 Zasavska 44,4 46,4 42,8 41,6 29,4 29,2 20,4 17,9 15,0 17,1 22,3 23,7 SLOVENIJA 52,2 47,1 42,9 42,7 35,0 30,7 21,8 19,9 17,3 16,4 21,0 22,9 Opombe/Notes:: *Podatek za leto 2007 metodološko ni popolnoma enakovreden podatkom iz popisov prebivalstva za leta 1981, 1991 in 2002 / *Methodologically, the data for 2007 cannot be fully compared with data based on 1981, 1991 and 2002 census. 1Razmerje med vsoto mladih in starih in delovno sposobnim prebivalstvom. / 1Ratio of the sum of the old and young population to the working age population. 2Razmerje med mladimi in delovno sposobnim prebivalstvom. / 2Ratio of the young to the working age population. 3Razmerje med starimi in delovno sposobnim prebivalstvom. / 3Ratio of the old to the working age population. Vir/Source of data: SURS, preračuni avtorice / SORS, author's calculations. 18 Delež mladega prebivalstva se zmanjšuje počasneje kot narašča delež starega prebivalstva predvsem v regijah Zahodne Slovenije (Osrednjeslovenska, Obalno-kraška, Gorenjska in Goriška regija), kar se odraža tudi v koeficientih. Tudi koeficient skupne odvisnosti prebivalstva se povečuje predvsem v regijah Zahodne Slovenije, kjer se obenem zmanjšuje delež delovno sposobnega prebivalstva. 3.2.6 Naravno gibanje prebivalstva V letu 2007 je bilo število živorojenih večje od števila umrlih v polovici regij, tako da so imele pozitivni naravni prirast Osrednjeslovenska, Gorenjska, Savinjska, Jugovzhodna Slovenija, Koroška in Zasavska regija, »uravnano bilanco« ali ničelni naravni prirast pa je imela Goriška regija. Najmanj umrlih na 1000 prebivalcev je bilo v Osrednjeslovenski regiji, največ pa v Pomurski in Spodnjeposavski regiji. Umrljivost prebivalstva se zmanjšuje v vseh starostnih skupinah, razen najvišjih, vendar pa je značilna precejšnja razlika v umrljivosti moških in žensk (gl. Tabelo 10). Primerjava naravnega gibanja prebivalstva med kohezijskima regijama v letu 2007 kaže negativni naravni prirast v Vzhodni Sloveniji (- 0,7 na 1000 prebivalcev) in pozitivnega v Zahodni Sloveniji (1,8 na 1000 prebivalcev). Leta 2007 se je naravni prirast v primerjavi z letom 2002 povišal v vseh regijah razen v Spodnjeposavski in Notranjsko-kraški regiji. V letu 2002 so imele le tri regije pozitivni naravni prirast (Osrednjeslovenska, Gorenjska in Koroška regija), v letu 2007 pa so se jim pridružile še Savinjska, Jugovzhodna Slovenija in Zasavska regija. Najvišjo naravno rast na 1000 prebivalcev je imela v tem obdobju Zasavska regija, ki je tako tudi prešla iz negativne (- 3,3) v sicer še vedno skromno, a vendarle pozitivno naravno rast (0,1). Naravni prirast na 1000 prebivalcev pa se je najbolj zmanjšal v Spodnjeposavski regiji, ki je že tako negativni prirast še poglobila (z - 1,8 na - 2,7). Kljub ugodnim gibanjem v zadnjih dveh letih, ko je naravna rast pozitivna v večini regij in v povprečju države, pa lahko že kmalu pričakujemo, da se bo ta trend ponovno obrnil (glej podpoglavje Skupno število prebivalstva na str. 11). 3.2.7 Selitveno gibanje prebivalstva Kot že rečeno, gibanje števila prebivalstva ni rezultat le naravnega, pač pa tudi selitvenega gibanja prebivalstva. Pozitivni selitveni prirast tujcev je bil edini dejavnik rasti prebivalstva v Sloveniji od leta 1997 do leta 2005. V letu 2006, še bolj pa v letu 2007, je sicer prišlo do pozitivnega naravnega prirasta, kar je vplivalo tudi na rast prebivalstva Slovenije, vendar v bistveno manjši meri kot priselitve tujcev. V letu 2007 se je največ oseb iz tujine priselilo v Obalno-kraško in prav tako se jih je iz te regije tudi največ odselilo v tujino, vendar je bil še vedno selitveni prirast s tujino na 1000 prebivalcev pozitiven in obenem najvišji med vsemi regijami (14,2). Najmanj priseljenih iz tujine je bilo v Pomursko regijo, iz katere se je skoraj toliko prebivalcev, kot se jih je priselilo, tudi odselilo v tujino, tako da je bil selitveni prirast s tujino 0,7 in obenem najmanjši med regijami. Tudi vse ostale regije so zabeležile pozitiven selitveni prirast s tujino (gl. Tabelo 10). Selitvena gibanja potekajo tudi med regijami. V letu 2007 so se prebivalci Slovenije najraje priseljevali v Goriško, Notranjsko-kraško in Obalno-kraško regijo. Največ odseljenih v druge regije je bilo iz Zasavske regije. V več kot polovici regij je bil selitveni prirast med regijami negativen. Najvišji selitveni prirast med regijami je imela Osrednjeslovenska regija, najnižjega - negativnega pa Koroška. Skupni prirast na 1000 prebivalcev, ki poleg selitvenega prirasta s tujino upošteva še naravni prirast, je bil negativen le v Pomurski regiji, najvišji pa, po pričakovanju, v Obalno-kraški in visok tudi v Osrednjeslovenski regiji. Skupni prirast v 19 Pomurski regiji je bil negativen predvsem zaradi negativnega naravnega prirasta, medtem ko je bil skupni prirast v Obalno-kraški regiji visok izključno zaradi priselitev, saj je bila naravna rast negativna. V Osrednjeslovenski regiji pa je bila tudi naravna rast pozitivna. Vzroki za selitve so v pretežni meri ekonomski, zato sta Osrednjeslovenska in Obalno-kraška regija glede možnosti zaposlitve privlačnejši, prav tako pa tudi Zahodna Slovenija v primerjavi z Vzhodno (gl. Tabelo 9 in Tabelo 10). Tabela 9: Nekateri kazalniki naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva, 2006 Table 9: Some indicators of natural and migration changes of population, 2006 NA 1000 PREBIVALCEV / PER 1000 INHABITANTS STATISTIČNE REGIJE / STATISTICAL REGIONS, SKTE 3 / NUTS 3 Živorojeni / Umrli / Naravni prirast / Priseljeni iz tujine Odseljeni v tujino1 Selitveni prirast s tujino Priseljeni iz drugih regij Slovenije2 Odseljeni v druge regije Slovenije2 Selitveni prirast med regijami Skupni prirast3 Live births Deaths Natural increase Immigrants from abroad Emigrants to abroad1 Net migration from abroad Immigrants from other regions of Slovenia2 Emigrants to other regions of Slovenia2 Net migration between regions Total increase3 Osrednjeslovenska 10,4 8,0 2,4 12,0 8,0 4,0 5,7 4,5 1,2 6,4 Obalno-kraška 8,1 8,9 - 0,8 18,4 12,6 5,8 6,3 5,0 1,3 4,9 Gorenjska 10,7 7,7 2,9 6,9 5,2 1,7 4,2 5,1 - 0,9 4,7 Goriška 8,5 9,9 - 1,4 11,1 7,1 3,9 6,8 4,4 - 2,2 2,5 Savinjska 9,4 9,1 0,4 12,5 8,3 4,2 2,6 3,6 - 0,5 4,6 Jugovzhodna Slovenija 10,1 8,7 1,4 9,0 6,1 2,9 4,7 4,6 0,1 4,3 Pomurska 7,9 10,8 - 2,8 3,0 3,0 0,1 3,2 3,2 0,0 - 2,8 Notranjsko-kraška 9,2 9,7 - 0,5 10,7 6,4 4,3 6,4 5,9 0,5 3,8 Podravska 8,4 10,0 - 1,6 7,6 5,2 2,4 2,8 2,7 0,1 0,8 Koroška 9,1 78,5 0,0 5,1 3,8 1,3 2,5 4,9 - 2,4 1,3 Spodnjeposavska 9,4 10,7 - 1,3 13,3 10,1 3,3 4,8 4,4 0,4 2,0 Zasavska 8,5 10,1 - 1,6 4,1 3,9 0,2 6,1 8,0 - 1,9 - 1,4 SLOVENIJA 9,4 9,1 0,4 10,0 6,8 3,1 4,2 4,2 0,0 3,5 Opombe/Notes: 1Upoštevane so odselitve državljanov Republike Slovenije in tujcev. Podatki o odselitvah tujcev so ocene Statističnega urada Republike Slovenije. / 1Data on emigration of citizens of the Republic of Slovenia and foreigners are included. Data on emigrated foreigners are estimates of the Statistical Office of the Republic of Slovenia. 2Upoštevane so samo selitve državljanov Republike Slovenije. / 2Only migration of citizens of the Republic of Slovenia is included. 3Upoštevan samo naravni prirast in selitveni prirast s tujino. / 3Natural increase and net migration from abroad are included. Vir/Source of data: SURS, preračuni avtorice. / SORS, author's calculations. 20 5 Tabela 10: Nekateri kazalniki naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva, 2007 Table 10: Some indicators of natural and migration changes of population, 2007 NA 1000 PREBIVALCEV / PER 1000 INHABITANTS STATISTIČNE REGIJE / STATISTICAL REGIONS, SKTE 3 / NUTS 3 Živorojeni / Umrli / Naravni prirast / Priseljeni iz tujine Odseljeni v tujino1 Selitveni prirast s tujino Priseljeni iz drugih regij Slovenije2 Odseljeni v druge regije Slovenije2 Selitveni prirast med regijami Skupni prirast3 Live births Deaths Natural increase Immigrants from abroad Emigrants to abroad1 Net migration from abroad Immigrants from other regions of Slovenia2 Emigrants to other regions of Slovenia2 Net migration between regions Total increase3 Osrednjeslovenska 11,0 7,9 3,1 17,1 9,4 7,7 5,9 4,5 1,3 10,7 Obalno-kraška 9,2 9,4 - 0,2 25,5 11,3 14,2 6,1 5,5 0,5 14,0 Gorenjska 10,7 8,7 2,1 10,3 5,4 4,8 4,7 5,6 - 0,9 6,9 Goriška 9,8 9,8 0,0 17,1 7,2 9,9 7,5 4,6 - 2,1 9,9 Savinjska 9,8 8,8 1,0 16,7 8,0 8,7 2,4 3,7 - 0,2 9,7 Jugovzhodna Slovenija 10,6 9,7 0,9 14,7 7,6 7,1 4,4 5,1 - 0,6 8,0 Pomurska 8,2 11,0 - 2,8 4,5 3,8 0,7 2,8 3,3 - 0,5 - 2,1 Notranjsko-kraška 9,8 10,5 - 0,8 18,7 8,3 10,3 7,2 6,6 0,6 9,6 Podravska 8,3 10,0 - 1,7 12,7 6,0 6,7 3,0 2,5 0,5 5,0 Koroška 9,3 8,9 0,4 5,5 2,9 2,6 2,2 5,2 - 3,0 3,0 Spodnjeposavska 8,4 11,0 - 2,7 13,7 8,6 5,0 5,5 4,9 0,6 2,3 Zasavska 9,9 9,8 0,1 6,7 4,4 2,3 5,8 8,4 - 2,6 2,4 SLOVENIJA 9,8 9,2 0,6 14,5 7,4 7,1 4,4 4,4 0,0 7,7 Opombe/Notes: 1Upoštevane so odselitve državljanov Republike Slovenije in tujcev. Podatki o odselitvah tujcev so ocene Statističnega urada Republike Slovenije. / 1Data on emigration of citizens of the Republic of Slovenia and foreigners are included. Data on emigrated foreigners are estimates of the Statistical Office of the Republic of Slovenia. 2Upoštevane so samo selitve državljanov Republike Slovenije. / 2Only migration of citizens of the Republic of Slovenia is included. 3Upoštevan samo naravni prirast in selitveni prirast s tujino. / 3Natural increase and net migration from abroad are included. Vir/Source of data: SURS, preračuni avtorice. / SORS, author's calculations. 3.2.8 Tablice umrljivosti Z zviševanjem povprečne starosti umrlih se povečuje tudi pričakovano trajanje življenja, ki pa je po regijah različno. Tablice umrljivosti ali življenjske tablice so tabelarni prikaz intenzivnosti umiranja in njene razporeditve po starosti. Za statistične regije so bile nazadnje izračunane iz petih zaporednih let (od leta 1999 do 2003) na Statističnem uradu RS. Ker so nekatere statistične regije po številu zelo majhne in je zato velikost slučajnih vplivov večja, so manjše regije priključili večjim (Notranjsko-kraško k Obalno-kraški, Koroško k Savinjski) oziroma jih združili (Zasavsko s Spodnjeposavsko). Tako imajo vse regije najmanj 100.000 prebivalcev (gl. Tabelo 11). Tablice umrljivosti po regijah kažejo značilno razliko med vzhodnim in zahodnim delom države. V vzhodni Sloveniji (Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Spodnjeposavska in Jugovzhodna Slovenija) lahko prebivalstvo v povprečju pričakuje za 2,5 leta krajšo življenjsko dobo kakor v regijah zahodne Slovenije. Analiza je pokazala, da imajo med rojenimi v letih od 1999-2003 najmanj možnosti za dolgo življenje prebivalci Pomurske regije, posebno moški (69,2 let, ženske 73,8 let), najvišje življenjsko pričakovanje pa je v povprečju značilno za Osrednjeslovensko regijo (74 let za moške in 80,3 let za ženske). Vzhodna in zahodna Slovenija se ločita tudi po pogostnosti posameznih vzrokov smrti. Standardizirana stopnja umrljivosti zaradi bolezni obtočil, prebavil, dihal in poškodb je bila npr. leta 1999 v vzhodni Sloveniji za približno tretjino višja 21 5 kakor v zahodni Sloveniji. Vzroki za te razlike niso raziskani, vendar pa obstaja povezava z načinom življenja, prehranjevanja in tudi socialnega statusa prebivalstva. Novejše tablice umrljivosti je SURS objavil le na ravni celotne države za 2005-2006. Če predpostavimo, da bo umrljivost od opazovanega obdobja ostala nespremenjena, lahko pričakujemo, da bodo v Sloveniji moški v povprečju živeli 74,84 let, ženske pa 81,89 let. Tabela 11 : Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, po spolu in regijah, 1999-2003 Table 11: Life expectancy at birth by sex and regions, 1999-2003 Skupaj / Total Moški / Men Ženske / Women Razlika med žensko in moškim / Difference between women and men in years Slovenija 76,2 72,2 80,0 7,8 Osrednjeslovenska 77,8 74,0 81,3 7,3 Obalno-kraška 77,1 73,4 80,8 7,4 Gorenjska 77,3 73,5 80,9 7,4 Goriška 77,6 73,6 81,4 7,8 Savinjska 75,2 71,4 79,0 7,6 Jugovzhodna Slovenija 75,2 70,8 79,7 8,9 Pomurska 73,8 69,2 78,5 9,3 Notranjsko-kraška 77,1 73,4 80,8 7,4 Podravska 75,3 71,2 79,2 8,0 Koroška 75,2 71,4 79,0 7,6 Spodnjeposavska 74,5 70,6 78,5 7,9 Zasavska 74,5 70,6 78,5 7,9 Opombe/Notes: Po skrajšanih tablicah umrljivosti za regije. Zaradi majhnosti statističnih regij po številu prebivalstva je Notranjsko-kraška priključena k Obalno-kraški, Koroška k Savinjski, Zasavska in Spodnjeposavska sta združeni. Regiji, ki sta priključeni ali združeni, imata isto vrednost. / Note: According to abridged life tables for regions. Due to the very small total number of population in some statistical regions, two of the four smallest regions are joined in the bigger neighbouring regions (Notranjsko-kraška to Obalno-kraška and Koroška to Savinjska), and two regions are merged (Zasavska and Spodnjeposavska). The joined or merged regions have the same value. Vir/Source of data: SURS. / SORS. 3.3 Primerjava s sosednjimi regijami na ravni NUTS 3 in NUTS 2 Primerjava slovenskih statističnih regij s sosednjimi regijami v Italiji, Avstriji in na Madžarskem na NUTS 3 ravni kaže, da je po številu prebivalstva največja italijanska provinca Videm, sledita pa ji dve slovenski regiji -Osrednjeslovenska in Podravska. Manj kakor 100.000 prebivalcev imajo slovenske regije (Koroška, Spodnjeposavska, Notranjsko-kraška in Zasavska), ki sodijo med najmanjše regije v skupini slovenskih in sosednjih regij in avstrijska regija Južno Gradiščansko (Südburgenland) z 98.000 prebivalci. Po površini so slovenske regije večinoma med manjšimi. Gostota poselitve je daleč največja v provinci Trst (1121 prebivalcev/km2), vendar je med regijami z relativno visoko gostoto poselitve kar nekaj slovenskih -Osrednjeslovenska (tretje mesto), Zasavska in Podravska. V obdobju od leta 2002 do 2005 se je prebivalstvo najbolj zmanjšalo v provinci Trst. Največji porast števila prebivalstva pa je zabeležila provinca Gorica (2,5 %). 