------    141    ------
Naši dopisi.
Iz Savinske doline 25. aprila. ~  (Volitve in druge bolečine.)   Kakor ona strupena kača, koja je znana pod imenom „boa constrictor", se okl me celo okoli leva, da ga zaduši,   tako   namerava  v Mariboru  sestavljeni volilni  odbor  —   skupščina  najhujih   zagrizenih   nem-čurjev — slovenski Staj ar okleniti,   da   bi  pri direktnih volitvah zmagali kandidatje narodu naiemu nasprotni.    Gotovo,   da   najhujo borbo bomo mi Slovenci v doljncm Stajerji imeli!  Reuter je neki dobil zatovkr-milo v roke.    Zato je treba,   da   se  za slovensko Sta-jarsko stran brž ustanovi volilni odbor,  ki si osnuje podružnic po posamesaih okrajih, s kterimi je v neprestani dotiki in razgovoru!   Misel „S!ov. Nar.", ki se večidel ziblje v nepraktičnih iluzijah, da bi v Ljubljani se za vse slovenske   dežele  ustanovil   centralni   volilni odbor, ki bi vodil vse volitvi, je blizo to, kakor da bi kdo predlagal, naj se kar za vse slovanske dežele Avstrijske ustanovi glavni odbor.    Kakor to, je uno glava — brez rok.   Pri volitvah je delalnih moči v vsa-cem kotu potreba;  one vedo,   kaj je najbolj treba;   od njih   in   samo   od njih je   odvisen   srečen izid.    Komando dajati   od kakega  oddaljenega središča je blizo to,   kakor je nekdaj bilo v Avstriji,   ko je ,,Hof-kriegarath"   iz   Dunaja   vodil   vojske   na   Laškem   itd. Isto taka neplodna ideja „Narodova"  bila je ta,   ki jo je sprožil enkrat,   naj   bi   se   za  vse slovenske dežele osnovala gospodarska (kmetijska)  družba.    ,,Naroda ne ve nič o tem, da se državne subvencije za pospeh različnih   razdelkov   kmetijskih   dajejo   posamesnim deželam  po  različnih  potrebah   teh   dežel,   in   da ravno to,  da imajo kmetijske dražbe od časa Potocko-vega  ministerstva   razdelitev   teh    subvencij    v   svojih rokah, dandanes veliko veljavo daje družbam gospodarskim.   Ko bi ,,Narod" kaj pojma imel o praktičnih potrebah nase dežele, bi se bil vzdignil zoper sklep družbe naše kmetijske,   po   kterem   so   se  za  popotne učitelje kmetijstva, vinstva, sadjereje, živinoreje, gozdarstva itd. izbrali dr. Willielm ,   prof. Schmirger,   Baum-gartner,  Gothe,  dr. Klingan in drugi,  ki vsi ne znajo slovenskega jezika, ki so tedaj toliko kakor nič za slovenske okraje! Zahtevati vbi moral z ostro besedo, naj se tudi Slovencem  na  Stajarskem  naklone   koristni poduk iz državnega denarja po učenikih, ki slovenski  predavajo   nauk;  al   —   kakor   smo   rekli — „Narod" se ziblje le v fantazijah,   a ne vidi tega,  kaj so dejanske potrebe in  kako  se jim zadostiti more  in bi se jim zadostiti moralo.    Doma,   doma  nam je treba delati, dokler so nam okoliščine tako nemile,  da o združeni Sloveniji nimamo  več  nego le  —  Kozlerjev lepi zemljevid. — Naj konečno bralcem „Novic" povem Se to, kako bridko nas je zabolelo to, da v Celje na mesto pokojnega opata  Vodušeka,   ko   smo  nadejali dobiti moža Slovencem  milega,   dobimo  bivšega  voja-
škega kaplana g. Wrctschko-ta.   Ime* Wretschko je že program sam po sebi!
