oar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/ГО. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma aa ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen Ust za slovenski narod.
Upravništvo le v Kopitarjevi nllol štev. B. "Se Avstr. poštne hran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.811. — Upravniškega telefona št. 188.
===5s Inseratl: ......
Enostolpna petitrrsta (72 mm): n enkrat . . . . po 18 v sa dvakrat . . . . „ 13 M sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
-Izhaja:
vsak dan, isvzemšl nedelje in prasnlke, ob 5. nri popoldne.
Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 146.	V UM«, v petek, 21. jnnilo 1912.
s Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13'— sa četrt leta „ . „ 8-50 sa on meaeo „ . „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno „ 29-— sa ostalo inosemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24-— sa pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 8-— za en meseo „ . „ 2'—
V	upravi prejeman Rosečnt K 1*70
Današnja številka obsega 20 stran!.
Plodovi svobodomiselne vzgoje.
Gebildet das Jalirhundert ist,
Der Esel Stroh und Disteln friflt.
Živimo v prav humorističnih časih. Ljudje, ki so študirali po univerzah stare pandekte in novele, sede za pultom na kolodvorih in prodajajo vozne listke, tisti, ki so nekdaj rešetali starega Cieerona in grškega Demostena, se pa sprehajajo ob želez, tirih in čakajo prihoda puhajočih železničnih vlakov. Dandanes mora biti glava nabasana vseh mogočih in nemogočih stvari in v žepu moraš imeti cel tucat spričeval, da se kam prerineš.
Da pa pri tem napornem študiju ne omagaš in si kake nervoznosti ne nakoplješ, za to pa skrbi zdravniška veda in modra glava naučnega ministra. Kaj se vse ne poizkusi, da bi sc mladina zdrava in delavna ohranila. Telovadba, strelne vaje, izleti, igra z žogo, nogomet, medurni odmori, ventilacije, prezračitev sob, šolski zdravniki, vse tekmuje, da dobimo zdrav in krepak rod. Kmalu da ne dobimo še naprave, ki bo obvarovala našo mladino pred prehlajenjem pri obračanju listov.
Če človek to premišljuje, pride do sklepa, da so bili stari študenti ali sami atleti ali pa da so odhajali iz srednješolskih klopij kot telesni in dušni pohabljenci.
No, pa nazadnje je ta higijena seveda potrebna, če ni pretirana.
A kljub temu ni med našo mladino pravega duševnega, umskega napredka, in še manj veselja in ljubezni do resnega dela. Naša književnost, to se že zdaj čuti, nima pravega naraščaja, mladino mori praznota duha in kljub vsem zabavam dolgčas. Kar imamo kulturnih delavcev, jc vse še iz polpretekle dobe. Kako težko pripraviš mlade ljudi, da bi prijeli za pero in znanstveno delo. Neko zrcalo našega časa so liberalni listi. Nobene plodo-vitosti, povsod sama kritika, dvom, nevera in podiranje. Nobene pametne misli, pozitivne ideje! Včasih je imel ta rod vsaj zmisel za človekoljubje, umetnost, vedo, književnost, napredek, za naravo; danes sc suče ves liberalizem okoli protifarške gonje in pa — sit venia vevbo — okoli ženske kiklje.
Če kao prebira proizvode mladih liberalnih pisateljev, sc mora narav-
LISTEK.
v velikih klavnica"'
Zelo zanimive so klavnice v Chi-cagi, ki tvorijo mestni del zase (Union Stockyards). Tu le nekaj podatkov. Samo hlevi pokrivajo 200 ha (346 oralov) zemlje; jasli so dolge 40 km, korita za napajanje 30 km. V hlevih je prostora za 75.000 goved, 300.000 svinj, 50.000 ovac in 5000 konj. Tu prodajo na leto 3 do 4 milijone ovac, 100.000 konj, 7 do 8 milijonov svinj in 4 do 5 milijonov goved. Vrednost te živine znaša 300 milijonov dolarjev. Dve tretjini ali šc več pokol jej o v klavnicah in meso razpošiljajo na vse strani; pri razpošiljanju je zaposlenih 25.000 ljudi, in vrednost raznih proizvodov znaša 320 milijonov do-
*) Iz knjige »A m e r i k a in A m c-r i k a n c i«. Č. g. I. M. Trunk ravnokar izdaja v zvez. prekrasno knjigo »A m e-r i k a i m A m c r i k a n c i«. Posamezni s slikami okrašeni zvezek stane 1 K, vseh 12 zvezkov 10 K. Morebitni čisti dohodek je namenjen narodnim potrebam na Koroškem. Naročnina se naj pošilja na naslov: Rev. J. M. Trunk, Beljak, Avstrija,
nost zgroziti. Navadni politični pam-fleti, papricirani s klerikalizmom, in pa obožavanje spolnosti! Ko bi človek tem ljudem verjel, bi ne bil človek nič drugega kakor čisto navadna žival, ki nima drugega namena, kakor da se izživi. Nižje kakor je padla liberalna kultura, sploh ne more pasti. Po podlistkih v dnevnikih proslavljajo pre-šestvo in mladino, »ki bele lilije prodaja«, kakor bi bilo to bogve kako junaštvo! Pošteno in krepostno življenje pa nazivajo »tercijalstvo«.