22 Tabela 12: Primerjave s sosednjimi regijami na ravni NUTS 3 v številu prebivalstva, površini in gostoti poselitve, 1991–20051 Table 12: Comparison with neighbouring regions (NUTS 3 level) by population, area and density, 1991–20051 REGIJE NUTS 3 / NUTS 3 LEVEL Prebivalstvo skupaj / Population - total, v / in 1000 Stopnja rasti prebivalstva (%) / Population change (%) Površina / Area, v / in km2 Gostota poselitve na km2/ Population density in km2 1991 2002 2005 2002-2005 2005 2005 EU-27 … 485.593 492.000 1,3 4.401.775 112 Italy 56.751 57.158 58.607 2,5 301.336 194 Udine 522 521 529 1,6 4.904 108 Gorizia 138 138 141 2,5 466 302 Trieste 262 241 238 -1,5 212 1121 Hungary 10.346 10.159 10.087 -0,7 93.030 108 Vas 275 268 265 -1,2 3.336 79 Zala 305 79 295 -1,3 3.784 78 Austria 7.755 8.084 8.236 1,9 83.871 98 Südburgenland 101 98 98 -0,2 1.471 66 Klagenfurt-Villach 261 270 272 0,8 2.030 134 Unterkärnten 159 159 157 -1,0 3.375 47 Oststeiermark 261 269 269 0,0 3.354 80 West- und Südsteiermark 186 191 191 0,2 2.224 86 Slovenija 2.002 1.996 2.001 0,2 20.273 99 Pomurska 131 124 123 -1,0 1.337 92 Podravska 329 320 319 -0,2 2.170 147 Koroška 75 74 74 -0,3 1.041 71 Savinjska 259 258 257 -0,2 2.384 108 Zasavska 48 46 46 -1,3 264 172 Spodnjeposavska 73 70 70 -0,3 885 79 Jugovzhodna Slovenija 136 138 139 0,7 2.675 52 Notranjsko-kraška 51 51 51 0,6 1.456 35 Osrednjeslovenska 484 493 498 1,1 2.555 195 Gorenjska 195 198 199 0,6 2.137 93 Goriška 121 120 120 -0,4 2.325 51 Obalno-kraška 102 105 105 0,8 1.044 101 Opomba/Note:1Stopnja rasti prebivalstva za 2002-2006. / 1Population change for 2002-2006. Vir/Source of data: Eurostat. New Cronos. Regions (d). Na ravni NUTS 2 je največja regija po številu prebivalcev Furlanija - Julijska krajina (Friuli-Venezia Giulia), najmanjša pa avstrijsko Gradiščansko (Burgenland). Najgosteje poseljena regija je Furlanija - Julijska krajina, ki je v obdobju 2002-2005 tudi najbolj povečala število prebivalstva (1,6 %), največji upad pa je zabeležila Vzhodna Slovenija (- 0,2 %). V skupini sosednjih pokrajin je z 59 prebivalci/km2 najredkeje poseljena avstrijska Koroška (Kärnten). 23 Tabela 13: Primerjave s sosednjimi regijami na ravni NUTS 2 v številu prebivalstva, površini in gostoti poselitve, 1991–2005 Table 13: Comparison with neighbouring regions (NUTS 2 level) by population, area and density, 1991–2005 REGIJE NUTS 2 / NUTS 2 LEVEL Prebivalstvo skupaj / Population - total, v / in 1000 Stopnja rasti prebivalstva, v % / Population change , v % Površina / Area, v / in km2 Gostota poselitve na km2/ Population density in km2 1991 2002 2005 2002 -2005 2005 2005 EU271 … 485.593 492.000 1,3 4.401.775 112 Italy 56.751 57.158 58.607 2,5 301.336 194 Friuli-Venezia Giulia 1.197 1.188 1207 1,6 7.858 154 Hungary 10.346 10.159 10.087 - 0,7 93.030 108 Nyugat-Dunántúl 1.004 1.002 1.000 - 0,1 11.328 88 Austria 7.755 8.084 8.236 1,9 83.871 98 Burgenland (A) 273 277 279 0,8 3.965 70 Kärnten 550 561 560 - 0,1 9.536 59 Steiermark 1.175 1.190 1.200 0,8 16.392 73 Slovenija 2.002 1.996 2.001 0,2 20.273 99 Vzhodna Slovenija 1.100 1.081 1.079 - 0,2 12.212 88 Zahodna Slovenija 902 915 922 0,8 8.061 114 Opomba/Note:1Stopnja rasti prebivalstva za 2002-2006. / 1Population change for 2002-2006. Vir/Source of data: Eurostat. New Cronos. Regions (d). 3.4 Zaključek Število prebivalstva raste predvsem v regijah zahodne polovice države, koncentracija pa se nadaljuje v Osrednjeslovenski regiji, kjer živi dobra četrtina vsega prebivalstva Slovenije. Rast števila prebivalstva v Sloveniji je bila od leta 1997 do 2005 izključno posledica priseljevanja tujcev, leta 2006 in 2007 pa je bila pozitivna tudi naravna rast. Kljub temu je k porastu števila prebivalstva prispevala predvsem selitvena rast, saj je bila naravna rast premajhna. Poleg tega lahko v bližji prihodnosti pričakujemo, da tudi naravna rast ne bo več pozitivna, tako da je za prihodnji demografski razvoj Slovenije značilno, da bo odvisen od priselitev iz tujine. Zaradi upadanja naravne rasti in manjše smrtnosti prebivalstva se spreminja starostna struktura prebivalstva po regijah. Povečuje se delež starega in zmanjšuje delež mladega prebivalstva. S tem raste tudi indeks staranja prebivalstva. V letu 2007 je bilo že v vseh regijah več starega kakor mladega prebivalstva (indeks staranja je bil večji od 100). Razlike med regijami po tem kazalniku se zmanjšujejo zaradi pospešenega staranja prebivalstva v vseh regijah in s tem zmanjševanja relativnih razlik glede na slovensko povprečje in druge regije. Zaradi istih vzrokov pa se zmanjšuje tudi koeficient odvisnosti mladega prebivalstva in povečuje koeficient odvisnosti starega prebivalstva. V primerjavi s sosednjimi regijami v Italiji, Avstriji in na Madžarskem na ravni NUTS 3 so slovenske statistične regije po številu prebivalstva med manjšimi, vendar ne vse. Osrednjeslovenska je po številu prebivalstva na drugem mestu, takoj za italijansko provinco Videm. Gostota poselitve je daleč največja v provinci Trst (1121 prebivalcev/km2), vendar je med regijami z relativno visoko gostoto poselitve kar nekaj slovenskih -Osrednjeslovenska (tretje mesto), Zasavska in Podravska. V obdobju od leta 2002 do 2005 se je prebivalstvo 24 v večini sosednjih regij zmanjšalo. Največji upad števila prebivalstva je zabeležila provinca Trst. Število prebivalstva se je najbolj povečalo v italijanski provinci Gorica. Na ravni NUTS 2 je največja regija po številu prebivalstva Furlanija - Julijska krajina, ki ima tudi najvišjo gostoto in beleži največji porast števila prebivalstva v obdobju od 2002 do 2005. 25 Karta 1: Indeks staranja prebivalstva, 2007 Map 1: Ageing index, 2007 26 4 REGIONALNI BRUTO DOMAČI PROIZVOD 4.1 Metodološka pojasnila Gospodarsko razvitost neke teritorialne enote (regije, države) pogosto ocenjujemo z ustvarjenim bruto domačim proizvodom (BDP) na prebivalca. Ta kaže rezultate ekonomske dejavnosti, dosežene v posameznih teritorialnih enotah v določenem obdobju. To je tudi najpogosteje uporabljeni kazalnik, s katerim ugotavljamo razlike v ekonomski moči in razvitosti dveh ali več regij ali držav med seboj. Toda kaj v resnici pomeni? Kako je primerjava sploh mogoča, ko pa med seboj primerjamo teritorialne enote različnih velikosti, in regije, ki uporabljajo različne valute? V različno velikih teritorialnih enotah je ustvarjena različna višina BDP. Medsebojna primerjava takih regij je mogoča, če uporabimo kazalnik BDP na prebivalca, ki na ta način kaže življenjsko raven prebivalcev obravnavane regije, države. Pri regionalnem BDP moramo upoštevati še nekaj, namreč pomembno je razlikovati med krajem dela in krajem bivanja. Na območjih z visokim deležem dnevnih migrantov je lahko BDP na prebivalca izredno visok (npr. veliki gospodarska središča, kakršen je London) in relativno nizek v okoliških regijah, čeprav je zanje značilna visoka kupna moč gospodinjstev in visoki razpoložljivi dohodki prebivalstva. Pri regionalnem BDP upoštevamo BDP samo v regiji, kjer oseba dela. BDP v regijah, kjer je število zaposlenih oseb, ki v regiji delajo, večje kakor število oseb, ki v regiji živijo, je zato večji od kupne moči prebivalstva v teh regijah. Primerjava BDP med državami ali regijami prinaša tri glavne težave: - razlike v metodologiji, opredelitvi BDP; - vrednost BDP je izražena v denarju, ki je običajno nacionalna valuta; - ravni cen so med posameznimi državami, regijami različne. Osnovni pogoji za zagotavljanje primerljivosti med BDP različnih teritorialnih enot so zato: (i) skladnost v metodologiji izračunavanja BDP, (ii) uporaba enotne »valute« in (iii) prikaz enakih ravni cen. Prvi pogoj je izpolnjen z uporabo standardnih metodologij nacionalnih računov (ESA 95). Drugi pogoj bi lahko izpolnili s pretvorbo nacionalnih valut z deviznim tečajem v EUR (ali kakšno drugo valuto), vendar menjalni tečaji ne bi izločili vseh mednarodnih cenovnih razlik, saj so na ta način dobljene vrednosti še vedno prikazane na nacionalni ravni cen. Za prikaz enake ravni cen potrebujemo pretvornik, ki hkrati odpravi razlike v valutah in razlike v ravni cen med državami, regijami. Ta pretvornik se imenuje pariteta kupne moči (PKM) ali angleško purchasing power parity (PPP). BDP, ki je rezultat pretvorbe s PKM, imenujemo BDP v PKM. »PKM so posebni indeksi cen, ki kažejo razmerje v ravni cen med državami in izenačujejo kupno moč različnih valut. V mednarodnih primerjavah imajo podobno vlogo kot deflatorji v časovnih primerjavah BDP, saj z njimi izločamo razlike v ravni cen med primerjanimi državami. PKM se izračunavajo po posebnih, kompleksnih metodoloških postopkih, katerih teoretske temelje postavlja teorija indeksnih števil, organizacijsko-tehnične temelje izračunavanja pa je v sedemdesetih letih postavil International Comparison Project (ICP project), ki se od leta 1980 naprej izvaja v Evropi kot skupni evropski program primerjav (European Comparison Programme - ECP); najpomembnejši del tega programa je Eurostat - OECD PKM program. 27 Pri različnih analitičnih uporabah PKM ne smemo prezreti, da so PKM kot ključni element za vzpostavljanje mednarodne primerljivosti vrednostnih agregatov po svoji zasnovi indeksna števila in že zaradi znanega problema indeksnih števil2 ne morejo zagotavljati točnega merila relativnih razlik v cenah med državami. Poleg tega pa je njihovo izračunavanje podvrženo kompleksnim, zahtevnim in pogosto tudi poenostavljenim metodološkim postopkom in zbiranjem podatkov, v katerem sodeluje veliko število držav, ki se razlikujejo po razvitosti, velikosti, življenjski ravni, potrošnih navadah in, ne nazadnje, tudi po kvaliteti uradne statistike. V strokovnih napotkih o uporabi PKM in z njimi povezanih podatkov najdemo podobna opozorila, »da je treba računati v izračunih PKM s +/- 5% napako…, saj so PKM le statistični konstrukt, ne pa natančne vrednosti (OECD Purchasing Power Parities and Real Expenditures - 1996 Results), in da so pri razvrščanju držav relativno majhne razlike lahko posledica metodoloških dejavnikov, ne pa dejanskih razlik med državami« (Bregar, Repotočnik, 2003, str. 3). Mednarodna primerjava BDP v PKM je mogoča z uporabo standardov kupne moči (SKM, angleško PPS — purchasing power standards). V Eurostatu zaradi praktičnih razlogov PKM izračunajo za skupino držav članic EU-153 kot bazo, tako da so PKM posameznih držav izražene nevtralno, v umetni »povprečni valuti«, ki jo imenujemo SKM (Bregar, Repotočnik, 2003, str. 39-42). Podatki o BDP se zaradi različnih vzrokov (ne nazadnje so podatki o BDP na prebivalca v PKM tudi eden od osnovnih meril za dodeljevanje sredstev kohezijske politike EU) redno pregledujejo. Poleg rednih revizij vsakih nekaj let pride še do velikih metodoloških sprememb. Ena glavnih metodoloških sprememb, ki predstavlja spremembe v zasnovi, definicijah in klasifikacijah na področju nacionalnih računov, je bil prehod iz obračunskih pravil ESA 79 na ESA 95, kar močno vpliva na izide BDP v PKM. Uveljavitev nove metodologije poteka postopno. SURS je na nacionalni in regionalni ravni že objavil revidirane podatke o BDP od leta 1995 dalje. Zadnja revizija na regionalni ravni je bila leta 2007. Temeljni problem pri izračunavanju regionalnih bruto dodanih vrednosti (v nadaljevanju: BDV) izhaja iz dejstva, da za subjekte, katerih enote poslujejo v dveh ali več regijah, ni neposrednih podatkov po regijah. Celotna BDV je izračunana v regiji, kjer je sedež subjekta. V Sloveniji zaradi pomanjkanja podatkov pri izračunavanju BDP na prebivalca v PKM po statističnih regijah ne upoštevamo razlike v ravni cen med regijami (podobno je tudi pri drugih državah na ravni nižjih teritorialnih enot). Medregionalna primerjava tako ne upošteva dejanskih razlik med regijami znotraj države, saj predpostavljamo, da so ravni cen v vseh regijah enake, torej take kakor na ravni celotne države, kar zamegljuje dejansko sliko. V tem delovnem zvezku smo podatke o regionalni bruto dodani vrednosti in bruto domačem proizvodu pridobili iz SURS. Temeljijo na metodologiji regionalnih računov, ki so podsistem nacionalnih računov, le da je njihov predmet raziskovanja vezan na posamezne teritorialne enote. Regionalna bruto dodana vrednost in bruto domači proizvod sta izračunana s posredno metodo. Podatki o bruto dodani vrednosti po dejavnostih na državni ravni so po določenih dohodkovnih delih porazdeljeni po regijah z ustreznimi ključi, sicer pa so zasnove, uporabljene v regionalnih računih, enake kakor v nacionalnih računih. Metodologija je mednarodno 2 Problem indeksnih števil, kot ga je leta 1936 opredelil Ragnar Frisch v članku “Annual Survey of General Economic Theory: The Problem of Index Numbers” izhaja iz preprostega dejstva, da v ekonomiji ne razpolagamo z nedvoumnim, v času in prostoru nespremenljivim merilom za določanje relativnega pomena (za vrednotenje) ekonomskim pojavov in s tem tudi nimamo merila, ki bi omogočalo njihovo nedvoumno agregiranje. Sleherni postopek agregacije, ki se formalno kaže z izbranim indeksnim obrazcem, vnaša v izračun indeksov nujno določeno stopnjo pristranskosti. 3 In EU-27, op.p. 28 primerljiva. Osnovni vir za mednarodne primerjave je Eurostatova zbirka podatkov Regions (Eurostat, New Cronos, Regions (d)). 