Iz Senožeč 27. aprila. (Zima), ktera že 3 noči in tretji dan razsaja, je strašansko škodo napravila po drevji in po njivah. Prav tak pogled ima naš svet in tak mraz imamo, kakor o božči. Kolikor tičjih jajčic je bilo navaljenih, in kolikor tičkov tudi že izvaljenih, vse je poginilo — zmrznilo; tudi tiče na gnezdih uri-joče se dobijo zmrznjene. Šinkovci, strnadi, tašče, pe-nice itd. vse so šume in gnezda popustile in silijo v poslopja; k6si so jo odrindi večidel na Primorsko, kjer ni niti snega niti zime. Črta med Primorskim , eno uro hoda od tukaj, in med Kranjskim je z belim sneženim pasom tako očividno zaznamovana, kakor da bi jo videl na zemljovidu: na Primorski strani ni nič snega, tukaj na Kranjskem je pa svet Sibiriji podoben; vse leži pod dve pedi debelim snegom , vse mora poginiti, kar je zunaj zarad mraza in glada; vsaj milih tičkov naj se usmili, kdor more in kakor more. Goveda so imela že dobro pašo, a zdaj stradajo doma, ker ni piče. Bog vedi, od kod nam doide kaka pomoč ali saj pride tolažilo. Sadjerejcu, kteremu je vse mlado drevje vni-čeno, menda od nikodar. Žito zimsko že v klasji, vse leži pod debelim snegom. Dane3 popoldne se je vendar razjasnilo, vsegamogočni obvari nas jasne noči! Ako še to perje, kar ga je po sadnem drevji in po šumah ostalo, pomrzne in se zdrobi, kdaj bo potem zopet zeleno? Stari nas pregovor je pa resničen, da zima se mora izbešniti, Če ne prej pa slej! — in taka je, bodi Bogu potoženo , sedaj: o božiču in o sv. Antonu smo se sončili, a sedaj se moramo za pečjo tiščati, mesto da bi kmetovali.
Sv. Ivan na Pivki 24. apr. (Presrčno zahvalo) izrekam v imenu šolske mladine si. c. kr. kmetijski družbi za lepo zbirko vrtnarskega orodja, ktero je naši šoli darovala. Prejeli smo 2 lopati, 1 kramp , 2 matiki, 1 matičico, l sekirico, 2 žagi, 2 noža, 1 cepivno dleto, 2 zareznika, 1 strguljo, 1 lopatico za presajati rastline, 1 vrtne škarje, 1 gosenčje škarje, 1 obiralaik in 1 vrvico za meriti. — Pri tej priliki se tudi zahvaljujem si. deželnemu šolskemu svetu, ki je tudi naši šoli 12 krasno koloriranih tabel „jedljive ia strupene gobe" nakloniti blagovoil.
Josip Benedek, učitelj.
Iz Prema na Notranjskem  15. aprila.  — Prejmite
drage „ Novice" iz naše priproste vasice kratek dopis, da izveste, kakošne homatije da se pri nas god6. 15. dne t. m. smo imeli volitev župana in občinskih sveto« valcev. Pošteni možje se k volitvi snidejo v šoli. Kmalu pa pride gosp. učitelj P. Kete, kterega je naš prejšnji župan J. Ž. najel za volilnega predsednika, nekega druzega pa za pisarja. Volitev se prične. Volilci pa so se še popred zmenili, koga bodo volili za župana. Po dogovoru volijo poštenega rodoljuba gosp. A. F. Zdaj pa stopi na noge učitelj, ter začne razsajati in po mizi tolči, kriče: kaj! njega hočete imeti?! in vrh tega še nas poštene kmete začne zmirjati in nam priimke dajati! — V razjasnilo te grde dogodbe izvedite, drage „Novice", da se prejšnji župan še bolj drži županijskega stola kakor smola prstov, in da zato je najel nemčur-skega učitelja, da je prišel volitev zmešat, da bi vsaj sin županov se vsedel na očetov prestol. Al gorje ubogi soseski! Že stari župan je bil slab predstojnik, računa že 4 leta ni dal, poti so vse zanemarjene! Zato se moramo potegniti za pravico, da dobimo dobrega župana, ne pa krčmarja, ki gleda le na svoj žep. Vas, gospod učitelj, pa očitno vprašamo: od kod imate Vi pravico, ko smo se k volitvi zbrali, nas zmirjati in nam očitati, da smo toliko in toliko dolžni? Ali ne veste, da Vi sa nas še ne vinarja plačali niste in ga tudi ne bo te.    Ce
pa hočete vedeti, kdo nas je na tako slabo stanje pripravil, prašajte starega župana in pa samega sebe, ki ste njegov pomagač! Zapomnilo Vas bo ljudstvo za vselej. Pustite občinske stvari pri miru, ter pri bokalu svojo modrost idite kam drugam prodajat, — mi ne maramo za-njo.