Nobenega zmisla za kake višje duhovne užitke, pač pa ples, godba, par-fumerija, koketerija in moda, vse kar služi oboževanju, pa ne ženske, ampak strasti! Ljudje bi danes po teh liberalnih naukih ne smeli biti ponosni na čednost, z.držnost, poštenost in sramežljivost,, ampak na to, da se v blatu valjajo in medlijo razuzdanosti. Odtod tudi podlo zasmehovanje in zasramo-vanje naših Marijinih družb, bodisi dekliških, bodisi mladeniških, in cinično norčevanje iz vsega cerkvenega življenja. Ali naj od malikovalcev Venere pričakujemo spoštovanje do naših fantov in deklet V
Zato je tudi liberalni politični boj tako grd in tako umazan. Človek se le vprašuje, odkod ta propalost, lažnji-vost in umazatiost. Kdor ima količkaj vpogleda v politične boje drugih narodov, bo primoran priznal, da takega orožja, kakor ga rabijo naši liberalci, ni nikjer najti.
Izmed vzrokov ni eden zadnjih naše svobodomiselno učiteljstvo.
Že metoda, po kateri se naša mladina vzgaja, ni prava. Veliko učne snovi vsake vrste, pa vse enostransko. Mladini se odki-ivajo lepote in umetnosti starih klasičnih pisateljev, a to, da so ravno ti možje bili sužnji svojih strasti, se previdno zamolči. Mladini se kaže blesk rimske in grške kulture, a se zataji, da je ravno na tem blesku izhirala. Da4ne govorimo o enostranski razlagi zgodovine in moderne literature, ki je večinoma še slabša od poganske, ker je sploh protikrščanska. To, kar se zdaj uganja v šolah s književnostjo, je ])ravo malikovanje. Vemo ceniti književnost, a umetnost ni vse! Poleg umetnosti je treba ljudi vzgojiti, treba je dati njihovemu življenju smei', cilj, treba je njihov značaj in njihovo voljo okrepiti, da bo vztrajala v bojih, da se bo znal človek ustavljati strastem, da bo dobil veselje do dela in poštenosti. Tega mu ne cla noben kla-
larjev na leto. Največji tvrdki sta Ar-mour & Co. in Swift, & Co., ki imata zaposlenih 14.000 mož.
Dne 20. julija 1909 sva šla z Rev. Varhom, koroškim rojakom, v slovensko cerkev, kjer župnikuje Rev. A. So-jar. Nova cerkev dela čast župniku in župljanom. Tam je bil slučajno tudi no-vomašnik o. Peter Zupan, slovenski benediktinec iz Reatty, Pa., in vsi štirje smo šli popoldne gledat šikaške klavnice. Bil je nenavadno vroč dan, ko smo se vozili mestoma na ulični, mestoma zopet na nadulični železnici proti klavnicam. Prej sem bral, da vlada tam silen smrad. Res, da jc bilo opaziti tupa-tam neprijeten duh, kakor že ni drugače mogoče v živinskih hlevih, a ne v hlevih, ne v klavinicah samih ni bilo prav nič gnusnega; nasprotno, vse je bilo čedno in zrak vsaj tako svež kakor v drugih delih velikega mesta. Že iz visoke železnice vidiš v velikanske ograje, kjer so trume goved, ovac, svinj in tudi nekaj konj. Na raznih mestih so sloneli gonjači, nekateri pravi orjaki s širokimi klobuki. Gledat smo šli le klavnico tvrdke Swift & Co.; za njo so poslopja še drugih tvrdk.