4.2 Struktura bruto dodane vrednosti po statističnih regijah Statistične regije v Sloveniji se med seboj razlikujejo po obsegu in po strukturi dodane vrednosti, med njimi pa najbolj izstopa Osrednjeslovenska regija. Ta je v letu 2005 v povprečju ustvarila skoraj 36 % vse slovenske bruto dodane vrednosti (BDV) in ta delež se iz leta v leto povečuje. Tretjino BDV skupaj ustvarijo tudi Podravska, Savinjska in Gorenjska regija, preostanek pa ostalih osem regij. Osrednjeslovenska regija je v letu 2005 več kot tri četrtine BDV ustvarila v storitvenem sektorju, po čemer jo presega le še Obalno-kraška regija (76,9 %). Struktura BDV po regijah je različna. Po ustvarjeni BDV v industriji in rudarstvu izstopata Koroška in Jugovzhodna Slovenija, v energetiki Spodnjeposavska, v gradbeništvu pa Pomurska regija. Pomurska regija ustvari nadpovprečen delež BDV tudi v kmetijstvu (gl. Tabelo 14 in Tabelo 15). V daljšem časovnem obdobju so opazne večje spremembe strukture BDV po regijah. Tako se je glede na leto 2000 v vseh regijah, razen v Obalno-kraški in Zasavski regiji, kjer ni prišlo do sprememb, zmanjšal delež kmetijskega sektorja. Tudi industrijski sektor se je zmanjšal v vseh regijah razen na Koroškem, največji porast pa je zabeležil predvsem storitveni sektor in deloma tudi gradbeništvo. Najbolj sta delež storitvenega sektorja povečali Zasavska (6,2 strukturne točke) in Notranjsko-kraška regija (3,4 strukturne točke). Zasavska regija je na drugi strani najbolj med vsemi regijami zmanjšala delež predelovalnih dejavnosti in rudarstva v tem obdobju (za 5,1 strukturne točke). Notranjsko-kraška pa je zmanjšala deleže v vseh ostalih sektorjih razen storitvenega, nadpovprečno v kmetijskem in gradbenem sektorju. V letu 2005 ni prišlo do večjih sprememb v regionalni porazdelitvi ustvarjene bruto dodane vrednosti. Osrednjeslovenska, Obalno-kraška, Savinjska in Koroška regija so v letu 2005 svoj delež v bruto dodani vrednosti povečale za 0,1 odst. t. glede na leto 2004, Gorenjska, Pomurska in Podravska regija pa zmanjšale - slednja najbolj (za - 0,2 odst. t.). Nekoliko večje spremembe strukture BDV so opazne znotraj posameznih regij. Na področju kmetijstva in ribištva je najbolj zmanjšala BDV Spodnjeposavka regija (- 0,5 odst. t), na področju rudarstva, industrije in energetike Zasavska regija (- 2,3 odst. t.). Na področju gradbeništva so regije večinoma beležile porast, največjega Osrednjeslovenska (0,6 odst. t.). Največji porast pa je imela večina regij v storitvenih dejavnosti, pri čemer je najbolj izstopala Jugovzhodna Slovenija (2,3 odst. t.). 29 Tabela 14: Bruto dodana vrednost – struktura po dejavnosti, 2005 Table 14: Gross value added – Activity structure, 2005 Dejavnosti / Activity Statistične regije / Statistical Regions Slovenija Pomurska Podrav-ska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje-posavska Jugovzhodna Slovenija Osrednje-slovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obalno-kraška DEJAVNOSTI - SKUPAJ / ACTIVITIES - TOTAL 100,0 4,1 13,4 2,9 11,4 1,6 2,8 6,4 35,9 8,5 1,9 5,7 5,4 A + B Kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo / Agriculture, hunting, forestry and fishing 100,0 13,4 16,4 4,0 14,0 1,1 6,0 10,5 14,4 6,4 4,1 6,6 3,1 C + D Rudarstvo in predelovalne dejavnosti / Mining, quarrying and manufacturing 100,0 4,2 12,8 4,8 15,5 2,2 2,3 10,4 23,8 12,0 2,6 6,4 3,2 E Oskrba z elektriko, plinom in vodo / Electricity, gas and water supply 100,0 2,2 14,3 4,6 17,9 3,7 18,5 3,0 23,0 4,3 0,8 5,1 2,6 F Gradbeništvo / Construction 100,0 5,4 14,4 2,2 14,7 1,4 3,2 6,0 32,3 6,4 2,0 6,3 5,5 G Trgovina, popravila motornih vozil / Wholesale, retail; certain repair 100,0 3,3 12,3 2,0 10,5 1,3 1,9 4,0 45,3 8,1 1,3 4,5 5,5 H Gostinstvo / Hotels and restaurants 100,0 7,4 11,4 1,7 13,6 1,5 3,7 4,1 23,9 12,3 1,7 6,5 12,1 I Promet, skladiščenje, zveze / Transport, storage and communication 100,0 2,9 11,8 1,8 7,8 0,7 1,5 4,8 40,8 8,7 2,0 4,1 13,1 J Finančno posredništvo / Financial intermediation 100,0 2,6 15,3 1,7 7,2 1,1 1,2 3,2 50,9 4,8 1,1 4,6 6,3 K Nepremičnine, najem in poslovne storitve / Real estate, renting & business activites 100,0 3,6 14,6 2,1 9,7 1,8 2,3 5,8 41,3 7,7 1,7 4,6 4,6 L Javna uprava, obvezno soc. zav. / Public administration&defence; comp.soc.sec. 100,0 3,7 10,1 1,8 6,4 0,8 2,7 5,2 54,2 5,0 2,1 4,0 4,1 M Izobraževanje / Education 100,0 4,6 16,2 3,0 10,2 1,4 2,4 5,9 36,4 7,9 2,0 5,0 5,1 N Zdravstvo in social.varstvo / Health and social work 100,0 4,8 16,2 3,2 10,9 1,7 2,3 6,0 34,3 7,5 1,5 5,7 5,7 O+P Druge jav.skupne in os.storitve; zaseb.gospodinj.z zaposlenim osebjem / Other social and personal serv. 100,0 1,8 9,6 1,2 6,3 1,0 1,3 2,3 42,2 7,2 0,6 17,4 8,9 Vir/Source of data: SURS. / SORS. 30 Tabela 15: Bruto dodana vrednost – struktura po regijah, 2005 Table 15: Gross value added – Regional structure, 2005 Dejavnosti / Activity Statistične regije / Statistical Regions Slovenija Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje-posavska Jugovzhodna Slovenija Osrednje-slovenska Gorenjska Notranjsko -kraška Goriška Obalno-kraška DEJAVNOSTI - SKUPAJ / ACTIVITIES - TOTAL 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 A + B Kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo / Agriculture, hunting, forestry and fishing 2,5 8,3 3,1 3,5 3,1 1,7 5,4 4,2 1,0 1,9 5,4 2,9 1,4 C + D Rudarstvo in predelovalne dejavnosti / Mining, quarrying and manufacturing 24,5 25,2 23,4 40,4 33,1 33,4 20,1 39,8 16,2 34,6 32,9 27,5 14,4 E Oskrba z elektriko, plinom in vodo / Electricity, gas and water supply 3,0 1,6 3,2 4,8 4,7 6,8 19,7 1,4 1,9 1,5 1,3 2,7 1,4 F Gradbeništvo / Construction 5,8 7,7 6,2 4,5 7,4 5,2 6,6 5,5 5,2 4,4 6,2 6,4 5,8 G Trgovina, popravila motornih vozil / Wholesale, retail; certain repair 12,0 9,6 11,1 8,2 11,0 10,0 8,1 7,6 15,1 11,5 8,0 9,4 12,1 H Gostinstvo / Hotels and restaurants 2,3 4,1 1,9 1,3 2,7 2,1 3,0 1,4 1,5 3,3 2,0 2,6 5,0 I Promet, skladiščenje, zveze / Transport, storage and communication 7,7 5,6 6,8 4,7 5,3 3,1 4,2 5,8 8,8 8,0 8,0 5,5 18,6 J Finančno posredništvo / Financial intermediation 4,4 2,9 5,0 2,6 2,8 2,9 1,8 2,2 6,2 2,5 2,5 3,5 5,1 K Nepremičnine, najem in poslovne storitve / Real estate, renting & business activites 17,1 15,2 18,7 12,7 14,4 18,9 14,2 15,6 19,6 15,5 15,5 13,7 14,6 L Javna uprava, obvezno soc. zav. / Public administration&defence; comp.soc.sec. 6,2 5,6 4,7 4,0 3,4 3,0 5,9 5,0 9,3 3,6 6,8 4,3 4,7 M Izobraževanje / Education 5,8 6,5 7,0 5,9 5,1 5,1 5,0 5,3 5,8 5,4 6,1 5,1 5,4 N Zdravstvo in social.varstvo / Health and social work 5,2 6,1 6,3 5,8 4,9 5,4 4,3 4,9 4,9 4,6 4,2 5,1 5,4 O+P Druge jav.skupne in os.storit.; zaseb.gosp.z zap.oseb/Other social and personal serv. 3,7 1,7 2,6 1,6 2,0 2,3 1,7 1,3 4,3 3,2 1,2 11,2 6,0 Vir/Source of data: SURS. / SORS. 31 4.3 Bruto domači proizvod na prebivalca Tudi po razvitosti, merjeni z BDP na prebivalca, dosega največje vrednosti Osrednjeslovenska regija. V letu 2005 je za 44,3 % presegala slovensko povprečje. Nadpovprečni BDP na prebivalca je bil še v Obalno-kraški regiji, vse ostale regije pa so bile pod slovenskim povprečjem, najbolj Pomurska regija - za eno tretjino. Razlike med ostalimi regijami niso velike, lahko pa jih razdelimo v tri skupine. V prvi so regije, ki dosegajo med 70 % in 81 % slovenskega povprečja (Zasavska, Notranjsko-kraška, Koroška in Spodnjeposavska), v drugi tiste, ki dosegajo med 82 % in 90 % slovenskega povprečja (Podravska, Gorenjska, Savinjska regija), in v tretji sta regiji, ki dosegata več kot 90 % slovenskega povprečja (Jugovzhodna Slovenija in Goriška regija). Osrednjeslovenska regija je tudi edina slovenska regija, ki presega povprečje EU-27 (v letu 2005 že za 25,3 %), najmanj, 57,8 % povprečja EU-27, pa dosega Pomurska regija. Ostale regije dosegajo med 60 in 90 % povprečja EU-27 (gl. Tabelo 16). Razporeditev regij po BDP na prebivalca je bila tudi v letu 2000 taka kot leta 2005 razen Notranjsko-kraške in Zasavske regije, ki sta zamenjali mesti, tako da je Zasavska padla na predzadnje mesto, kjer je bila prej Notranjsko-kraška. Glede na slovensko povprečje je BDP na prebivalca v letu 2005 v primerjavi z letom 2000 porasel le v Osrednjeslovenski regiji (za 6,4 indeksne točke) in Jugovzhodni Sloveniji (za 1 indeksno točko), drugod pa je padel (gl. Sliko 2). Največji padec je zabeležila Zasavska regija, kjer je BDP na prebivalca padel kar za 11,3 indeksnih točk, poleg nje pa še Pomurska, Koroška, Notranjsko-kraška in Spodnjeposavska regija. Na to kaže tudi upad števila delovnih mest, ki je bil v tem obdobju največji prav v teh regijah (najbolj izstopa Zasavska regija, za - 11,6 %). Primerjava med leti 2004 in 2005 kaže nekoliko drugačno sliko. V letu 2005 je glede na predhodno leto večina regij, ki so pod slovenskim povprečjem, zmanjšala zaostajanje za njim, najbolj pa Koroška regija. Na drugi strani sta zaostajanje za slovenskim povprečjem najbolj povečali Pomurska in Notranjsko-kraška regija, ki sta že sicer na dnu slovenskih regij po tem kazalniku. V primerjavi s povprečjem EU-27 je svoj zaostanek povečala edino Zasavska regija (za 3,2 indeksne točke) (gl. Sliko 2). Slika 2: Sprememba BDP na prebivalca v odstotnih točkah glede na povprečje Slovenije - primerjava leta 2005 z letom 2000 Graph 2: Change in GDP per capita in percentage points of the average of Slovenia - 2005 over 2000 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 -12 Osrednjeslovenska; 6,4 Jugovzhodna Slovenija; Obalno-kraška; -0,3 Pomurska; -4,6 Podravska; -0,6 Spodnjeposavska; -4,2 KvvJ ' "i Gorenjska; -2,1 vinjska; Goriška; -3,6 Notranjsko-kraška; -4,2 _________________Koroška; -4,6 Vir: SURS, preračuni avtorice. /Source: SORS, author's calculations. 32 Tabela 16: Bruto domači proizvod na prebivalca po regijah, 2000, 2003 in 2005 Table 16: Gross domestic product by regions, 2000, 2003 and 2005 STATISTIČNE REGIJE / STATISTICAL REGIONS, SKTE 3 / NUTS 3 2000 2003 2005 mio EUR1 SKM na preb./PPSpc Indeks/Index, SLO=100 Indeks/Index, EU-27=100 mio EUR1 SKM na preb./PPSpc Indeks/Index, SLO=100 Indeks/Index, EU-27=100 mio EUR1 SKM na preb./PPSpc Indeks/Index, SLO=100 Indeks/Index, EU-27=100 Osrednjeslovenska 14.747 20.882 137,8 109,9 18.377 24.608 144,8 119,0 20.364 28.069 144,3 125,3 Obalno-kraška 11.108 15.695 103,8 82,6 13.189 17.713 103,9 85,7 14.616 20.141 103,5 89,9 Gorenjska 9.334 13.118 87,2 69,1 10.984 14.725 86,5 71,2 12.018 16.564 85,1 73,9 Goriška 10.612 14.690 99,2 77,3 12.061 16.144 95,0 78,1 13.496 18.588 95,6 83,0 Savinjska 9.665 13.483 90,3 71,0 11.234 15.078 88,5 72,9 12.556 17.336 88,9 77,4 Jugovzhodna Slovenija 9.682 13.615 90,5 71,7 11.435 15.330 90,1 74,2 12.914 17.800 91,5 79,5 Pomurska 7.622 10.411 71,2 54,8 8.629 11.561 68,0 55,9 9.399 12.944 66,6 57,8 Notranjsko-kraška 8.422 11.859 78,7 62,4 9.698 12.992 76,4 62,9 10.514 14.500 74,5 64,7 Podravska 9.032 12.550 84,4 66,1 10.613 14.210 83,6 68,7 11.825 16.304 83,8 72,8 Koroška 8.849 12.282 82,7 64,7 9.811 13.138 77,3 63,6 11.029 15.223 78,1 68,0 Spodnjeposavska 9.030 12.583 84,4 66,2 9.937 13.365 78,3 64,7 11.319 15.618 80,2 69,7 Zasavska 8.758 11.949 81,8 62,9 9.047 12.130 71,3 58,7 9.962 13.736 70,6 61,3 SLOVENIJA 10.701 14.969 100,0 78,8 12.695 17.014 100,0 82,3 14.116 19.462 100,0 86,9 EU-27 18.996 100,0 20.672 100,0 22.400 100,0 Opomba/Note: 1Fiksni tečaj 2007. / 1Fixed exchange rate 2007. Viri/Sources of data: SURS, revidirano dec. 2007; New Cronos. Regions (d). / SORS, revised Dec.2007; New Cronos. Regions (d). 33 4.4 Merjenje medregionalnih razlik v BDP na prebivalca V letu 2005 je imela najuspešnejša regija (Osrednjeslovenska) 2,2-krat višji BDP na prebivalca v primerjavi z najmanj uspešno regijo (Pomurska). V obdobju od leta 2000 do leta 2005 se je to razmerje povečalo z 1,9 : 1 na 2,2 : 1, kar pa še vedno uvršča Slovenijo med države z zmernimi medregionalnimi razlikami (Regions, 2006). Še boljši pokazatelj medregionalnih razlik kot primerjava skrajnih vrednosti je koeficient variacije, ki je količnik med standardnim odklonom in povprečjem, ki je količnik med standardnim odklonom in povprečjem, ki upošteva še različne velikosti regij. Ta se od leta 2000 postopoma povečuje in je v letu 2005 znašal 23,1 %4, kar je za 4,3 odst. t. več kot leta 2000. Koeficient variacije je od leta 2000 do leta 2003 nekoliko naraščal, v letu 2004 smo sicer zabeležili rahel padec, vendar se je naslednje leto spet nekoliko povečal (za 0,4 odst. t.), vendar malo pod raven iz leta 2003. Če iz analize izvzamemo Osrednjeslovensko regijo z najvišjim BDP na prebivalca, je koeficient variacije v povprečju za okoli 10 odst. t. nižji. To kaže na manjše medregionalne razlike med drugimi regijami in na nadpovprečno razvitost Osrednjeslovenske regije. V tej regiji je tudi glavno mesto, kjer se koncentrirajo gospodarske dejavnosti, kar je sicer trend tudi v večini držav EU (glej naslednje podpoglavje Mednarodne primerjave) (gl. Sliko 3). Slika 3: Koeficient variacije regionalnega BDP, Slovenija, 2000-2005 Graph 3: Coefficient of variation of regional GDP, Slovenija, 2000-2005 24,0 22,0 20,0 18,0 16,0 14,0 12,0 10,0 brez Osredjneslovenske / without Osrednjeslovenska 2000 2001 2002 2003 2004 Vir: SU RS, preračuni avtorice / SORS, author's calculations 2005 4.5 Mednarodne primerjave5 Bruto domači proizvod, izražen v SKM, (glej metodološka pojasnila k poglavju) je kazalnik, ki omogoča tudi mednarodne primerjave. Poleg primerjav med državami članicami EU so pomembne tudi primerjave, ki kažejo 4 Po lastnih izračunih, ki se nekoliko razlikujejo od izračunov EUROSTATA. Ker EUROSTAT ne objavlja podatkov brez regije z glavnim mestom, smo v tem primeru uporabili lastne izračune. KV je bil po izračunih EUROSTATA v letu 2000 19,9 % in leta 2005 22,4 %. 5 Po podatkih EUROSTATA. 