En kmet v imenu več druži h. Iz Doba. — Napravili smo tukaj bralno društvo; v nedeljo 20. dne t. m. je bila v lepo okinčani društveni sobani pri Mesarji v Dobu volitev odbora, potem petje in tombola. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Živili rodoljubi!
Iz Šentjerneja na Dolenskem 24. aprila. — Letošnja
gorka zima nam je naklonila tudi zgodnjo spomlad. Prikazale so se preljube rožice, drevje lepo cvete, ozna-nuje in daje upanje obilo sadja v jeseni.  Na enkrat so
Erilezli pa tudi v ogromnem številu hrošči (kebri), ki odo, ako jih ne vničijo, obilno škode včinili po sadnem drevji in drugih drevesih. Šolarji jih že pridno nabirajo ter v šolo kazat nosijo, koliko so jih vničili. Pa tukaj je dozdaj to le še redka prikazen, da metulje in hrošče ljudstvo pokončuje, al mladina se bode že učila, že so se naučili, ter bodo tudi lahko obilo perutnine, kokoši itd. ž njimi krmili, ali pa gnoj napravljali. Za razstavo na Dunaj, mislim, da je že prepozno jih pošiljati. — Tudi trta posebno dobro kaže, ter se že grozdje vidi5 al ljudje pravijo, da grozdja, kolikor se ga pred sv. Jurijem vidi, malo v sod pride, da večidel še odpade; — ali je to istina ali ne, ne vem. Videl sem lepo obdelane vinograde posebno v Kloster-neuburgu, ki jih je okoli 100 oralov, pa reči moram, da se v naših krajih tudi lepo obdelavajo, posebno izvrstno so obdelani pri g. Jož. vZagorcu na Hribu, ki se sme za izgled vsem staviti. Se skoraj lepše in umet-nejše obdeluje pa tukajšnji g. Janez Hrovat, po domače „Cene", kupčevalec, ki ima tako lepo obdelan vinograd, da bi ga smel vsaki žlahni gospod ogledati; tudi prvi vinorejec baron Babo v Klosterneuburgu bi ga gotovo pohvalil; tako izvrstno je obdelan. Trte so ravno prav visoko držane, ter je vsaka lepo krajšana, da so močne in ne pregoste; skorja jim je Čedno ostrgana, prav gru-bane, dobro okopane, nakoljene, vse v najlepšem redu. Pravil mi je gospodar, da pri obrezovanji in grubanji je sam zraven, pa so res tako mojstersko obdelane, da nisem še lepših videl. JV obdelovanji vinogradov so oče Cene res mojster. Čast mu! Tudi nograd graj-Ščine Pl eter je, kteri so bili nekdaj gospodarji Cister-cijenzarji, ob času cesarja Jožefa razpuščeni, so precej zraven, al zelo so zanemarjeni z drobnimi trtami. Sedaj ima baron Borš imenovano grajščino, ki je prišel iz Pruskega in je začel bolj umetno vse polje in vinograde obdelovati. Velikokrat sem mislil, naj bi to grajščino, ako bi bila na prodaj, kupili za kmetijsko šolo na Dolenskem, kajti tukaj je Dolenski raj. Polje, vinograd, gore in travniki, najlepši kraj, dobra voda izpod Gorjancev, gotovo težko kjevje bolj ugoden kraj za tako šolo nego v Pleterjah pri Šentjernej i, kjer je okoli 13 gruntov zemlje vkup. Veliko bi se lahko naučili drugi prebivalci, —- al Bogu bodi potoženo! vsaj vidijo tudi zdaj pridne posestnike, ki svoje polje in vinograde dobro obdelavajo, in