Vstopimo v čakalnico, kjer jc bilo že nekaj radovednežev; treba je bilo nekaj časa čakati, da se je nas nabralo zadostno štcvjJo. Mlad sluga nam iz^
sik in nobena moderna literatura. Treba jc mladini povedati, kaj je v književnosti dobrega, lepega in kaj je kvarnega. Pisatelj je velik, a še večji jc značaj! Našo kulturo delajo nc samo pisatelji, politiki, državniki, socialisti, učenjaki, ampak tudi značaji!
Pameten vzgojitelj bo to pot sam našel. A žalibože, da se dobe pri nas na Slovenskem svobodomiselni vzgojitelji, ki bi bolje storili, da niso nikdar praga krščanske šole prestopili. Če ljudskošolski učitelj učencem V. razreda diktira, kakor se je to zgodilo v Škof ji Loki, da so najlepše pesmi Aškerčeve panteistične pesmi »Jaz«, »Pevčev grob«, čc srednješolski profesor piše, da človek nima duše, ampak da hrana v možganih misli in čuti, potem tudi ni čudno, da se mladi ljudje, kakor hitro šolske klopi zapuste, priznavajo kot bogotajce, Venerine častilce in se streljajo.
Edina opora naše mladine je verska vzgoja, ki ji daje trdna načela, prepričanje, utrdi voljo in izkleše značaj. Rrez tega je mladi človek trs, ki ga veter maje. One svobodomiselne učitelje pa, ki brodijo po tej vodi, svarimo, da se ne bodo nad njimi uresničile besede Nietzschejeve: Bog jc mrtev, vi ste ga umorili v srcih naše mladine in šc sedaj nc veste, kaj ste storili. Kar je ostalo v njih še dobrega, je iz spomina starih časov!
Epilog K bramboim predlogom.
D u n a j, 25. junija 1912.
V sredo prihodnjega tedna se sni-deta ob obalih Finske vladarja najmočnejših držav evropskih: »beli« car ogromne Rusije in nemški cesar. — Državniki vse Evrope, politiki in cliplo-matje bodo nepotrpežljivo čakali novic iz dežele »tisočerih jezer«. Ugibalo se bo po vsem civiliziranem svetu, o čem se dogovarjata car in cesar ter kake dogovore sklepata nemški kancler Bethman-llolhveg in ruski zunanji minister Sasonov. Razgovarjajo sc lahko o marsičem, saj imamo v Evropi stvari, ki so silno važne in zanimive: recimo italijansko-turški spor, napetost med Anglijo oziroma Francijo ter Nemčijo in druge stvari. Ruska država, oslabljena po rusko-japonski vojski, se čudovito hitro popravlja in ne poteče bog zna koliko časa, ko bo prenovljena na znotraj in zunaj. Že sedaj sc pulijo razne države za njeno prijateljstvo in
roči majhen zvezek z napisom: »Swift & Co. — Visitor's Reference Book«. Vse-dem se in pregledujem. Čitam, da ima tvrdka v vseh svojih hišah zaposlenih 24.000 uslužbencev, v Chicagu, kjer pokrivajo njene klavnice 49 akrov, 6000 uslužbencev. Na uro morejo v Chicagu zaklati in spraviti 1000 svinj, 600 ovac in 300 goved. Glavnica družbe znaša 50 milijonov dolarjev; letna prodaja doseže 250 milijonov dolarjev. Leta 1908 so za kajenje mesa potrebovali 6000 kordov, približno 22.000 ma drv in pa 2 milijona funtov soli in sladkorja. Družba ima hiše v 7 mestih, zidave pokrivajo 91 akrov; vsi prostori zavzemajo 245'25 akrov iu zemljišča merijo 204-75 akrov. Knjižica omenja, da pregledajo vsak kos, ki ga zakoljejo, trikrat državni pregledniki. V čakalnici je velika omara, kjer so razstavljeni vsi pridelki od zaklane živine.
Sluga nas povabi v »lift« in hitro se dvignemo kvišku. Menda ima sluga navado, da začne z opazko, »da sc tu porabi vse, samo s cviljenjem ne vedo kam!« Ali je bil (udi to pot tako šegav, nc vem; morda me je pa moja angleščina pustila na cedilu! Po več hodnikih stopimo v veliko dvorano. Že na hodnikih je nos naznanil razne »duhove«; tu je pa bilo res malo »gorko«. Vsaj pa tudi ni drugače mogoče. Človek nisi ve-
hi rade sklepale ž njo tesne zveze. Navzlic nasprotujočim si interesom v Aziji si prizadeva Anglija ohraniti Rusijo na svoji strani, Francija čuti, da brez prijateljstva Rusije nc pomeni kdovekoliko, in Italija pričakuje, da ji Rusija na kakršenkoli način pomaga rešiti sc iz zagate, v katero sc je zaletela z nepremišljeno napovedjo voj* ske. Na sever bodo prihodnje dni upi* rali svoje oči državniki v Rimu, Parizu, Carigradu in drugod ter čakali poročil, morda usodnih za vso Evropo. Ali se pripravlja nova konstelacija velesil? Ali bo samo dogovor o končanju italia jansko-turške vojske ? . . .