34 na medregionalne razlike znotraj držav. Članice EU namreč dokaj uspešno zmanjšujejo razlike do povprečja EU predvsem na ravni držav. V obdobju 2000-2005 so bile najuspešnejše Irska, Grčija in Španija, ki so bile obenem tudi največje prejemnice pomoči kohezijske politike v obdobju 1994-2006. Bistveno slabše se je pri tem odrezala Portugalska - četrta velika prejemnica pomoči -, ki je povečala zaostanek. Tudi nove države članice hitreje dohitevajo povprečje EU, zlasti tiste z nizkim BDP na prebivalca (npr. baltske države). Slovenija je leta 2005 za 8,1 indeksne točke zmanjšala zaostajanje za povprečjem EU glede na leto 2000. Pri zmanjševanju razlik znotraj držav pa so države članice manj uspešne. Razlike med najbolj in najmanj razvito regijo so v državah članicah precejšnje in marsikje bistveno večje kot v Sloveniji. Med letoma 2000 in 2005 so se povečale v večini držav; najbolj v Litvi (0,7), Bolgariji in na Slovaškem (0,6). V sedmih od 23 držav se je ta razlika zmanjšala, najbolj v državi z največjo razliko, Veliki Britaniji (- 0,8). Tudi Slovenija je razliko med najboljšo in najslabšo regijo nekoliko povečala (za 0,2). Na povečevanje medregionalnih razlik v večini članic EU kaže tudi koeficient variacije. V obravnavanem obdobju se je najbolj povečal v Grčiji in na Slovaškem (za več kot 6 odst. t.), najbolj pa se je zmanjšal v Španiji in na Finskem (za več kot 2 odst. t.). Slovenija se po obeh merilih uvršča med članice z manjšimi medregionalnimi razlikami. EU sicer za zmanjševanje razlik med regijami namenja precejšnja sredstva v okviru kohezijske politike, vendar je uspešnejša pri zmanjševanju razlik med državami kot znotraj držav članic. Vzroki za to so deloma nedavne širitve in deloma koncentracija rasti BDP na najbolj dinamičnih območjih znotraj držav. V obdobju 2000-2005 so se razlike med najbolj in najmanj razvito regijo pretežno povečale zaradi hitrejše rasti BDP na prebivalca v prestolnicah. V veliki večini držav je gospodarska dejavnost največja v regijah z glavnim mestom (tu maksimalna vrednost na sliki pomeni tudi vrednost za prestolnico), kar se kaže v najvišjem BDP na prebivalca v teh regijah. Izjema so Nemčija, Grčija, Španija in Italija. V regiji s prestolnico se je BDP na prebivalca bistveno bolj povečal predvsem v novih državah članicah (baltske države, Bolgarija, Češka), najbolj v Estoniji (za 29,2 indeksne točke), v Sloveniji pa za 15,4 indeksne točke (glede na povprečje EU) (gl. Sliko 4). Slika 4: Medregionalne razlike na ravni NUTS 3 v državah članicah EU, 2005 Graph 4: Regional disparities in EU member states at the NUTS 3 level, 2005 550 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 ¦ Povp rečje /Average xMin xMax ^ ¦ ~*~r*l & W WW ¦*¦ w 1*1 r*l ¦ w w ^ ---------1----------1----------1----------1----------1----------1----------1----------1----------1----------1----------1----------1----------1---------1----------1----------1----------1----------1----------1----------1----------1----------1----------1----------1----------1----------1---------- BE BG CZ DK DE EE IE GR ES FR IT CY LV LT LU HU MT NL AT PL PT RO SI SK FI SE UK Vir / Source: Eurostat. New Cronos, Regions (d). 35 4.5.1 Primerjava z regijami sosednjih držav na ravni NUTS 3 in NUTS 2 Za naše statistične regije je zanimiva primerjava z regijami na ravni NUTS 3 sosednjih držav, ki mejijo na Slovenijo. Med sosednjimi regijami so v letu 2005 presegale evropsko povprečje vse tri province v Furlaniji -Julijski krajini (Gorica, Trst in Videm) in okraj Celovec - Beljak na avstrijskem Koroškem. Te regije presegajo evropsko povprečje med 9 % in 35 %, najbolj pa Celovec - Beljak s 35 %. Tudi med slovenskimi statističnimi regijami ena regija presega evropsko povprečje, in sicer Osrednjeslovenska s 25 %. V primerjavi z evropskim povprečjem je kar nekaj slovenskih statističnih regij v spodnjem delu skupine sosednjih regij po višini BDP na prebivalca. Tako med sosednjimi regijami za evropskim povprečjem najbolj zaostaja madžarska regija Zala, ki dosega le 55 % evropskega povprečja. Nato ji sledita madžarska regija Vas in slovensko Zasavje z 61 % evropskega povprečja, sledijo pa ji Notranjsko-kraška, Koroška, Spodnjeposavska, Podravska in Gorenjska. Ostale slovenske statistične regije imajo BDP na prebivalca višji od 74 % EU-27 (gl. Tabelo 17). Tabela 17: Primerjava BDP na prebivalca (SKM) s sosednjimi regijami na ravni NUTS 3, 1995–2005 Table 17: Comparison of GDP per capita (PPS) with neighbouring regions (NUTS 3 level), 1995–2005 Regije NUTS 3 / NUTS 3 level 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 EU-27 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Italy 121 121 119 120 118 117* 118 112 111 107 105 Udine 140 137 134 132 131 128* 126 123 119 113 112 Gorizia 132 131 128 130 129 126* 122 116 113 107 109 Trieste 136 136 133 133 133 135* 138 129 129 125 128 Hungary 52 52 53 54 55 56 59 62 63 63 64 Vas 55 57 61 63 65 … 60 61 67 64 61 Zala 48 48 48 49 49 … 52 54 60 58 55 Austria 136 136 133 133 133 134 127 128 129 129 129 Südburgenland 71 72 72 71 74 74 73 73 76 75 76 Klagenfurt-Villach 147 147 142 143 144 141 133 130 131 134 135 Unterkärnten 80 82 82 81 82 82 80 84 86 86 88 Oststeiermark 84 85 84 85 86 88 81 82 82 84 85 West- und Südsteiermark 84 85 85 85 85 86 80 79 84 84 85 Slovenija 73 74 76 77 79 79 79 81 82 85 87 Pomurska 56 58 59 59 56 55 55 56 56 58 58 Podravska 59 61 61 62 65 66 66 68 69 72 73 Koroška 58 59 60 61 63 65 64 65 64 65 68 Savinjska 68 69 71 71 72 71 70 72 73 76 77 Zasavska 61 61 62 62 64 63 59 59 59 61 61 Spodnjeposavska 61 62 64 68 66 66 66 67 65 67 70 Jugovzhodna Slovenija 65 66 70 72 71 72 72 73 74 78 80 Notranjsko-kraška 56 57 60 61 61 62 62 64 63 65 65 Osrednjeslovenska 100 101 103 105 110 110 111 115 119 123 125 Gorenjska 64 66 68 68 69 69 70 71 71 73 74 Goriška 71 72 75 75 78 77 77 78 78 81 83 Obalno-kraška 79 81 82 83 83 83 82 85 86 88 90 Opomba/Note: *Predhodni podatek / *Provisional value. Vir/Source of data: Eurostat. New Cronos. Regions (d). 36 V letu 2005 je glede na leto 20016 najbolj povečala prednost pred evropskim povprečjem Osrednjeslovenska regija (za 14,2 indeksne točke), najbolj pa so ga zmanjšale vse tri italijanske province (med njimi najbolj Videm, za - 13,4 indeksne točke). Na drugi strani so zaostajanje za evropskim povprečjem zmanjšale predvsem slovenske regije (Savinjska regija, Jugovzhodna Slovenija, Podravska regija) (gl. Sliko 5). Primerjava leta 2005 s predhodnim letom kaže tudi na največje zmanjšanje zaostajanja za evropskim povprečjem med slovenskimi regijami (Koroška, Obalno-kraška, Goriška, Osrednjeslovenska), poleg njih pa sta povečali prednost pred evropskim povprečjem še provinci Trst in Gorica. Slika 5: Primerjava BDP na prebivalca (v SKM) s sosednjimi regijami na ravni NUTS 3, 2001 in 2005 Graph 5: GDP per capita by regions in PPS (NUTS 3) - neighbouring regions compared to the EU-27 average, 2001 and 2005 140 120 100 80 60 40 20 Vir / Source: Eurostat, New Cronos, Regions (d). Na ravni NUTS 2 najbolj navzgor od evropskega povprečja odstopa Furlanija - Julijska krajina (za 18 %), nadpovprečne pa so tudi avstrijski Štajerska in Koroška ter Zahodna Slovenija. V obdobju od 2001 do 2005 je najbolj zmanjšala prednost pred evropskim povprečjem Furlanija - Julijska krajina (- 14,8 indeks. t.), na drugi strani pa je najbolj zmanjšala zaostajanje za evropskim povprečjem Zahodna Slovenija (10,3 indeks. t.). V letu 2005 so bile glede na leto 2004 te razlike seveda bistveno manjše. Tako je zaostajanje za evropskim povprečjem najbolj povečala madžarska regija Nyugat-Dunántúl (v kateri sta tudi Zala in Vas - regiji na ravni NUTS 3), medtem ko je Zahodna Slovenija spet izstopala po največjem pozitivnem prirastu (2 indeks.t.) (gl. Tabelo 18 in Sliko 6). 6 Tu za primerjavo upoštevamo leto 2001, ker je za leto 2000 več podatkov predhodnih, ali pa jih ni. 0 37 Tabela 18: Primerjava BDP na prebivalca (SKM) s sosednjimi regijami na ravni NUTS 2, 1995–2005 Table 18: Comparison of the GDP per capita (PPS) with neighbouring regions (NUTS 2 level), 1995–2005 Regije NUTS 2 / NUTS 2 level 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 EU-27 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Italy 121 121 119 120 118 117* 118 112 111 107 105 Friuli-Venezia Giulia 140 138 135 134 133 131* 133 126 122 117 118 Hungary 52 52 53 54 55 56 59 62 63 63 64 Nyugat-Dunántúl 54 55 56 60 63 64 62 64 69 66 64 Austria 136 136 133 133 133 134 127 128 129 129 129 Burgenland (A) 86 86 86 86 86 88 85 88 90 89 89 Kärnten 114 114 112 111 112 111 106 107 108 109 110 Steiermark 112 113 113 113 114 114 109 107 109 110 111 Slovenija 73 74 76 77 79 79 79 81 82 85 87 Vzhodna Slovenija 62 63 64 65 66 66 66 68 68 71 72 Zahodna Slovenija 86 87 89 90 94 94 94 97 100 103 105 Opomba/Note: *Predhodni podatek / *Provisional value. Vir/Source of data: Eurostat. New Cronos. Regions (d). Slika 6: Primerjava BDP na prebivalca (v SKM; EU-27 = 100) s sosednjimi regijami na ravni NUTS 2, 2001 in 2005 Graph 6: GDP per captia by regions in PPS (NUTS 2) – neighbouring regions compared to the EU-27 average, 2001 and 2005 140 120 100 80 60 40 20 Friuli-Venezia Nyugat- Burgenland (A) Kärnten Giulia Dunántúl Steiermark Vir / Source: Eurostat, New Cronos, Regions (d). Vzhodna Slovenija Zahodna Slovenija 4.6 Zaključek Osrednjeslovenska regija ustvari največji delež bruto dodane vrednosti (skoraj 36 % v letu 2005) in ta delež vsako leto še nekoliko poveča, kar je tudi posledica vloge Ljubljane kot prestolnice, ki je v Osrednjeslovenski regiji. V daljšem časovnem obdobju so opazne večje spremembe strukture BDV po regijah. Tako se je v letu 2005 glede na leto 2000 v vseh regijah, razen v Obalno-kraški in Zasavski regiji, kjer ni prišlo do sprememb, zmanjšal delež kmetijskega sektorja. Tudi industrijski sektor se je zmanjšal v vseh regijah razen na Koroškem, največji porast pa je zabeležil predvsem storitveni sektor in deloma tudi gradbeništvo. 38 Tudi po razvitosti, merjeni z BDP na prebivalca, dosega največje vrednosti Osrednjeslovenska regija. V letu 2005 je za 44,3 % presegala slovensko povprečje. Nadpovprečni BDP na prebivalca je bil še v Obalno-kraški regiji, vse ostale regije pa so bile pod slovenskim povprečjem, najbolj Pomurska regija - za eno tretjino. Osrednjeslovenska regija je tudi edina, ki presega povprečje EU-27 in to skoraj za četrtino. V letu 2005 je glede na predhodno leto večina regij, ki so pod slovenskim povprečjem, zmanjšala zaostajanje za njim, najbolj pa Koroška regija. Na drugi strani sta zaostajanje za slovenskim povprečjem najbolj povečali Pomurska in Notranjsko-kraška regija, ki sta že sicer na dnu slovenskih regij po tem kazalniku. Medregionalne razlike, merjene tako s koeficientom variacije kot s primerjavo najboljše in najslabše regije, se nekoliko povečujejo, vendar so še vedno zmerne, če jih primerjamo z medregionalnimi razlikami znotraj držav članic. V obdobju 2000-2005 so se razlike med najbolj in najmanj razvito regijo pretežno povečale zaradi hitrejše rasti BDP na prebivalca v prestolnicah, kar je bilo značilno tudi za Slovenijo. V primerjavi z regijami v sosednjih državah (NUTS 3), ki mejijo na slovenske statistične regije, je Osrednjeslovenska regija na tretjem mestu po višini BDP na prebivalca (pred okrajem Celovec - Beljak in provinco Trst), kar nekaj slovenskih statističnih regij pa je v spodnjem delu skupine sosednjih regij po višini BDP na prebivalca. Na ravni NUTS 2 regij ima najvišji BDP na prebivalca regija Furlanija Julijska krajina, Zahodna Slovenija pa je četrta v skupini sosednjih regij in obenem tudi presega evropsko povprečje (EU-27). 39 Karta 2: Regionalni bruto domači proizvod na prebivalca, 2005 Map 2: GDP per capita by regions, 2005 40 5 REGIONALNA BREZPOSELNOST 5.1 Metodološka pojasnila Stopnja brezposelnosti je opredeljena kot delež brezposelnih oseb v celotnem aktivnem prebivalstvu. Poznamo dve vrsti brezposelnosti. Ena je anketna brezposelnost, ki je skladna z definicijo ILO (Mednarodna organizacija dela - International Labour Organisation) in je mednarodno primerljiva. Po tej definiciji so brezposelne osebe tiste, ki izpolnjujejo naslednje: - oseba je brez zaposlitve med referenčnim tednom v času ankete, - oseba je pripravljena sprejeti delo v dveh tednih, - oseba aktivno išče zaposlitev v zadnjih štirih tednih. Podatki o brezposelnih osebah se v tem primeru zbirajo z anketo (Anketa o delovni sili - ADS), ki jo v Sloveniji štirikrat letno izvaja SURS. Ker anketa temelji na statističnem vzorcu, je kar pri sedmih regijah ocena nezanesljiva, kar pomeni, da regionalno teh podatkov ne moremo uporabljati. Na podlagi ankete so na voljo tudi podatki o stopnji aktivnosti in stopnji delovne aktivnosti po regijah. Druga vrsta brezposelnosti je registrirana brezposelnost, kjer so osnovni viri naslednji podatki: - o delovno aktivnem prebivalstvu iz Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), - Anketa o delovni sili, s katero dobimo podatke o kmetih (samo četrtletno), - podatki o brezposelnih osebah Zavoda RS za zaposlovanje. Od 1. januarja 2005 je glavni vir podatkov o zaposlenih in samozaposlenih osebah (razen o kmetih) Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Pred tem je bil vir za podatke o zaposlenih in samozaposlenih mesečno raziskovanje Mesečno poročilo o plačah in zaposlenih osebah v podjetjih, družbah in organizacijah (ZAP/M). To raziskovanje je bilo zaradi racionalizacije zbiranja mesečnih podatkov o plačah in razbremenitve poročevalskih enot opuščeno, podatke o plačah pa je leta 2005 začel zbirati AJPES, (za svoje potrebe in za SURS), in sicer s skupnim vprašalnikom Obrazec 1—ZAP/M; ker s tem vprašalnikom SURS ne pridobi več podatkov o zaposlenih osebah, je začel kot vir zanje uporabljati SRDAP. V SRDAP so upoštevane zaposlene in samozaposlene osebe, ki so obvezno socialno zavarovane ne glede na to, ali so zaposlene s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Niso pa vključene osebe, ki delajo na podlagi podjemnih pogodb (pogodb o delu), avtorskih pogodb ali za neposredno plačilo, sodelujoči družinski člani, samozaposleni, ki ne plačujejo socialnega zavarovanja, in državljani Republike Slovenije s stalno zaposlitvijo v slovenskih predstavništvih, na gradbiščih ipd. v tujini. Za ugotavljanje števila kmetov po različnih teritorialnih enotah (občine, upravne enote, statistične regije) se od leta 2002 uporabljajo podatki iz popisa kmečkih gospodarstev 2000. Pred tem so se za izračun deležev kmetov v posameznih teritorialnih enotah uporabljali podatki iz popisa prebivalstva leta 1991. Z letom 2002 je SURS začel napovedovati število kmetov na podlagi modela ARIMA. 