jih vendar ne posnemajo ! Se velikokrat se mu smejajo, češ, da preveč „kunštno" s to ali uno rečj6 ravnd, ter pravijo, da to ni za kmeta! A tudi to ni prav, da takim posestnikom, ki svojo peščeno njivo ali borni travnik ali vinograd z velikim trudom in velikimi stroški zboljšajo, potem komisija zemljišča v „Mustergrund" vpiše, da mora veče davke plačevati; zato tedaj , da je prst na nje vozil in gnojnico pozimi in zgodaj spomladi po vrtu in travniku razpeljaval, mora še več davka plačevati!   Ne morem
si kaj, da ne bi ceni 1 ne komisije posebno v Krškem okraji ne grajal, ki je tu zel6 peščena zemljišča silno visoko cenila, da bi kmalu še več davka nego dozdaj plačevati morala. — Naj „Novicam" danes še nekaj povem o nekem zdravniku, kterega imamo že tri dni v našem središču, ki ljudi dobro žuli — posebno na mošnji. Imenuje se „ranarnik i zubni likar" Ulivier Saba-tino — in je Lah. V nedeljo 20. aprila zjutraj se je s štirimi vrlimi vranci pripeljal v kočiji le-sem, ter začel po laško pridigo vati, kdo daje in kaj da zna; njegov tolmač pa, neki Metličan, je po slovenski ljudem laško besedo razkladal blizo takole: Gospod pravijo, da „jim manjka jezik" (menda je hotel reči, da ne zni slovenski), da znajo zobe dreti in vsako bolezen ozdraviti. In vreli so ljudje k kočiji, on pa jim je res zobe zastonj tako hitro iz ust jemal, kakor da bi bili iz repe, brez bolečine. Prijemal je za mrtvaško glavo, ki jo je imel v kočiji med drugimi rečmi razpostavljeno; kazal iz bukev narisane reči, rastline, ude telesa itd. itd. Pride tudi drug, ki ga prosi, naj mu prereže mreno na očesu. Delal je zares ž njim tako, kakor da mu reže mreno, ter ljudem kazal, al pozneje se je slišalo, da ni bilo vse tako; imel je neki v glažku beljak od jajca, ki ga je za belo mreno kazal in s tem ljudi sleparil; oko je ostalo ravno tako, kakor je bilo poprej — in še sreča za človeka, da mu ga ni prerezal. Oznanil je tudi, da v gostilnici bode ljudem za majhen denar dajal zdravila. Na rdečem listu pa je delil med ljudi oklic čudodelnega balzama v magjarskem in hrvaškem jeziku za vsako bolezen. In neumno ljudstvo je vrelo k njemu z največim zaupanjem, staro in mlado, ter kupovalo od njega mazila in pobarvano vodo zeleno, rumeno in rdečo, vsake baze po 1 gold., 1 gld. 50 kr., 2 gold. do 5 in ce!6 10 goldinarjev. Bog daj norcem pamet! sem si mislil. Za take sleparije imajo ljudje denar, za druge potrebne reči pa ga ni! Le čuditi se je, da ces. gosposke pustijo tacegapaČuha, da sme ljudi goljufati! Na onem rdečem listu stoji sicer zapisano, da je „izpitan od c. k. universiteta u Seni i opunovlasten od kr. zdravstvene komisije dne 16. ožujka 1870." Če Lahi imajo take universitete, ki take sleparje za zdravnike potrdijo, potem res ni čuda, da že davno je znana zabavljica, ako prijezdi medicinar na oslu k izpitu na kako Laško univerziteto , da oba odideta kot — doktorja !