Tudi naši državniki se zelo intere-sirajo za dogodke prihodnjega tedna. Žalibog, ni med Avstrijo in Rusijo tistega jirisrčnega prijateljskega razmerja, katerega si mnogi želimo, katero izkuša pripraviti naš zunanji minister Berchtold. in zato se marsikdo pri nas boji, da bi razgovor v finskih vodah ne imel slabih posledic za našo državo. Nemčija je sicer naša zaveznica, med cesarskima rodbinama obeh držav je brez dvoma tesno in odkritosrčno prijateljstvo, a vendar je mogoče, da se pripravlja Nemčija za gotove slučaje, da se okrepi tudi brez nas. V politiki ni nobene sentimentalnosti! Realna politika Bismarkova je ustvarila trozvezo, ki ne obstoji samo vsled simpatij narodov, ampak iz gole potrebe. Navzlic zvezi, ki obstoja že več desetletij, je znano, kako malo simpatij uživajo pruski Nemci pri nas in da uniforma avstrijskega častnika uživa v Berolinu posmeh in zaničevanje, da nc govorimo o simpatijah, ki jih užii varno Avstrijci v Italiji in nasprotno. — Zveza obstoji navzlic antipatijam, ker jc potrebna zveznim državam, a gotovo je, da se razdere takoj, ako le katera država dobi zase ugodnejšo zvezo. Žalibog, da si ravno mi Avstrijci ne moremo bog zna koliko prebirati.
Koliko moremo in smemo zaupati svojemu zavezniku, vidimo ravno na trozvezi. Ravno Avstrija to najbolj čuti. Zaradi svoje zaveznice na jugu mora naša država imeti veliko armado pod orožjem. Po vseh obmejnih vaseh, od švicarske meje do Jadranskega morja, imamo vojaške posadke, po gorah in gričih se gradć trdnjave. Danes še zaveznici, se jutri lahko pozdravljate s topovi. Z Nemčijo jc nekoliko bolje, toda kaj potem, ako si Nemčija prebere? Dokler je Avstrija močna in ima tako izborno armado, bo Nemfcija
del, kam bi gledal. Od nekod je prišlo v ograjo polno telet. Med njimi se je sukalo veliko leseno kolo, na katerem so rožljalc verige. Nekaj krepkih mož je bilo mecl teleti. Veriga zarožlja, med teleti nastane neko stokanje, tudi kak »muk« se začuje, in naenkrat privrti kolo na zadnji nogi obešeno tele ter ga odda avtomatično na železen trak ob stropu. Za prvim teletom pride drugo, tretje ... in vsako zdrkne naprej . . . Prav blizu kolesa stoji krepak mož z dolgim nožem. Kar zablisne in tele ima prerezan vrat; kri se izlije, tele malo zastoka in — konec ga je. Ako treba, zakolje mož na ta način v minuti do 20 telet. Videl sem, da je nekaj gospa malo vztrepetalo, a meni sc zdi. da pri 1em načinu klanja žival manj trpi, kakor čc koljejo kakor navadno. Živali prerežejo ves vrat in vse žile z enim mahom, tla se kri naenkrat vlijc in živina hitro konča. Teleta potem umivajo, denejo zopet, na verigo, in vsako gre menda mimo 150 ljudi, preden pride v ledenico. Vsak delavec ima svoje posebno delo. Prvi prereže samo žile, drugi odloči kožo na eni nogi, tretji na drugi, četrti razpara trebuh itd., vse tako izurjeno in naglo, da. traja menda le 34 minut od časa, ko se je teletu prereza 1 vrat do trenutka, da visi meso v ledenici! Kako tu delajo, treba res ob*