41 Ti spremenjeni viri podatkov za zaposlene osebe so povzročili, da se je število delovno aktivnih prebivalcev v letu 2004 v povprečju povečalo za približno 25.000. Razlog za razliko so nezajete enote v raziskavi ZAP/M. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila zato nižja za približno 0,3 odstotne točke. Podatki so bili posodobljeni tudi za nazaj (od leta 2000 dalje), kar prikazujemo v tem delovnem zvezku. Pri stopnji registrirane brezposelnosti štejemo kot aktivno prebivalstvo delovno aktivno prebivalstvo (vse osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane ali so v delovnem razmerju na območju Slovenije) in brezposelne. Ker gre za delovno aktivno prebivalstvo s formalno urejenim statusom, jih imenujemo tudi formalno delovno aktivni. Podatki o stopnji registrirane brezposelnosti so na voljo mesečno in po različnih teritorialnih enotah (občine, upravne enote, statistične regije), a žal mednarodno niso primerljivi. Podatki o brezposelnih osebah vsebujejo še vrsto drugih informacij, saj so ločeni po spolu, starosti, izobrazbeni strukturi, trajanju brezposelnosti, vzrokih za brezposelnost in podobno. 5.2 Pregled brezposelnosti po statističnih regijah Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v letu 2007 najvišja v Pomurski regiji (13,4 %), kjer je presegala slovensko povprečje za 74,1 %, nadpovprečna pa še v Podravski, Zasavski, Savinjski, Spodnjeposavski in Koroški regiji. Med tradicionalno najnižjimi po stopnji registrirane brezposelnosti je tudi v letu 2007 Goriška regija (4,9 %), kateri se je pridružila še Gorenjska in jo celo malenkost prehitela. Goriška je dosegla 63,4 %, Gorenjska pa 63,3 % slovenskega povprečja. Taka razporeditev regij glede na slovensko povprečje se med leti ne spreminja bistveno. Največjo pozitivno spremembo je opaziti pri Notranjsko-kraški regiji, ki je zmanjšala registrirano brezposelnost tako, da se je s šestega mesta v letu 2000 povzpela na tretje v letu 2007. Svoj položaj pa je izboljšala tudi Gorenjska regija, ki se je povzpela za tri mesta (s četrtega mesta v letu 2000 in postala regija z najnižjo stopnjo v letu 2007) (gl. Tabelo 19). Tabela 19: Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) Table 19: Registered unemplyment rate (in %) STATISTIČNE REGIJE / STATISTICAL REGIONS, SKTE 3 / NUTS 3 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Osrednjeslovenska 8,8 8,0 7,7 7,5 7,5 7,6 7,2 5,9 Obalno-kraška 8,8 8,7 8,3 8,0 7,9 7,5 7,2 6,3 Gorenjska 9,7 8,7 8,2 8,0 7,6 7,3 6,4 4,9 Goriška 5,9 5,6 6,1 6,3 6,7 6,5 6,2 4,9 Savinjska 13,1 13,1 13,6 13,1 12,5 12,7 11,6 9,4 Jugovzhodna Slovenija 10,4 9,6 9,7 8,4 8,2 8,8 8,6 7,0 Pomurska 16,7 16,3 17,7 17,6 16,8 17,1 15,7 13,4 Notranjsko-kraška 10,4 9,4 8,8 8,6 8,1 7,9 7,0 5,4 Podravska 18,1 17,4 17,1 15,8 14,2 13,5 12,7 10,4 Koroška 9,9 9,9 11,3 12,2 11,4 10,6 10,1 8,1 Spodnjeposavska 13,4 13,9 14,1 14,6 12,7 11,5 10,5 8,9 Zasavska 14,9 14,3 14,8 15,6 14,4 13,8 12,0 9,7 SLOVENIJA 11,8 11,2 11,3 10,9 10,3 10,2 9,4 7,7 Vir/Source of data: SURS. / SORS. 42 Stopnja registrirane brezposelnosti se je od leta 2000 naprej pretežno konstantno zmanjševala v vseh regijah. Zmanjšanje stopnje registrirane brezposelnosti je posledica zmanjšanja števila brezposelnih, ki je v tem obdobju upadlo v vseh regijah. Število brezposelnih se je zmanjšalo zaradi večje ponudbe delovnih mest, saj se je povečalo število delovno aktivnega prebivalstva v regijah. K zmanjšanju je precej prispevalo tudi črtanje brezposelnih iz različnih razlogov, ki niso povezani z zaposlitvijo brezposelnih (prepisi v posebno evidenco, šolanje, odjave po lastni volji ali črtanje zaradi nejavljanja na enotah ZRSZ itd.) (gl. Tabelo 20). Tabela 20: Sprememba v stopnji registrirane brezposelnosti (v odstotnih točkah) glede na preteklo leto Table 20: Change of regional unemployment rate in percentage points over years STATISTIČNE REGIJE / STATISTICAL REGIONS, SKTE 3 / NUTS 3 2000-2001 2001-2002 2002-2003 2003-2004 2004-2005 2005-2006 2006-2007 2000-2007 Osrednjeslovenska - 0,8 - 0,3 - 0,1 0,0 0,1 - 0,4 - 1,3 - 2,9 Obalno-kraška - 0,1 - 0,4 - 0,3 - 0,2 - 0,4 - 0,3 - 1,0 - 2,6 Gorenjska - 1,0 - 0,5 - 0,2 - 0,4 - 0,3 - 0,8 - 1,6 - 4,8 Goriška - 0,4 0,6 0,1 0,4 - 0,2 - 0,3 - 1,3 - 1,0 Savinjska 0,0 0,5 - 0,5 - 0,6 0,2 - 1,1 - 2,2 - 3,7 Jugovzhodna Slovenija - 0,7 0,1 - 1,3 - 0,2 0,5 - 0,2 - 1,6 - 3,4 Pomurska - 0,4 1,3 - 0,1 - 0,8 0,3 - 1,5 - 2,2 - 3,3 Notranjsko-kraška - 1,0 - 0,6 - 0,2 - 0,5 - 0,2 - 0,9 - 1,5 - 5,0 Podravska - 0,7 - 0,3 - 1,3 - 1,6 - 0,6 - 0,9 - 2,3 - 7,7 Koroška - 0,1 1,4 1,0 - 0,9 - 0,7 - 0,5 - 2,0 - 1,8 Spodnjeposavska 0,5 0,2 0,5 - 1,9 - 1,2 - 1,0 - 1,5 - 4,5 Zasavska - 0,6 0,5 0,8 - 1,2 - 0,7 - 1,8 - 2,3 - 5,2 SLOVENIJA - 0,5 0,0 - 0,4 - 0,6 - 0,2 - 0,7 - 1,7 - 4,0 Vir/Source of data: SURS, preračuni avtorice. / SORS, author's calculations. Slika 7: Sprememba stopnje brezposelnosti v odstotnih točkah Graph 7: Change of regional unemployment rate in percentage points 3 2 1 0 -1 -2 -3 -4 -5 -6 -7 -8 Vir: SURS, preračuni avtorice. /Source: SORS, author's calculations. 43 V primerjavi z letom 2000 je leta 2007 stopnjo registrirane brezposelnosti v absolutnem smislu najbolj zmanjšala Podravska regija (- 7,7 odst. t.), najmanj pa Goriška (- 1 odst. t.), ki je že sicer imela najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti. Tudi glede na leto 2006 se je stopnja še naprej zmanjševala, najbolj v regijah z najvišjo stopnjo brezposelnosti. Kljub temu pa so nekatere od teh regij relativno razliko do slovenskega povprečja celo povečale (Pomurska, Spodnjeposavska, Podravska) (gl. Sliko 7). 5.2.1 Strukturna brezposelnost Čeprav registrirane stopnje brezposelnosti upadajo, še vedno v vseh regijah ostaja problematična strukturna brezposelnost, ki se v vsaki regiji kaže na drug način. V letu 2007 je bilo največ dolgotrajno brezposelnih v Jugovzhodni Sloveniji (56,4 %), nadpovprečen delež (več kot 51,2 %) pa so imele še Pomurska, Savinjska, Spodnjeposavska in Osrednjeslovenska regija. Dolgotrajna brezposelnost je pogosto povezana z nizko izobrazbeno strukturo. Kljub upadanju je še vedno več kot polovica takih brezposelnih v Jugovzhodni Sloveniji in Pomurski regiji. Polovica statističnih regij ima tudi nadpovprečen delež brezposelnih med terciarno izobraženimi iskalci zaposlitve, najvišjega Osrednjeslovenska regija (14 %). Največ starejših brezposelnih ima Gorenjska regija (dobrih 60 % brezposelnih je starih več kot 40 let; od teh jih je že več kot 42 % starih več kot 50 let). Pogosto so starejši brezposelni obenem tudi trajni presežki, kar se kaže tudi v nadpovprečnem deležu teh v Gorenjski regiji, najvišji delež (skoraj petina) pa jih je v Notranjsko-kraško regiji. Mladi brezposelni, katerih delež pada v vseh regijah, so pogosto tudi iskalci prve zaposlitve. Mladih med brezposelnimi je največ v Zasavski regiji (18,4 %), iskalcev prve zaposlitve pa v Jugovzhodni Sloveniji (23,9 %) in v Pomurski regiji (23,4 %). Tudi delež žensk med brezposelnimi je visok, skoraj 60 % vseh brezposelnih jih je v Zasavski in Koroški regiji. Problematika strukturne brezposelnosti se je v obdobju od leta 2000 do 2007 nekoliko spremenila. Medtem ko so leta 2000 med brezposelnimi izstopali tisti z nizko izobrazbeno strukturo (med 40 in 60 %), trajni presežki med brezposelnimi in mladimi, se zdaj strukturna brezposelnost kaže v povečanem deležu iskalcev zaposlitve s terciarno izobrazbo, povečanem deležu starejših brezposelnih, počasnem, a vztrajnem naraščanju deleža žensk in tudi brezposelnih, ki jim je potekla zaposlitev za določen čas. Delež brezposelnih s terciarno izobrazbo je v povprečju v letu 2007 narasel za več kot dvakrat glede na leto 2000 (s 4,5 % na 10,1 %). To kaže na strukturna neskladja na trgu dela, ki izvirajo iz večjega izobraževanja na tistih smereh študija (predvsem družboslovje), ki jih trg dela ne potrebuje. Visok porast brezposelnih s terciarno izobrazbo so zabeležile Notranjsko-kraška, Koroška, Goriška, Gorenjska regija. Povečal se je tudi delež starejših brezposelnih (nad 50 let). V Pomurski, Goriški in Spodnjeposavski regiji za okoli 10 odst. t.. Poleg tega še vedno narašča tudi delež žensk med brezposelnimi, izrazito v Spodnjeposavski regiji (porast za 9,2 odst. t. glede na leto 2000). Zadnja leta pa narašča še delež brezposelnih, ki so bili zaposleni samo za določen čas. Glede na leto 2000 se je ta delež v povprečju povečal skoraj za 5 odst. t., najbolj v Osrednjeslovenski regiji (za 8,1 odst. t), Podravski (za 6,9 odst. t.) in Savinjski regiji (6,3 odst. t). V letu 2007 je glede na leto 2006 za vse regije značilno povečevanje deleža brezposelnih s terciarno izobrazbo in deleža starejših brezposelnih (nad 40 in 50 let starosti) ter zmanjševanje deleža mladih brezposelnih in iskalcev prve zaposlitve. Delež brezposelnih s terciarno izobrazbo je najbolj porasel v Notranjsko-kraški in Koroški regiji (za 2,3 odst. t.). Delež mladih brezposelnih pada v vseh regijah, največji padec je zabeležila Koroška regija (- 5,5 odst. t.). Mladi so običajno tudi iskalci prve zaposlitve, katerih delež pa se je v zadnjem letu povsod zmanjšal, najbolj v Zasavski regiji (- 4,1 odst. t.). Večinoma je v regijah porasel delež dolgotrajno brezposelnih, najbolj v Obalno-kraški regiji (za 6,4 odst. t). Vse regije so zabeležile tudi porast deleža starejših nad 50 let, najbolj Gorenjska (za 7,4 odst. t.) (gl. Tabelo 21). 44 Tabela 21: Značilne skupine registriranih brezposelnih oseb Table 21: Groups of registered unemployment persons STATISTIČNE REGIJE / STATISTICAL REGIONS, SKTE 3 / NUTS 3 % dolgotrajno brezposelnih med vsemi brezposelnimi / % of long-term unemployed in total unemployment 31.12.2000 letna povprečja / annual average 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Osrednjeslovenska 61,0 57,5 50,5 43,2 42,0 44,9 48,8 52,8 Obalno-kraška 51,7 51,2 51,2 42,5 39,8 39,3 37,3 43,7 Gorenjska 59,2 55,8 47,0 38,5 37,2 35,8 36,4 38,3 Goriška 58,0 55,5 48,0 44,6 41,9 44,7 45,2 49,5 Savinjska 62,1 58,3 55,2 52,0 48,7 50,3 53,5 53,5 Jugovzhodna Slovenija 67,1 65,4 59,5 53,3 48,6 50,6 51,9 56,4 Pomurska 58,4 58,7 54,2 52,8 50,1 53,3 55,3 54,8 Notranjsko-kraška 58,5 56,0 52,9 41,4 41,6 44,7 43,3 42,6 Podravska 64,4 62,2 59,3 53,4 48,6 47,7 48,1 50,7 Koroška 58,0 55,6 50,9 44,4 49,1 50,0 48,3 50,6 Spodnjeposavska 60,0 57,4 56,2 51,3 52,3 51,6 51,4 53,1 Zasavska 63,2 59,1 53,1 48,0 48,8 48,4 47,7 49,8 SLOVENIJA 61,4 58,9 54,4 48,6 46,2 47,3 48,8 51,2 STATISTIČNE REGIJE / STATISTICAL REGIONS, SKTE 3 / NUTS 3 % brezposelnih s I. in II. stopnjo izobrazbe med brezposelnimi / % of unemployed semi-skilled and unskilled workers % brezposelnih s VI. in VII. stopnjo izobrazbe in več med brezposelnimi / % of unemployed highly skilled workers 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Osrednjeslovenska 44,1 44,6 43,9 40,2 39,2 39,1 37,5 36,6 8,4 8,5 9,0 10,6 11,7 11,6 13,1 14,0 Obalno-kraška 41,5 41,0 42,2 38,5 37,0 36,1 36,1 35,9 6,6 7,2 7,4 9,0 10,4 10,7 10,7 12,8 Gorenjska 46,8 46,6 45,4 44,3 41,5 40,0 38,0 38,0 5,2 5,0 5,2 7,0 8,4 8,8 10,7 12,0 Goriška 44,9 43,8 38,8 39,6 38,5 36,7 36,3 35,8 6,3 7,1 7,9 9,9 11,0 10,9 11,5 13,5 Savinjska 47,2 46,0 46,7 43,3 40,0 38,7 36,8 35,9 3,1 3,5 3,7 4,7 5,6 6,1 7,3 8,6 Jugovzhodna Slovenija 59,7 60,2 50,2 57,0 55,1 52,9 52,4 54,9 2,5 2,9 2,8 4,8 5,5 5,6 6,2 7,3 Pomurska 54,9 54,7 56,3 52,3 50,8 51,2 49,9 50,8 2,5 2,5 2,6 3,3 4,2 4,7 4,8 6,1 Notranjsko-kraška 45,7 46,0 44,5 43,3 40,1 38,4 37,9 37,5 4,9 5,5 5,6 7,7 8,4 9,5 10,8 13,1 Podravska 44,1 44,1 46,6 41,7 37,5 36,6 35,3 35,4 3,4 3,5 3,8 4,5 5,7 6,2 7,7 9,0 Koroška 47,4 46,8 46,2 43,9 39,0 36,6 34,0 33,4 3,2 3,7 3,8 4,5 5,9 7,7 8,9 11,3 Spodnjeposavska 51,5 49,6 48,4 46,7 45,3 42,6 42,5 43,1 2,6 2,7 2,9 4,3 5,8 6,8 7,4 8,0 Zasavska 50,5 51,1 52,4 49,8 47,5 45,5 42,5 42,4 3,1 3,1 3,1 3,4 4,3 4,9 5,9 7,0 SLOVENIJA 47,2 47,0 47,0 44,2 41,6 40,8 39,3 39,2 4,5 4,6 4,8 6,1 7,2 7,6 8,8 10,1 45 STATISTIČNE REGIJE / STATISTICAL REGIONS, SKTE 3 / NUTS 3 % mladih (do 25 leta starosti) med brezposelnimi / % of youth (up to 25 years) in unemployment % iskalcev prve zaposlitve med brezposelnimi / % first time job-seekers in unemployment 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Osrednjeslovenska 18,5 18,0 17,6 18,6 19,1 17,3 15,4 11,1 16,8 17,2 17,3 21,2 24,3 24,9 22,9 19,2 Obalno-kraška 22,6 23,1 20,9 21,3 20,9 17,9 16,6 11,6 16,9 17,8 17,2 19,8 21,3 20,1 17,4 14,7 Gorenjska 17,0 18,1 16,7 20,2 20,6 17,4 14,4 10,0 12,1 12,6 12,5 17,3 19,7 17,6 15,5 12,8 Goriška 22,5 22,0 18,0 20,5 20,8 16,5 13,5 9,5 17,9 18,1 14,8 19,2 21,5 19,6 18,8 16,7 Savinjska 22,9 24,0 24,8 26,3 25,4 22,7 19,6 15,2 18,1 19,3 21,1 24,6 25,5 24,5 22,2 18,7 Jugovzhodna Slovenija 19,7 19,9 15,9 22,7 23,4 20,0 18,4 14,5 19,2 20,7 17,6 27,2 30,1 28,4 25,1 23,9 Pomurska 27,3 26,5 27,3 26,9 25,4 