Iz lin dan j 26. aprila. Z k. — Pregovor pravi: ,,Zima in gosposka ne prizanesete". — Da, tako je! O Božiču greli smo se pri toplem solncu, a sedaj o Jurijevim grejemo se pri topli peči. „Clovek obrača, Bog pa obrne"! Mislili smo, da bomo imeli letos prav zgodnjo in milo spomlad, ter da vam pošljemo že prve dni maja naš prvi pridelek — Češnje — v Ljubljano. A nestalni april zmedel nam je za letos popolnoma štreno, in šel je naš up po — vodi! Kajti od 17. dne t. ni. do sedaj imamo vedno mrzle, deževne dneve. V noči od 24. do 25. aprila pa nam je pobelil nepovabljeni beli gost vse bližnje hribe tako, da bi človek mislil, da se bližamo januarju a ne maju. Pa to ni še vse. Sv. Marka dan medlo je tudi po doiini še vse bolj, kot v sv. Smonu". — Begu se usmili! Bog ti ga vedi, ali smo jo zavozili v druge kraje svetd, kali? Nenavadna letošnja zima, in sedaj sneg v Ipavi — res človeku raznotere misli budi. Pa to naj bi vse bilo! Bog varuj, če se na nagloma vjasni, in če burja, katera precej zdihuje, prehitro vtihne, potem bati nam se je hude, hude slane. — Češenj bi bilo letos pol več od lani, ako srečno k rokam pridejo; marelic pa ne bo kaj od več. Trta jako lepo kaže; toda vse je še v Božjih rokah! Zanesemo pa se, in trdno upamo, da bode mili Oče vse na dobro obrnil,   ker  spominjamo   se  pregovora,  ki pravi,  da
------   142    -----
Kranjca Bog nikdar ne zapusti. Da bi le Kranjec tudi njega ne zapustil! Pa se nekaj druzega nam lase beli. Neugodno vreme brani nam tudi polje obdelati, za kar je že skrajni čas. Pravijo: „Kakor se obdeljuje, tako se prideljuje". Ce bo temu tako, potem čaka nas hudi miserere! Storili bomo, kar bo v našej moči, vse drugo prepuščamo Onemu, ki svetu veliko pratiko piše". — Konečno hvala za dober svet v 3. listu letošnjih „Novic"! Dobro je pomagalo.   „Svet na prošnji stoji !" —
lz Ljubljane.   —  Že v 3 ali 4 listih „Slov. Nar." se   razlega   veliki  boben   o   centralnem   volilnem odboru;   predno ni dr. Vošnjak iz Stajerja  se preselil v Ljubljano,   nikdar   ni   bilo  ne  duha ne sluha o takem odboru,   čeravno   smo volitev v preteklih letih imeli na kupe.    Kaj je  dr. Vošnjaka  v to misel napeljalo, tega ne vemo;   to pa vemo,   da smo poslednji čas zmirom srečni bili pri naši organizaciji volitev zato, ker smo složni in edini koncentrirali vso svojo moč na svojo deželo, tako pa tudi rodoljubi na Stajarskem, Goriškem, Koroškem in  Isterskem na svoje.    Zdajci pa „Slov. Nar." s privrženci svojimi hoče cepiti glavno moč na 5 kampov,   ki   naj bi iz Ljubljane ordonance dobivali vsem deželam slovenskim! In pri takem tihotapnem snutji „centralnega odbora",  ki  smo ga po vprašanjih, ki so došla dr. Costi in dr. Bleivveisu,  pred iz Novega mesta in Kranja zvedeli   kakor   tukajšnja vabila   brali, ponavlja  „Narod"   v vseh svojih sp;skih „složnost"   in „vzajemnost"!   