22,3 20,3 16,7 26,1 26,5 27,9 28,9 29,4 28,2 26,9 23,4 Notranjsko-kraška 23,4 24,9 22,6 24,6 24,2 18,4 18,1 13,6 17,8 17,9 16,7 24,0 25,9 22,7 19,0 16,3 Podravska 19,2 19,8 21,1 22,4 22,9 20,2 18,3 14,3 17,6 18,7 21,0 24,1 25,8 24,5 23,0 20,6 Koroška 22,0 21,3 22,0 22,9 22,5 22,2 20,4 14,9 14,3 15,4 17,0 19,3 22,9 24,6 22,9 20,0 Spodnjeposavska 22,3 20,9 19,0 19,1 18,2 15,5 14,1 11,6 18,6 18,7 18,8 20,6 22,5 21,7 18,5 15,7 Zasavska 25,8 27,5 28,6 27,7 27,7 26,1 23,7 18,4 19,1 20,7 24,7 26,9 29,7 28,2 25,8 21,8 SLOVENIJA 20,9 21,2 21,0 22,7 22,5 19,9 17,7 13,5 17,9 18,8 19,6 23,2 25,2 24,3 22,3 19,4 STATISTIČNE REGIJE / STATISTICAL REGIONS, SKTE 3 / NUTS 3 % starih nad 50 let med brezposelnimi / % of persons above 50 in unemployment % trajnih presežkov med brezposelnimi / % of permanent redundancy in unemployment 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Osrednjeslovenska 31,1 30,8 29,3 25,7 24,8 26,4 28,5 34,3 25,7 23,4 20,8 18,6 18,4 18,9 18,7 18,0 Obalno-kraška 25,7 24,5 24,5 21,0 21,9 24,6 27,5 33,8 12,8 10,6 10,4 11,1 13,4 14,9 16,2 15,2 Gorenjska 37,8 36,2 31,5 28,6 28,3 30,5 35,1 42,5 31,1 26,7 23,7 20,5 20,5 19,9 20,0 17,5 Goriška 26,7 27,6 23,8 21,9 22,5 25,9 29,2 36,2 16,9 15,1 15,0 11,9 14,2 17,0 18,9 18,7 Savinjska 26,8 25,6 23,5 18,7 18,5 19,8 22,7 28,2 23,3 20,2 14,7 14,1 13,6 14,2 15,9 15,4 Jugovzhodna Slovenija 27,6 27,6 22,3 20,7 19,7 22,1 24,8 30,4 19,9 17,8 26,1 13,6 14,2 13,6 14,5 15,4 Pomurska 19,9 21,2 21,8 18,7 20,0 21,8 23,8 30,0 11,7 9,6 7,3 8,6 9,4 97 10,4 10,7 Notranjsko-kraška 26,1 26,3 25,2 21,0 20,3 25,3 28,8 34,8 17,1 14,8 16,1 12,9 14,0 17,4 19,4 19,7 Podravska 26,5 26,1 26,3 20,5 18,0 19,5 22,2 27,7 23,3 19,9 13,2 12,5 11,4 10,7 10,6 11,1 Koroška 19,6 20,6 20,4 17,7 19,2 18,8 19,3 24,9 17,3 15,6 13,0 11,2 12,0 11,2 13,3 13,7 Spodnjeposavska 25,3 25,9 25,2 21,6 24,0 25,3 28,0 34,7 19,7 19,6 16,7 16,9 16,9 18,2 19,7 18,2 Zasavska 24,9 23,2 19,7 16,5 16,9 18,2 19,6 23,0 22,0 18,8 15,7 12,5 11,9 11,8 12,3 12,3 SLOVENIJA 27,5 27,0 25,4 21,4 21,0 22,7 25,4 31,1 22,0 19,2 16,1 14,1 14,2 14,4 15,1 14,8 46 STATISTIČNE REGIJE / STATISTICAL REGIONS, SKTE 3 / NUTS 3 % starih nad 40 let med brezposelnimi / % of persons above 40 in unemployment % žensk med brezposelnimi / % of female in unemployment 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Osrednjeslovenska 55,0 53,8 52,7 47,3 45,5 45,9 47,6 53,9 49,4 49,7 49,6 51,0 51,7 50,6 51,1 51,2 Obalno-kraška 51,3 49,6 49,0 43,7 42,8 45,1 48,4 54,1 54,9 51,9 50,4 50,3 50,3 50,7 50,8 52,1 Gorenjska 62,0 59,3 54,7 51,2 49,3 50,4 54,4 60,5 54,8 54,4 51,3 54,0 53,5 56,4 57,6 55,7 Goriška 52,1 50,5 44,4 43,5 42,3 44,6 48,0 54,3 54,4 52,5 46,7 50,2 48,8 51,0 52,6 51,6 Savinjska 49,9 47,6 46,6 40,2 39,6 40,5 43,5 48,7 50,4 50,5 52,8 54,0 54,7 55,1 55,6 56,0 Jugovzhodna Slovenija 54,3 54,1 44,8 45,1 42,9 44,6 48,0 53,3 49,4 50,3 43,1 54,0 54,0 55,2 55,8 54,4 Pomurska 40,9 41,6 43,2 40,0 41,3 43,3 45,5 51,6 45,2 44,7 47,5 47,1 47,0 48,9 51,4 52,7 Notranjsko-kraška 50,7 49,2 47,4 42,7 41,7 45,3 48,4 53,4 55,7 55,5 53,1 55,0 54,9 54,1 52,7 52,4 Podravska 51,5 50,8 52,6 43,6 40,4 41,3 44,3 50,1 51,4 52,0 55,3 54,4 55,2 55,9 57,1 57,9 Koroška 48,5 49,5 49,1 45,4 44,3 40,3 41,4 48,2 52,4 50,5 51,5 52,0 53,9 56,5 58,4 59,3 Spodnjeposavska 49,2 50,5 50,6 47,5 48,7 48,2 52,0 57,7 47,8 48,7 49,7 55,9 56,2 57,9 59,1 56,9 Zasavska 46,5 43,8 42,6 40,9 40,6 39,0 39,8 43,7 54,2 54,7 57,2 59,5 58,0 59,4 59,5 59,8 SLOVENIJA 51,7 50,5 49,4 44,1 42,8 43,6 46,3 52,1 50,7 50,8 51,2 52,8 53,1 53,8 54,8 54,9 STATISTIČNE REGIJE / STATISTICAL REGIONS, SKTE 3 / NUTS 3 iztek zaposlitve za določen čas (% med brezposelnimi) / loss of fixed-term employment (% in unemployed) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Osrednjeslovenska 22,3 24,2 26,1 26,2 24,7 31,6 30,4 30,4 Obalno-kraška 28,9 28,2 29,2 31,4 30,5 29,3 29,3 28,5 Gorenjska 27,6 30,0 30,4 33,4 34,2 34,8 32,6 31,9 Goriška 28,7 29,5 28,7 31,7 30,6 31,7 30,8 29,4 Savinjska 24,2 25,2 27,2 28,2 28,2 30,4 30,2 30,4 Jugovzhodna Slovenija 24,4 24,6 21,1 26,7 26,3 29,4 28,6 26,2 Pomurska 26,0 25,4 27,7 26,9 26,6 27,3 27,4 26,2 Notranjsko-kraška 29,8 31,8 31,4 31,8 31,3 34,0 34,7 33,6 Podravska 25,5 26,3 29,2 29,7 30,2 34,1 32,2 32,4 Koroška 33,5 33,7 35,4 32,6 29,1 34,1 34,4 33,7 Spodnjeposavska 26,4 26,2 28,6 30,8 30,3 30,9 31,5 29,6 Zasavska 24,9 25,6 26,7 25,8 26,3 32,9 31,0 30,9 SLOVENIJA 25,4 26,4 27,9 28,9 28,5 31,6 30,7 30,3 Opomba/Note: Teritorialni gradnik za izračun statističnih regij so upravne enote. / Statistical regions are calculated from the territorial units data. Vir/Sorce of data: ZRSZ, preračuni avtorice. / ESS, author's calculations. 5.3 Medregionalne razlike v brezposelnosti Medregionalne razlike v brezposelnosti lahko merimo na več načinov. V tej publikaciji smo uporabili dva. Po enem načinu lahko primerjamo najslabše regije z najboljšimi. V EU običajno primerjajo deset najslabših z desetimi najboljšimi regijami. Ker imamo pri nas samo 12 regij, primerjamo le najslabšo regijo z najboljšo. Tako dobimo razmerje med njima, ki pa ni nič odvisno od tega, kakšne stopnje brezposelnosti imajo ostale regije, kar je največja slabost tega načina. To razmerje je v letu 2007 znašalo 1 : 2,8 in se je glede na leto 2006 nekoliko povečalo, vendar pa zmanjšalo glede na leto 2000, ko je znašalo 1 : 3,1. Po letu 2000 se je to razmerje zmanjševalo vse do leta 2005, ko je bilo na najnižji vrednosti, potem pa je spet nekoliko zanihalo navzgor. Zaradi omenjene slabosti te metode medregionalne razlike v brezposelnosti običajno merimo s koeficientom variacije. Definiran je kot količnik med standardnim odklonom in aritmetično sredino, pri čemer upoštevamo tudi različno velikost regij. 47 Koeficient variacije smo opazovali od leta 2000 naprej, odkar imamo podatke o registrirani stopnji brezposelnosti iz spremenjenih virov (glej metodološka pojasnila k poglavju). V letu 2000 je znašal 31,5 % in je do leta 2002 narasel na najvišjo vrednost doslej, to je 35,1 %. Po tem letu je začel padati in je v letu 2006 dosegel 30,0 %, kar je najnižja vrednost po letu 2000. V letu 2007 pa je spet nekoliko porasel (31,6 %) (gl. Sliko 8). Slika 8: Koeficient variacije regionalne brezposelnosti, Slovenija, 2000-2007 Graph 8: Coefficient of variation of regional unemployment, Slovenia, 2000-2007 36 t-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 28 i---------------------1---------------------1---------------------1---------------------1---------------------1---------------------1---------------------1--------------- 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Vir: SURS, preračuni avtorice. / Source: SORS, author's calculations. 5.4 Mednarodne primerjave Eurostat v svoji zbirki regionalnih podatkov in kazalnikov ne prikazuje več stopnje brezposelnosti po anketi o delovni sili za Slovenijo (glej metodološke opombe na začetku poglavja), zato tudi mednarodna primerjava na ravni NUTS 3 ni več mogoča. 5.5 Zaključek Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v letu 2007 najvišja v Pomurski regiji (13,4 %), kjer je presegala slovensko povprečje za 74,1 %, nadpovprečna pa še v Podravski, Zasavski, Savinjski, Spodnjeposavski in Koroški regiji. Že tradicionalno najnižjo stopnjo ima tudi v letu 2007 Goriška regija (4,9 %), kateri se je pridružila še Gorenjska in jo celo malenkost prehitela. Stopnja registrirane brezposelnosti se je od leta 2000 naprej pretežno konstantno zmanjševala v vseh regijah. Zmanjšanje stopnje registrirane brezposelnosti je posledica zmanjšanja števila brezposelnih, ki je v tem obdobju upadlo v vseh regijah. Število brezposelnih se je zmanjšalo zaradi večje ponudbe delovnih mest, saj se je povečalo število delovno aktivnega prebivalstva v regijah. K zmanjšanju je precej prispevalo tudi črtanje brezposelnih iz različnih razlogov, ki niso povezani z zaposlitvijo brezposelnih (prepisi v posebno evidenco, šolanje, odjave po lastni volji ali črtanje zaradi nejavljanja na enotah ZRSZ itd.). Čeprav registrirane stopnje brezposelnosti upadajo, še vedno v vseh regijah ostaja problematična strukturna brezposelnost, ki se v vsaki regiji kaže na drug način in obstaja tudi v regijah s podpovprečno stopnjo 48 registrirane brezposelnosti. Problematika strukturne brezposelnosti se je v obdobju od leta 2000 do 2007 nekoliko spremenila. Medtem ko so leta 2000 med brezposelnimi izstopali tisti z nizko izobrazbeno strukturo (med 40 in 60 %), trajni presežki med brezposelnimi in mladi, se strukturna brezposelnost zdaj kaže v povečanem deležu iskalcev zaposlitve s terciarno izobrazbo, povečanem deležu starejših brezposelnih, počasnem, a vztrajnem naraščanju deleža žensk in tudi brezposelnih, zaradi izteka zaposlitve za določen čas. Od področij, ki jih analiziramo v delovnem zvezku, se prav na področju regionalne brezposelnosti kažejo največje razlike med regijami, ki so se že nekaj let zapored zmanjševale, v letu 2007 pa ponovno nekoliko povečale. Tako je imela najslabše uvrščena regija po tem kazalniku (Pomurska) 2,8-krat višjo stopnjo registrirane brezposelnosti kot najboljši (Gorenjska in Goriška). Tako razmerje med regijama je bilo že leta 2003. Za 1,6 odst. t. pa se je v letu 2007 glede na predhodno leto povečal tudi koeficient variacije, ki je tako znašal 31,6 %. 49 Karta 3: Stopnja registrirane brezposelnosti, 2007 Map 3: Registered unemployment rate, 2007 50 6 REGIONALNA ZAPOSLENOST 6.1 Metodološka pojasnila Področje zaposlovanja je izjemnega pomena za razvoj regij, zato mu tudi v tem delovnem zvezku posvečamo posebno pozornost. Zaposlovanje - več in boljša delovna mesta, je poleg trajnostne gospodarske rasti in večje socialne kohezije tudi eden glavni ciljev Lizbonske strategije do leta 2010. Ta ima na področju zaposlovanja naslednje cilje: doseči 70-odstotno stopnjo zaposlenosti do leta 2010 in 60-odstotno stopnjo zaposlenosti žensk. Na vrhu Evropskega sveta v Stockholmu sta bila tema ciljema dodana še dva vmesna cilja: do leta 2005 naj bi dosegli 67-odstotno stopnjo zaposlenosti prebivalstva v starosti od 15-64 let in 57-odstotno stopnjo zaposlenosti žensk. Poleg tega pa naj bi do leta 2010 povečali tudi stopnjo zaposlenosti prebivalstva v starosti od 55 do 64 let na 50 %. Uresničevanje strateških ciljev na področju politike zaposlovanja v EU je postalo eden ključnih ciljev tudi slovenske politike zaposlovanja. Ti se poskušajo uresničiti s programi ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ), ki je pripravljen za daljše obdobje - zajema ukrepe za obdobje 2007-2013 in izvedbeni načrt za leti 2007 in 2008. Vsebuje štiri ukrepe s posameznimi dejavnostmi: (i) svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, (ii) usposabljanje in izobraževanje, (iii) spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja ter (iv) povečevanje socialne vključenosti. Dejavnosti posameznih ukrepov niso namenjene samo brezposelnim, ki se prijavijo v register brezposelnih oseb pri ZRSZ, ampak tudi drugim aktivnim in neaktivnim posameznikom na trgu dela. Izvajanje programa APZ želi doseči tudi zmanjševanje regionalnih razlik v zaposlovanju, tako da se sredstva prednostno namenijo za območja z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti. Stopnja zaposlenosti je razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom (po kraju bivanja) in delovno sposobnim prebivalstvom (delovno aktivno prebivalstvo/prebivalstvo v starosti od 15 do 64 let), pomnoženo s 100. Na ravni države uporabljamo za ta izračun podatke iz Ankete o delovni sili (ADS) in je mednarodno primerljiva7. Na ravni statističnih regij pa nimamo teh podatkov, zato izračunavamo registrirano stopnja zaposlenosti iz podatkov Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP) in jo imenujemo tudi stopnja delovne aktivnosti, ki ni mednarodno primerljiva. Ker pri izračunu uporabljamo podatke o delovno aktivnih, ki imajo ta status formalno urejen in ne delovno aktivnih iz ADS, jo imenujemo tudi formalna stopnja zaposlenosti. V delovnem zvezku uporabljamo vse tri termine, ki pomenijo isto. Podobno izračunavamo tudi registrirano oziroma formalno stopnjo aktivnosti, le da tukaj kot aktivno prebivalstvo štejemo delovno aktivno in registrirano brezposelno prebivalstvo. Za vire podatkov za regionalno zaposlenost glej metodološka pojasnila k poglavju o regionalni brezposelnosti. Na tem mestu bi še enkrat opozorili, da je v letu 2005 prišlo do spremembe pri virih podatkov za zaposlene 7 Stopnja zaposlenosti (anketna) je bila v Sloveniji leta 2005 zelo blizu vmesnemu cilju iz Stockholma, saj je znašala 66 % in je bila za 2,5 odst. t. višja od povprečja EU-27. V letu 2007 pa je znašala 67,8 %, kar je bilo 2,4 odst. t. več kot v evropskem povprečju. Stopnja zaposlenosti starejših je leta 2007 znašala 33,5 % in je med najnižjimi v EU. Precej nižja je od povprečja EU-27 (44,7 %) kot tudi od lizbonskega cilja. 51 osebe, zaradi česar se je število delovno aktivnih prebivalcev v letu 2004 v povprečju povečalo za približno 25.000. Razlog za razliko so nezajete enote v raziskavi ZAP/M. Podatki so posodobljeni od leta 2000 naprej. Formalno delovno aktivno prebivalstvo je seštevek zaposlenih oseb v družbah, podjetjih in organizacijah, zaposlenih oseb pri samozaposlenih, samostojnih podjetnikov posameznikov, oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost, in kmetov. Od 1. 1. 1999 med formalno delovno aktivno prebivalstvo štejemo tudi osebe, ki opravljajo javna dela. Prej so imele te osebe status brezposelne osebe. Podatki o formalno delovno aktivnem prebivalstvu so na voljo glede na kraj dela in kraj bivanja. Podatki glede na kraj dela v bistvu kažejo delovna mesta, iz primerjave podatkov glede na kraj dela in kraj bivanja pa dobimo pomembno informacijo o delovnih migracijah zaposlenih. 6.2 Registrirana oziroma formalna stopnja zaposlenosti in aktivnosti po regijah Registrirana oziroma formalna stopnja zaposlenosti ali stopnja delovne aktivnosti pove, kolikšen delež celotnega delovno sposobnega prebivalstva je zaposlenega. Razlike po regijah so pri formalni stopnji zaposlenosti podobne kakor pri stopnji registrirane brezposelnosti. V letu 2007 je imela najvišjo formalno stopnjo zaposlenosti Notranjsko-kraška regija (64,2 %), nadpovprečna pa je bila tudi v Osrednjeslovenski regiji, Jugovzhodni Sloveniji, Goriški, Gorenjski in Obalno-kraški regiji. Najnižjo stopnjo formalne zaposlenosti ali delovne aktivnosti ima Pomurska regija (55,4 %), kar je slabih 92 % slovenskega povprečja. V kohezijskih regijah je višja formalna stopnja zaposlenosti v Zahodni Sloveniji (62,3 %) in znaša za 3,5 odst. t. več kot v Vzhodni Sloveniji. V letu 2007 se je glede na leto 2000 formalna stopnja zaposlenosti povečala v vseh regijah, najbolj pa v Podravski regiji - za 5,4 odst. t.. Najmanjši porast je zabeležila Pomurska regija (0,7 odst. t.). Rast v vseh regijah je značilna tudi za zadnji dve leti, medtem ko v je v prejšnjih letih stopnja formalne zaposlenosti v nekaterih regijah tudi padala (gl. Tabelo 22). Tabela 22: Stopnja delovne aktivnosti ali formalne zaposlenosti (v %), po registru Table 22: Employment population ratio (in %), by register STATISTIČNE REGIJE / STATISTICAL REGIONS, SKTE 3 / NUTS 3 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Osrednjeslovenska 60,9 61,0 60,9 60,6 60,4 60,8 61,4 63,0 Obalno-kraška 57,5 58,1 58,3 58,0 58,1 58,8 59,6 61,2 Gorenjska 57,8 58,3 58,6 58,3 58,6 59,0 59,6 61,2 Goriška 59,2 60,0 59,5 58,9 58,8 59,1 59,9 61,6 Savinjska 56,9 57,0 57,2 56,5 57,1 57,1 57,7 59,8 Jugovzhodna Slovenija 60,1 60,5 60,3 59,6 60,1 60,0 60,3 62,2 Pomurska 54,7 55,1 53,3 51,6 53,0 52,7 53,5 55,4 Notranjsko-kraška 59,6 60,0 60,4 60,3 60,7 61,4 62,2 64,2 Podravska 51,7 52,3 53,1 52,4 53,3 53,8 54,8 57,1 Koroška 56,4 56,9 56,6 55,1 55,8 56,1 56,4 58,0 Spodnjeposavska 56,7 56,3 56,2 54,3 55,5 56,4 56,9 58,9 Zasavska 54,8 55,2 54,8 53,9 54,2 54,4 55,4 57,3 SLOVENIJA 57,4 57,7 57,7 57,0 57,5 57,8 58,5 60,4 Vir/Source of data: SURS, preračuni avtorice. / SORS, author's calculations. 52 Registrirana oziroma formalna stopnja aktivnosti, ki zajame celotno aktivno prebivalstvo, torej tudi brezposelne, kaže, koliko je izkoriščen delovni potencial. Običajno je razlika v izkoriščenosti delovnega potenciala žensk in moških. V Sloveniji znaša razlika po anketnih podatkih v povprečju 12-odstotnih točk v korist moških. Stopnja aktivnosti žensk (anketna) za leto 2008 (2. četrtletje) je namreč znašala 53,3 %, za moške pa 65,3 %. Žal tovrstnih podatkov po regijah ni. Nizke stopnje aktivnosti so pogosto v regijah, kjer so visoke stopnje brezposelnosti. Visoka stopnja brezposelnosti ni nujno le posledica splošnega pomanjkanja delovnih mest, pač pa tudi neskladij na trgu dela, ko so delovna mesta sicer na voljo, vendar se brezposelni kljub temu ne morejo zaposliti, ker nimajo ustrezne kvalifikacije. Formalna stopnja aktivnosti je vedno višja kakor formalna stopnja zaposlenosti, ker sam izračun vključuje tudi brezposelne, regionalno pa kaže še manjše relativne razlike kot stopnja zaposlenosti. Giblje se med 63,1 % v Koroški regiji z najnižjo vrednostjo in 67,9 % v Notranjsko-kraški regiji z najvišjo vrednostjo. Relativno nizka stopnja aktivnosti je v regijah z visoko stopnjo brezposelnosti (Zasavska, Podravska, Pomurska), lahko pa tudi v tistih, kjer je brezposelnost relativno nizka ali podpovprečna (npr. Goriška regija). Tu vpliva na nizko stopnjo aktivnosti sama demografska sestava prebivalstva z relativno nižjim deležem delovno aktivnega prebivalstva. V kohezijskih regijah je razlika med stopnjama aktivnosti manjša kot stopnjama formalne zaposlenosti in znaša 1 odstotno točko. Večja je v Zahodni Sloveniji (66 %). Tudi medletne spremembe so majhne. V obdobju od leta 2000 do leta 2007 se je formalna stopnja aktivnosti povečala v večini regij, najbolj v Obalno-kraški (za 2,2 odstotne točke), medtem ko je najbolj padla v Pomurski regiji (- 1,9 odst. t.). V zadnjem letu (2007) se je stopnja registrirane ali formalne aktivnosti v vseh regijah povišala glede na leto 2006, najbolj pa v Obalno-kraški, Podravski in Spodnjeposavski regiji (za 1,1 odst. t.) (gl. Tabelo 23). Tabela 23: Stopnja registrirane oziroma formalne aktivnosti (v %) Table 23: Activity (participation) ratio (in %), by register STATISTIČNE REGIJE / STATISTICAL REGIONS, SKTE 3 / NUTS 3 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Osrednjeslovenska 66,7 66,4 66,0 65,5 65,3 65,8 66,1 67,0 Obalno-kraška 63,1 63,6 63,6 63,0 63,1 63,6 64,2 65,3 Gorenjska 64,0 63,9 63,8 63,4 63,4 63,7 63,7 64,3 Goriška 63,0 63,5 63,4 62,8 63,0 63,2 63,8 64,8 Savinjska 65,3 65,6 66,2 65,0 65,2 65,4 65,3 66,0 Jugovzhodna Slovenija 67,5 67,0 66,9 65,1 65,5 65,8 65,9 66,9 Pomurska 65,9 65,8 64,7 62,6 63,7 63,6 63,5 64,0 Notranjsko-kraška 66,6 66,2 66,3 65,9 66,1 66,6 66,9 67,9 Podravska 63,2 63,3 64,0 62,2 62,1 62,2 62,7 63,8 Koroška 62,6 63,2 63,8 62,7 62,9 62,7 62,8 63,1 Spodnjeposavska 65,5 65,3 65,4 63,6 63,5 63,7 63,6 64,6 Zasavska 64,5 64,4 64,3 63,9 63,4 63,1 63,0 63,5 SLOVENIJA 65,0 65,0 65,1 64,0 64,1 64,3 64,6 65,4 Vir/Source of data: SURS, preračuni avtorice. / SORS, author's calculations. 53 6.3 Delovna mesta po regijah Delovna mesta ugotavljamo na osnovi podatkov o delovno aktivnem prebivalstvu po kraju dela. Delovna mesta so v Sloveniji zelo neenakomerno razporejena. Najbolj so skoncentrirana v Osrednjeslovenski regiji - v letu 2007 jih je bilo skoraj 32 %, približno 15 % v Podravski in 13 % v Savinjski. Torej je skoraj 60 % delovnih mest samo v treh regijah. Če primerjamo kohezijski regiji, sta le-ti bolj uravnoteženi. 51,3 % delovnih mest je v Zahodni Sloveniji. Najmanj delovnih mest ima naša najmanjša regija - Zasavska (1,6 %). V strukturi delovnih mest v večini regij prevladujejo storitvene dejavnosti, nekatere regije pa imajo nadpovprečne tudi deleže drugih sektorjev. Pomurska in Notranjsko-kraška regija izstopata po deležu kmetijskega sektorja, Koroška, Zasavska in Jugovzhodna Slovenija po deležu industrije, Savinjska po deležu gradbeništva in Osrednjeslovenska ter Obalno-kraška po deležu storitvenega sektorja. Leta 2007 se je glede na leto 2000 število delovnih mest najbolj povečalo v Osrednjeslovenski regiji (za 15,5 %), nadpovprečno rast pa sta imeli v tem obdobju še Obalno-kraška (za 9,9 %) in Podravska regija (8,4 %). Kar v nekaj regijah se je število delovnih mest zmanjšalo, najbolj v Zasavski regiji (za 12,0 %) (gl. Sliko 9). Slika 9: Sprememba v številu delovnih mest v odstotkih - primerjava leta 2007 z letom 2000 Graph 9: Change in the number of jobs in percentages - 2007 over 2000 16 14 12 10 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 -12 -14 Vir: SU RS, preračuni avtorice. /Source: SORS, author's calculations. V zadnjem letu je število delovnih mest naraščalo v vseh regijah. V letu 2007 sta imeli največjo rast glede na leto 2006 Podravska in Obalno-kraška regija (obe 4,3 %), nadpovprečno pa še Osrednjeslovenska, Savinjska in Goriška regija. Najnižjo rast (0,4 %) je zabeležila Zasavska regija. Primerjava kohezijskih regij kaže, da je v obdobju 2000-2007 število delovnih mest pretežno naraščalo v Zahodni Sloveniji (10,8 %), v Vzhodni Sloveniji pa je ta porast znašal le 2,6 %. V letu 2007 glede na leto 2006 pa sta imeli obe kohezjski regiji precej enakomeren porast (3,6 % v Zahodni Sloveniji in 3,4 % v Vzhodni Sloveniji). 54 6.4 Indeks dnevne migracije Če primerjamo delovna mesta s formalno delovno aktivnim prebivalstvom, imenujemo to indeks dnevne migracije. Zaposlenih in samozaposlenih, ki imajo delovno mesto v občini bivanja, je vse manj, kar povzroča dnevno migracijo. Kadar je na nekem območju število delovnih mest enako številu tam živečega delovno aktivnega prebivalstva, ima regija izravnano bilanco (indeks okoli 100) in lahko sodimo, da je zato dnevnih selitev malo, saj se tam bivajoče prebivalstvo večinoma lahko zaposli v domači regiji. Pri primanjkljaju delovnih mest na nekem območju si običajno domače delovno aktivno prebivalstvo poišče delo zunaj območja regije, kar pomeni, da je dnevnih migracij več in lahko regijo označimo kot »bivalno regijo«, saj v glavnem prebivalci v njej bivajo, na delo pa hodijo drugam. Ko pa je delovnih mest več, kakor ima regija na voljo delovno aktivnega prebivalstva zanje, regija poskuša pritegniti delovno aktivno prebivalstvo z drugih območij, torej gre za imigracijsko regijo, ki jo zato lahko označimo kot »delovno regijo«, kamor hodi prebivalstvo na delo, biva pa drugje (več o tem glej v Vrišer, 1990). Indeks dnevne migracije je smiselno podrobneje razčleniti na nižjih teritorialnih ravneh, zato je podrobnejša delitev občin na delovne in bivalne prikazana na karti Indeks dnevne delovne migracije, 2007, kjer je tudi razvidna tipologija glede na višino indeksa dnevne migracije. V letu 2007 je bilo v Sloveniji največ občin (65) pretežno bivalnih. Ker gre za občine, kjer prebivalstvo pretežno biva, je bilo delovnih mest tu med najmanj v Sloveniji (6,3 %). Največ delovnih mest so imele izrazito delovne občine (42,2 %), ki pa jih je bilo le 11. Izrazito delovne in zmerno delovne občine so imele tudi edine presežek delovnih mest nad aktivnim prebivalstvom, izrazito delovne občine kar 51,3 %. Tu je bila tudi stopnja registrirane brezposelnosti najvišja (8,4 %), malenkost pod povprečjem pa je bila stopnja formalne zaposlenosti ali delovne aktivnosti, kar kaže, da se izrazito delovne občine spopadajo tudi s strukturno brezposelnostjo. Nadpovprečno stopnjo brezposelnosti so imele tudi izrazito bivalne in pretežno bivalne občine, najnižjo pa zmerno delovne občine (7,1 %) (gl. Tabelo 24). V letu 2007 se je glede na leto 2005 najbolj povečalo število pretežno bivalnih občin, zmanjšalo pa število zmerno delovnih občin. Ker so te spremembe nastale tudi zaradi ustanovitve novih občin, je pomembno, ali se je spremenilo tudi število delovnih mest oziroma delovno aktivnega prebivalstva v teh občinah. Spremembe v deležu delovnih mest so bile manjše. Najbolj je porasel delež delovnih mest v izrazito delovnih občinah (za 3,8 odst. t.), delež delovno aktivnega prebivalstva pa v šibko bivalnih občinah (za 4,2 odst. t.). Največji upad števila delovnih mest in tudi delovno aktivnega prebivalstva pa so zabeležile zmerno delovne občine (- 6,4 odst. t. oz, 5,8 odst. t.). Pregled po regijah kaže, da je imela leta 2007 najvišji indeks dnevne migracije in s tem največji presežek delovnih mest nad tam bivajočim formalnim delovno aktivnim prebivalstvom Osrednjeslovenska regija. Še najbolj se je izravnani bilanci približala Obalno-kraška regija, sledita pa ji Savinjska in Podravska regija. Najnižji indeks dnevne migracije je imela Zasavska regija, kjer je bilo za dobro četrtino manj delovnih mest kot tamkaj živečega delovno aktivnega prebivalstva. Posledica pomanjkanja delovnih mest je višja dnevna migracija in tudi višja stopnja brezposelnosti, ker vsi tudi ne najdejo dela zunaj regije bivanja (gl. Tabelo 25). 55 Tabela 24: Nekateri kazalniki po tipu občine glede na dnevno migracijo, 2005 in 2007 Table 24: Selected indicators by type of municipality according to daily migration, 2005 and 2007 Tip občine Število občin % delovnih mest, Slo=100% % delovno aktivnega prebivalstva po kraju bivanja, Slo=100% Indeks dnevne migracije Presežek/primanjklj aj delovnih mest nad aktivnim prebivalstvom v % od domačega aktivnega prebivalstva, v % Stopnja registrirane brezposelnosti, v % Stopnja formalne zaposlenosti, v % Stopnja formalne aktivnosti, v % Type of municipality No. of municipality % of jobs, Slo=100% % of persons in employment by municipality of residence, Slo=100% Daily migration index Surplus/deficit of jobs relative to the labour force, as a % of the domestic labour force Registered unemployment rate, % Employment population ratio (in %), by register Activity (participation) ratio (in %), by register Kazalniki dnevne migracije 2005 2007 2005 2007 2005 2007 2005 2007 2005 2007 2005 2007 2005 2007 2005 2007 Izrazito delovne / Highly labour intensive 9 11 38,4 42,2 23,5 25,6 162,9 165,1 44,5 51,3 11,3 8,4 57,4 60,3 64,8 65,8 Zmerno delovne / Moderately labour intensive 25 20 25,1 18,7 22,4 16,6 112,2 112,4 1,5 4,4 9,6 7,1 58,3 60,6 64,4 65,3 Šibko bivalne / Low residental 32 42 17,4 20,8 20,4 24,6 85,3 84,4 - 23,1 - 21,9 9,8 7,6 57,9 60,5 64,2 65,4 Zmerno bivalne / Moderately residental 56 54 13,2 11,3 19,8 17,2 66,7 65,6 - 39,7 - 39,2 9,6 7,3 58,5 61,0 64,7 65,8 Pretežno bivalne / Mainly residental 54 65 5,2 6,3 11,4 13,7 45,3 46,3 - 59,4 - 57,3 10,3 7,9 56,6 59,4 63,1 64,5 Izrazito bivalne / Highly redsidental 17 18 0,8 0,7 2,5 2,3 30,7 31,0 - 72,5 - 71,5 10,4 8,2 56,3 59,1 62,8 64,3 Skupaj / Total 193 210 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 - 10,1 - 7,7 10,1 7,7 57,8 60,4 64,3 65,4 Vir/Source of data: SURS, preračuni avtorice. / SORS, author's calculation. 