Če kdo misli, da resnico govori „Nar.", ko trdi, da je bil dr. C os ta ali kdo drug kedaj kakemu okraju ,,oktroiran" za poslanca,   temu   so  še dandanes na ogled odprta pisma  prejšnjih naših volitev,   in prepričal se bode,  da lažnjive so besede ^Narodove".    In ker je „Nar." tako silen nasprotnik „oktroiranja", mar misli, da si bo kdo dal oktroirati „centralni odbor" od dr. Vošnjaka,   kije  v Ljubljani še tako malo znan, da se ni dal staviti za kandidata v mestni zbor,  rekši, da Ljubljano premalo pozna, Ljubljana pa njega ne. Ali so pa rodoljubi, zbrani v „Narodovi" tiskarnici,  sklenili „centralni volilni odbor" ali ne, in ali je „Narod'' upravičen   poštenega   dopisnika   ,,Vaterl."   „lažujivosti, zagrizenosti in hudobnega natolcevanja" psovati, to naj častiti naši bralci  sami  sodijo   iz pisma,   na   ktero  se „Nar." sklicuje,   da ga je dr. Vošnjak 20. dne t. m. pisal predsedniku „Slovenije" in v kterem se med drugim nahajajo tele besede: „Zbor rodoljubov je sklenil, izvoliti odbor, kateri ima z društvom „81ovenija" v dogovor stopiti zarad priprave za direktne volitve.    Ako je „Slovenija" pripravljena vzajemno delati, potem naj bi se konstituiral centralni volilni odbor in skupno naprej delal". Kdor ni doktor Zvijač, bode na prvi hip priznal,   da   na   besedici   „ako"   stoji   ves   „centralni oabor".  Vkljub temu pa vendar „Narod" pozneje svetu razglaša: da „je vse ugovarjauje odveč, ker je že spol (?) postavljen in se bode   tudi gotovo   lotil  naloženega mu dela".    Tedaj „sic voleo,   sic jubeo" — povdarja „Na-rodova" tiskarnica v razvpiti  svoji „složnosti" in „vza-jemnosti" — vsi drugi pa nimate besede več!! Nasledke tacega „složnega"   in   „vzajemnega"   postopanja  dobro popisuje „Tages-Presse" v 114. listu. Naj jo bere, komur drago.  Nas pa bo posebno zanimivalo gospode poznati, ^Narodovega" centralnega volilnega odbora. — Jako smešno pa je to,  kako kliče „Narod" cel6 take časnike v brambo svojega „centralnega" na pomoč,  ki so nasprotnega mnenja.    To  dokazati   smo natisnili dotični članek „Slov. Gosp.", iz kterega „Narod" zvija pritrditev »centralnega zbora!"    Naj ga bralci celega bero na 140. strani, ne pa le iz njega iztrganih besed. Morebiti bode „Narod" še cel6 članek „Politike" v 115. listu pod naslovom „Einigkeit" tudi tako  na  svoj mlin napeljal.   „Politik" govori o navskriž-mislih  v  Brnu,
Lvovu in Ljubljani. O Ljubljani pravi, daje treba, da veljavni možje vseh slovenskih dežel edini delajo zoper enega nasprotnika, „al samo en volilni odbor ni potreben", kakor v Pragi ne za Cesko in Moravsko. — Mi dozdaj nobenega previdnega moža še nismo slišali, ki bi bil zagovarjal novo volilno prikazen. — Odbor ,,Slovenije" je volilne priprave že v roke vzel, kakor druga leta, in bo vse storil, kar je v njegovi moči s pripomočj o veljavnih rodoljubov v Ljubljani in na deželi, da bode izid volitev srečen; če ne, bode vsak nepristranec ključ temu našel v zgodovini, kako se je stvaril „centralni odbor".