56 Tabela 25: Indeks dnevne migracije (delovna mesta na formalno delovno aktivno prebivalstvo) Table 25: Daily migration index (Jobs relative to persons in formal employment) STATISTIČNE REGIJE / STATISTICAL REGIONS, SKTE 3 / NUTS 3 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Osrednjeslovenska 111,7 112,7 114,5 115,1 116,9 118,3 120,9 121,7 Obalno-kraška 98,4 97,5 97,7 97,9 98,0 97,8 97,8 98,8 Gorenjska 90,8 90,9 91,2 90,4 89,8 88,6 86,7 86,1 Goriška 96,9 96,6 96,5 96,0 96,0 95,7 95,5 96,0 Savinjska 100,6 100,6 99,9 99,7 100,1 99,8 98,1 97,9 Jugovzhodna Slovenija 93,9 93,8 93,3 92,6 92,8 92,6 91,9 91,4 Pomurska 95,7 95,4 94,1 94,0 92,7 92,2 91,1 90,3 Notranjsko-kraška 90,1 89,0 86,6 85,3 83,4 82,4 79,1 78,4 Podravska 98,8 98,7 98,3 99,0 97,7 97,3 97,2 97,0 Koroška 92,5 92,2 91,7 90,3 89,6 89,1 89,0 88,7 Spodnjeposavska 92,0 90,4 89,5 88,0 85,7 85,0 84,8 84,2 Zasavska 86,8 85,0 82,6 80,0 79,0 77,4 75,8 73,9 SLOVENIJA 100,0 100,0 100,1 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Opomba/Note: Letno povprečje je izračunano iz mesečnih podatkov, zato se seštevki ne ujemajo vedno. / As the annual average is calculated from monthly data, the sums do not always match. Vir/Source of data: SURS, preračuni avtorice. / SORS, author's calculations. Tabela 26: Presežek/primanjkljaj delovnih mest glede na formalno aktivno prebivalstvo v % od domačega formalno aktivnega prebivalstva Table 26: Surplus/deficit of jobs relative to the labour force, as a % of the domestic labour force STATISTIČNE REGIJE / STATISTICAL REGIONS, SKTE 3 / NUTS 3 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Osrednjeslovenska 1,8 3,6 5,7 6,4 8,1 9,4 12,2 14,5 Obalno-kraška - 10,3 - 11,0 - 10,4 - 10,0 - 9,7 - 9,5 - 9,2 - 7,4 Gorenjska - 18,0 - 17,0 - 16,3 - 16,9 - 17,0 - 17,8 - 18,9 - 18,1 Goriška - 8,9 - 8,8 - 9,5 - 10,0 - 10,4 - 10,5 - 10,4 - 8,7 Savinjska - 12,6 - 12,6 - 13,7 - 13,4 - 12,4 - 12,9 - 13,2 - 11,3 Jugovzhodna Slovenija - 15,8 - 15,3 - 15,8 - 15,2 - 14,9 - 15,6 - 16,0 - 15,0 Pomurska - 20,3 - 20,2 - 22,5 - 22,5 - 22,9 - 23,6 - 23,1 - 21,8 Notranjsko-kraška - 19,2 - 19,4 - 21,1 - 22,1 - 23,4 - 24,1 - 26,4 - 25,9 Podravska - 19,1 - 18,5 - 18,5 - 16,6 - 16,1 - 15,9 - 15,1 - 13,0 Koroška - 16,7 - 16,9 - 18,6 - 20,7 - 20,6 - 20,3 - 20,1 - 18,5 Spodnjeposavska - 20,4 - 22,2 - 23,1 - 24,9 - 25,1 - 24,8 - 24,1 - 23,3 Zasavska - 26,1 - 27,2 - 29,6 - 32,5 - 32,4 - 33,2 - 33,3 - 33,3 SLOVENIJA - 11,8 - 11,2 - 11,2 - 10,9 - 10,3 - 10,2 - 9,4 - 7,7 Vir/Source of data: SURS, preračuni avtorice. / SORS, author's calculations. V obdobju od leta 2000 do 2007 se je indeks dnevne migracije povečal le v Osrednjeslovenski in Obalno-kraški regiji, največji upad pa sta zabeležili Zasavska in Notranjsko-kraška regija. Savinjska regija je imela nekaj let celo izravnano bilanco, od leta 2005 pa ji vse bolj primanjkuje delovnih mest za tamkaj živeče delovno aktivno prebivalstvo. Tudi ko je imela regija izravnano bilanco, je bila njena stopnja registrirane brezposelnosti nadpovprečna, kar pomeni, da se celotno formalno delovno aktivno prebivalstvo tudi v letih s 57 presežkom delovnih mest glede na tam živeče delovno aktivno prebivalstvo ni moglo zaposliti v regiji, ker so bila delovna mesta zanje neustrezna (strukturna brezposelnost). Gibanja v zadnjih dveh letih po regijah niso bistveno drugačna kot v celotnem obdobju (gl. Tabelo 26). Primerjava med delovnimi mesti in formalno aktivnim prebivalstvom (formalno delovno aktivni in brezposelni) kaže, da je edina regija s presežkom delovnih mest glede na tam živeče aktivno prebivalstvo Osrednjeslovenska. Največji primanjkljaj delovnih mest glede na aktivno prebivalstvo ima Zasavska regija, kjer kar dobra tretjina tam bivajočega aktivnega prebivalstva ne more najti zaposlitve. Vzrok za še večji primanjkljaj delovnih mest (kakor pri indeksu dnevne migracije) je, da pri tem izračunu upoštevamo poleg delovno aktivnega prebivalstva še brezposelne (celotno aktivno prebivalstvo). Pomanjkanju delovnih mest se tudi tu pridružuje še strukturna brezposelnost, kjer gre za pomanjkanje primernih delovnih mest. Ta se kaže v nadpovprečnem deležu brezposelnih z nizko strokovno izobrazbo ter deležu mladih in iskalcev prve zaposlitve med brezposelnimi. Posledica pomanjkanja delovnih mest in strukturne brezposelnosti je nadpovprečna stopnja registrirane brezposelnosti (glej poglavje o registrirani brezposelnosti). Med regijami, kjer primanjkuje približno četrtina delovnih mest glede na tam živeče aktivno prebivalstvo, so še Notranjsko-kraška in Spodnjeposavska, v Pomurski pa jih primanjkuje okoli petina. Pomanjkanje delovnih mest se na eni strani kaže kot povečana stopnja brezposelnosti in na drugi kot večja dnevna migracija zaposlenih. V vseh naštetih regijah, razen Notranjsko-kraški, je namreč nadpovprečna tudi stopnja brezposelnosti. V Notranjsko-kraški regiji je kljub pomanjkanju delovnih mest stopnja registrirane brezposelnosti v regiji podpovprečna, kar je mogoče razložiti z večjo delovno migracijo aktivnega prebivalstva. 6.5 Zaključek Registrirana oziroma formalna stopnja zaposlenosti ali stopnja delovne aktivnosti pove, kolikšen delež celotnega delovno sposobnega prebivalstva je zaposlenega. Razlike po regijah so podobne kakor pri stopnji registrirane brezposelnosti. Navzgor najbolj odstopa Notranjsko-kraška regija, nadpovprečna formalna stopnja zaposlenosti pa je bila leta 2007 tudi v Osrednjeslovenski regiji, Jugovzhodni Sloveniji, Goriški, Gorenjski in Obalno-kraški regiji. Najnižjo je imela Pomurska regija. Stopnja formalne aktivnosti je nekoliko višja kakor stopnja formalne zaposlenosti, vendar so medregionalne razlike pri tem kazalniku manjše kakor pri stopnji formalne zaposlenosti. Delovna mesta so v Sloveniji zelo neenakomerno razporejena. Najbolj so zgoščena v Osrednjeslovenski regiji, kjer jih je skoraj tretjina, prevladujejo pa delovna mesta na področju storitvenih dejavnosti. Če Osrednjeslovenski regiji prištejemo še delovna mesta v Podravski in Savinjski, je v treh regijah skupaj skoraj 60 % delovnih mest. Pomanjkanje delovnih mest v posameznih regijah povzroča večjo dnevno migracijo zaposlenih in višjo stopnjo brezposelnosti, ker vsi ne najdejo ustrezne zaposlitve niti zunaj regije bivanja zaradi strukturne brezposelnosti. Največje pomanjkanje delovnih mest glede na tam živeče aktivno prebivalstvo je v Zasavski regiji, kar povzroča več dnevnih migracij zaposlenih, na kar kaže tudi najnižji indeks dnevne migracije (nižji indeks pomeni manj delovnih mest za tam živeče delovno aktivno prebivalstvo). 58 Karta 4: Indeks dnevne delovne migracije, 2007 Map 4: Daily migration index, 2007 59 7 IZOBRAZBA 7.1 Metodološka pojasnila Izobrazba prebivalstva oziroma človeški viri so eden osnovnih dejavnikov regionalnega razvoja. Predpostavlja se namreč, da imajo regije z bolj izobraženim prebivalstvom tudi višji BDP na prebivalca, splošna razvitost regije je boljša, posamezniki imajo višje dohodke, ipd. Zato to področje obravnavamo tudi v našem delovnem zvezku. Glavni vir podatkov o izobraževanju po regijah je SURS. Podatki so vsako leto podrobnejši, tako da je slika o izobrazbeni ravni prebivalstva boljša kakor včasih. Eden od glavnih virov informacij o izobrazbeni strukturi prebivalstva so še vedno popisi prebivalstva, ki se opravljajo le vsakih 10 let. Popisi prebivalstva dajo podatke o šolski izobrazbi prebivalstva glede na najvišjo dokončano šolo. Iz teh podatkov je mogoče izračunati tudi povprečno število let šolanja za posamezno stopnjo dokončane šolske izobrazbe. Za leti 1991 in 1981 so bili za izračun povprečnega števila let šolanja uporabljeni naslednji koeficienti: - brez izobrazbe - 0 - 1-3 razredi osnovne šole - 1,5 - 4-7 razredi osnovne šole - za leto 1991: 5,5; za leto 1981: 5,35 - končana osnovna šola - 8 - 2–3-letna poklicna šola - 10,6 - 4-5-letna srednja šola - 12,2 - visoka šola - za leto 1991: 16,3; za leto 1981: 16,2 Za leto 2002 pa: - nepopolna osnovna šola - 5,5 - končana osnovna šola - 8 - nižja in srednja poklicna - 10,9 - strokovna in splošna - 12,1 - višja šola - 14 - visoka dodiplomska šola - 16 - visoka podiplomska šola - 19 Navedeni koeficienti za leti 1981 in 1991 z izračuni o povprečnem številu let šolanja so povzeti po raziskovalnem poročilu Potrebe po izobraževanju odraslih (Andragoški center Republike Slovenije, 1994). Za leto 2002 so koeficienti in izračuni povzeti po preračunih Tomaža Kraigherja z Urada za makroekonomske analize in razvoj. Iz Ankete o delovni sili (ADS) dobimo podatke o izobrazbeni sestavi prebivalstva, starega več kakor 15 let, po stopnjah dosežene izobrazbe tudi letno. Ti podatki temeljijo na vzorcu in so zato zaradi majhnosti nekaterih regij ponekod nezanesljivi. 60 Na podlagi rednih letnih raziskovanj imamo na voljo tudi podatke o vzgoji, izobraževanju in usposabljanju v vrtcih, osnovnih šolah, glasbenih šolah, srednjih šolah, zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, višjih strokovnih šolah, visokošolskih zavodih, pri izvajalcih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja ter v dijaških in študentskih domovih in o štipendistih. Rezultat letne raziskave so tudi podatki o diplomantih terciarnega izobraževanja. Iz letnega statističnega poročila izvajalcev nadaljnjega izobraževanja dobimo tudi pomembne informacije o tistih izobraževalnih programih usposabljanja, izpopolnjevanja in specializacije ter splošnega izobraževanja, s katerim se ne pridobi višja raven formalne izobrazbe, ampak kvalifikacija za zaposlitev ali širšo splošno izobrazbo. 7.2 Izobrazbena raven prebivalstva po regijah Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na razvoj regije, je izobrazbena raven prebivalstva. Natančnejši vpogled v izobrazbeno raven prebivalstva pove podatek o številu let šolanja prebivalstva posamezne regije (gl. Tabelo 27). Izobrazbena raven prebivalstva, merjena s povprečnim številom let šolanja, je po regijah precej izenačena. Najvišjo izobrazbeno raven dosega Osrednjeslovenska regija z 11,27 leti šolanja v letu 2002 in presega slovensko povprečje za slabih 6 %, najnižjo pa Pomurska regija z 10,02 leti šolanja oziroma dobrih 94 % slovenskega povprečja. Med drugimi regijami ni velikih razlik in tudi med kohezijskima regijama so relativno majhne razlike. Povprečno število let šolanja v Zahodni Sloveniji znaša 10,77, v Vzhodni pa 10,29. Med letoma 1981 in 2002 se je število let šolanja v povprečju povečalo za slabo leto na vsakih deset (oziroma enajst) let, pri tem pa se je povprečna raven izobrazbe bolj zviševala v regijah, ki so imele slabšo izobrazbeno raven - Koroška, Spodnjeposavska, Notranjsko-kraška in Jugovzhodna Slovenija. Pri slednji nekoliko tudi zaradi spremenjenega teritorialnega obsega regije8. Podpovprečno se je v tem obdobju povečala izobrazbena raven le v treh regijah - Pomurski, Osrednjeslovenski in Zasavski. Primerjava povprečnega števila let šolanja moških in žensk kaže nekoliko boljšo izobrazbeno raven moških, ki v povprečju znaša okoli pol leta več. To velja tudi za kohezijski regiji. Razlike se v letih med 1991 in 2002 zmanjšujejo, saj se izobrazbena raven žensk v vseh regijah povečuje hitreje kakor izobrazbena raven moških. Najbolj je to opazno v Osrednjeslovenski regiji, kjer je v letu 2002 ta razlika znašala le še 0,29 leta. Sicer so bile v letih 1991 in 2002 največje razlike v izobrazbeni ravni moških in žensk v Obalno-kraški, Gorenjski, Notranjsko-kraški, Zasavski regiji in Goriški regiji (gl. Sliko 10 na str. 63). Ker se popisi prebivalstva praviloma izvajajo vsakih deset let, si v vmesnem obdobju lahko pomagamo z Anketo o delovni sili, s katero dobimo podatke o izobrazbeni sestavi prebivalstva. Ker ta anketa temelji na vzorcu, so podatki, žal, za nekatere manjše regije, nezanesljivi. 8 Leta 2000 je bila sprejeta uredba o Statistični klasifikaciji teritorialnih enot, ki je prejšnjo plansko regijo Dolenjsko preimenovala v Jugovzhodno Slovenijo in jo povečala za upravni enoti Ribnica in Kočevje (občine Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Kočevje, Kostel, Osilnica), ki sta bili prej sestavni del Osrednjeslovenske regije. 61 Tabela 27 : Število let šolanja in izobrazbena sestava prebivalstva 15+ po stopnjah dosežene izobrazbe Table 27: Number of shooling years and education structure of the population aged 15 and over by school attainment STATISTIČNE REGIJE / STATISTICAL REGIONS, SKTE 3 / NUTS 3 Število let šolanja Brez izobrazbe, nepopolna osnovnošolska ali osnovnošolska izobrazba Nižja ali srednja poklicna izobrazba Srednja strokovna izobrazba Srednja splošna izobrazba Višja strokovna, višješolska, specialistična višješolska izobrazba Visoka strokovna, univerzitetna, specializacija, magisterij, doktorat Number of shooling years Without education, incomplete basic education and basic education Upper secondary lower and middle vocational education Upper secondary technical and professional education Upper secondary general education Post-secondary vocational, short-term higher, specialisation after short-term higher education Higher professional, university education, specialisation, master's and doctor's degree 2002 2005 2006 2005 2006 2005 2006 2005 2006 2005 2006 2005 2006 Osrednjeslovenska 11,27 22,4 21,1 19,1 19,9 26,9 25,4 9,3 9,7 6,3 6,1 16,0 17,8 Obalno-kraška 10,70 25,1 26,5 26,9 22,5 26,2 26,2 5,0 6,4 6,2 6,7 10,6 11,7 Gorenjska 10,70 27,5 25,4 24,7 26,2 27,0 26,7 5,6 6,3 5,0 5,5 10,3 9,9 Goriška 10,42 29,3 29,5 24,5 23,4 24,6 24,1 5,7 5,9 4,7 5,1 11,2 12,0 Savinjska 10,39 32,0 31,9 29,3 31,2 23,3 22,1 3,0 2,7 4,9 5,0 7,6 7,2 Jugovzhodna Slovenija 10,14 34,3 31,9 28,9 28,5 20,6 21,3 3,5 4,2 3,6 4,6 9,1 9,4 Pomurska 10,02 39,8 36,9 27,7 25,9 19,9 23,4 3,7 2,7* 4,2 3,8* 4,7 7,3 Notranjsko-kraška 10,29 35,0 29,0 25,1 23,5 28,3 21,0 5,2* 6,1* 7,8* 6,9* 11,6 13,4 Podravska 10,60 28,7 28,4 25,7 25,6 26,2 25,8 5,4 5,6 5,5 5,9 8,5 8,6 Koroška 10,33 31,2 28,7 31,4 30,5 22,0 23,7 3,2 4,7* 4,3 4,7* 7,9 7,8 Spodnjeposavska 10,19 37,7 32,2 30,6 22,2 23,4 30,1 8,3 4,6* 1,8* 4,5* 5,4* 6,5* Zasavska 10,34 39,8 31,0 33,8 27,8 26,4 26,5 5,9* 5,1* 5,9* 3,9* 5,9* 5,6* SLOVENIJA 10,64 29,1 27,7 25,3 24,9 25,0 24,7 5,6 6,0 4,9 5,5 10,1 11,1 Opomba/Note: *Manj natančna ocena: 10