—   [Iz seje deželnega odbora 25. aprila.) Ker novo realkino poslopje v Gradiši pred začetkom prihodnjega šolskega leta menda ne bo popolnoma gotovo, je deželni odbor mestnemu magistratu pritrdil, da se najemna pogodba zarad sedanjih realkinih prostorov v Mahrovi hiši že zdaj ne razveže, in ker deželni odbor želi od vodstva hranilnice natančnejše pogoje, pod kterimi bi prepustila hranilnica potrebne prostore za realko , zato se bode ta zadeva v porazumljenji z magistratom obravnavala. — Dogovoru Kranj3ke in Koroške deželne vlade, da prevzamete vsaka polovico stroškov za vojaške straže na Kranjsko Koroški deželni meji zarad živinske kuge, je deželni odbor pritrdil. — Ker je postavna doba sedanjega županstva Spodnje-Loga-ške že potekla, je deželni odbor na prošnjo mnogih občincev iz Spodnjega Logatca sklenil, da se ima voliti novi občinski odbor. — Na odgovor nemškega gleda-lišnega društva, da tudi za prihodnjo glediščino sezono plača toliko k subvenciji za nemško gledališče, kolikor je plačalo za minulo sezono, se je bivšemu vodji J. M« Kocki-u odpisalo, naj kmalu odgovori, ali prevzame nemško gledališče pod pogoji zadnje sezone ali ne.
—  V pondeljek je c. kr. deželni predsednik grof Auersperg slovesno izročil častne rede c. kr. vladnemu svetniku dr. Schoppel-nu in mestnemu županu K, Dež man u.
—  {Družba za stavbe ali zidanje na Kranjskem) se je ustanovila. ,,Novice" vesele pozdravljajo to novo družbo, ker vidijo v njej pomočnico, da v Ljubljani pa tudi po deželi se bodo zidale nove hiše ali prenarejale stare, zidale šole, farovži, cerkve in druga poslopja lože kakor dozdaj , kajti marsikdo bi bil rad kaj zidal, al na enkrat ni zmogel kapitala za to, ta družba pa — imenujemo jo na kratko po domače „zidarska družba" — bo mu zidala proti temu, da v obrokih (brištih) poplača zidanje.
Dandanes se čedalje bolj sprevidi to, da združena moč veliko več zmore, kakor posamezen človek. Zato stopajo denarni možje, obrtniki in posestniki skupaj in snujejo društva. In tako se je po izgledu dru-zih dežel tudi za Kranjsko deželo osnovala zidarska družba, ki nam je tem bolj živa potreba, ker vsak Ljubljančan ve, kako zel6 nam pomanjkuje stanovanj , a nikogar ni, da bi se upal zidati. Cesarska fa-brika cigar, na priliko, bo kmalu dodelana, ki bode potrebovala za 4000 svojih delavk in delalcev stanovanja, pa kam ž njimi? In druzih tacih potreb je še več, o kterih bomo drugi pot govorili. Z današnjim člankom smo hiteli le svojim bralcem naznaniti začetek te nove družbe in jim povedati, da je svoje delovanje že začela s tem, da je kupila Mali če v o hišo in obširne za zidanje pripravne prostore, ki spadajo k tej hiši, — da je kupila Klemenčičevo sendžet za zidanje, — da se pogaja za pridobitev potrebnega mate-rijala, — da si je iz Dunaja pridobila enega najizvrst* nejših arhitektov itd. Želeči jej tedaj vrlo dober napredek, pozdravljamo njen začetek le s to željo: naj bi   ona  našim   domačim   pridnim  rokam  naklonila
___    143------
obilo zaslužka in živeti dala našim obrtnikom in rokodelcem, da se jej ne bode moglo očitati, da domačim i"em)je kruh in ga daje samo tujcem. V tem zaupanji odo „Novice" rade podpirale to novo podvzetje, ktero more koristno biti naši deželi na več strani, kakor njen ^prospekt" kaže, o kterem več bodemo govorili drugi pot —
— (Mestno posojilo) z V/2 milijona je potrjeno   od Njegovega veličanstva cesarja.
—   Ono nenadno poročilo iz Dunaja preteklega tedna, da je nov škof Ljubljanski že imenovan, se je »kazalo tako neresnično, kakor desetero prejšnjih poročil. Največ glasov gr6 zdaj na to, da gosp. knezoškof Vidmar Še ostanejo.
—   Da, Bog vedi, kaj je banka „Slovenija" v Ljubljani pregrešila, da jej cesarski  uradniki ne smejo več upravni svetovalci (Verwaltungsrathe) biti in da morajo izstopiti  c.   k. profesor   Dr.   Valenta v Ljubljani, c. k. okrajni   zdravnik   Dr.   Kočevar v Celji,  c.   k.  okrajni sodnik in deželni odbornik Herman v Gradcu in drugi, so „Pressi in drugim časnikom te vrste  nagloma  tele-grafirali njihovi dopisniki!   In vendar ta ukaz minister-ski ni samo došel banki ^Sloveniji" v Ljubljano, ampak gotovo tudi drugim, ker se opira na neki ukaz od leta 1859., ki pa je dozdaj med  akti tako  mirno   spal,   da so vkljub temu ukazu celo nekteri   ministri  bili  „Ver-waltungsrathe". — Ker se bode po  takem vsled sklepa upravilnega sveta banke „Slovenije" v kratkem   sklical izredni zbor delničarjev zarad volitev novih upra-vilnih svetovalcev, zato želijo nekateri lastniki bankinih delnic, kterim je blagor in napredovanje te banke zares pri   srcu,   da   bi  se   domoljubni  delničarji   kmalu  po-razumeli o možeh,   ki  naj   bi   se na  mesto  izstopivsih v gospodarstvo banke volili.  Kdor k tej važni vol it vi osebno ne more priti,  pa vendar hcče  tudi svoj glas oddati,   naj   naznani  to  in   svoje delnice pošlje v roke podpredsednika barke gosp. dr. Coste.
Več  Ljubljanskih delničarjev banke
„Slovenije".
—    V velikem strahu *mo bili zarad škode po snegu in mrazu zadnje 4 dni. Vendar, hvala Bogu, o posebno veliki škodi nismo slišali nikodar; tudi močvirje ni nič trpelo.
—   Od goveje kuge ni ne na Kranjskem ne na Koroškem bilo poslednje dni nič slišati; hudo pa je začela se sopet na Hrvaškem zarad velike nemarnosti ondi; po ,;Obzoru" je poleg Samobora samo v hlevu g. Kieracha okuženih 108 goved najlepšega plemena, pri knezu Turn Taxisu 48 krasnih volov itd.
—   (Gledaliscini predstavi) na korist gosp. Nolli-ju in pa gosp. Schmidu in gospej Odi je vi ste bile obilo obiskane v znamenje, da občinstvo ceni njihovo delovanje na odru slovenskem, prav posebno slavljen pa je bil gosp. Kolli in to po pravici, kajti on je duša narodnemu gledališču.
—   (Slovenske predstave) bodo v vsem Še tri. V sa-loto 3. maja na korist gospcdičin Podkrajškove m Rossove, v nedeljo 4. maja na korist gospodičine Jamnihove in gosp. Kajzela in v nedeljo 11. maja zadnja na korist g. Kocelj a. Nadejamo se da boae slovensko občinstvo z obilnim obiskom priznavalo večletne zasluge beneficijantov za slovensko gledališče.
—    Gospod Anton baron Zois je zel6 nevarno zbolel. Mili Bog daj! da se zopet ozdravi preblagi rodoljub naš.
------    144   ------