Banke in njihove organizacije so v prvi vrsti povzročiteljice sedanje draginje. Srednja podjetja so banke uničile; mesto da bi jih bile s kreditom podpirale in osvojile, so monopolizirale in kartelirale velike tvornice, da jih obvarujejo pred krizami in da jim omogočijo ogromne dobičke. Denar, ki ga ima v akcijah naloženega sedem velikih dunajskih bank, je donašal že leta 1901. osem odstotkov, leta 1911. pa že 12 odstotkov; to so banke v svojih računskih zaključkih same priznale. To pa niso še popolne številke, ker jih banke zamolčujejo javnosti. Banke namreč ne razdeljujejo enako visokih divi-dend. »Zemljiški kreditni zavod« je razsul 28'5 odstotno dividendo, »Kreditni zavod« 121 odstotka, »Deželna banka« in »Bančno društvo« 9 6 odstotno dividendo. Skrivnost se kmalu odkrije, ker so velike svote nakazali rezervnim zakladom. Čim večji rezervni zakladi, tem več dobe delničarji. Osobito mlajše banke so se za slučaj kriz zavarovale s tajnimi rezervami, ki znašajo več tisoč milijonov. Izkazani dobiček ni tisti dobiček, ki so ga bančne pijavke, res napravile. Veliki akcijonarji dobivajo v obliki nagrad (tantiem) milijonske svote in dobivajo še dobičke kot solastniki velikih industrijskih podjetij. Visoke obresti, ki jih ponujajo banke vlagateljem, le zapeljejo ljudi, da dvignejo svoj denar iz varnih hranilnic in ga nalagajo v banke, ki so s svojimi podružnicami po celi državi nazpredle svoje mreže. Ljudje nc vedo, da je nalaganje denarja v banke veliko neža-nesljivejšc, kot pa, če se nalaga denar v poštene hranilnice in posojilnice.
Banke upravljajo zdaj velikanske vsote denarja. Velike banke so upravljale leta 1901. še 2.048 milijonov kron, leta 1911. pa že 4500 milijonov kron; srednje banke leta 1901. še 114, 1. 1911. pa 660 milijonov kron in provinčne banke leta 1901. 274, leta 1911. pa že 724 milijonov kron.
Tuj denar, ki ga upravljajo banke, je torej poskočil za 120 do 478 odstotkov!
Z narodno-gospodarskega stališča se mora to dejstvo zelo obžalovati. Iz hranilnic in posojilnic dvignjen denar, ki se naloži v bankah, se porabi za špekulacije in ni nikdar tako varno naložen, kakor je bil v teh zavodih. Odteg-njen je ta denar srednjemu stanu, ki more iskati zdaj posojilo, čc ga sploh dobi, le proti visokim obrestim,; kar prav dobro čutijo tudi naši obrtniki iu tudi trgovci.
Kakšne dobičke pa delajo solastniki bank! Mali človek, ki nalaga svoj denar *v banki, dobi 4 do 5 odstotkov obresti, veliki tvorničar je pa danes istočasno tudi član 'upravnega sveta kake banke in narobe. Kot bankir se mu njegov denar obrestuje z 12 do 28 odstotki, kot član upravnega sveta kake industrijske družbe dobiva milijonske nagrade. Svojim upravnim svetnikom je n. pr. izplačala »Praška železna industrijska družba« od leta 1905. do 1. 1910. okrogla 5,721.000 kron tantiem, dividend jc pa razsula v višini 32 do 45 odstotkov! Nič čudnega, da stane danes akcija vredna 500 kron celih 3200 kron. Približno enako so poskočili dobički tudi ostalih velikih industrijskih podjetij, ki delajo vsa skupno z bankami.
In posledice? Avstrijsko do krvi in
mozga izmozgano prebivalstvo peša. Otrok nmre pri nas 18 06%, v Nemčiji pa le 156 odstotka, na Angleškem 1287 in v Švici 1001 odstotka. Banke ovirajo uspešno postavodajo delavstvu v korist, kar dokazuje povestnica predloge o socialnem zavarovanju. Najdražja stanovanja imamo v Avstriji, najdražja je avstrijska opeka. Banke so povzročile, da sc je podražila moka, da se jc podražil sladkor, da se je podražilo pivo, da sc je podražilo železo, da so padli avstrijski državni popirji tako nizko, da se moramo pred svetom naravnost sramovati.
Boj proti oderuštvu bank je neobhodno potreben. Ljudski poslanci bodo morali odtrgati vlado od vplivov bogatih mogotcev, potem bo šele mogoče misliti na to, da se prične uspešna vojska proti oderuštvu bank. Drugo poti ni, ker je vlada popolnoma odvisna od bank.
РоШ v Albaniji.
V Albaniji se zopet pripravlja velika vstaja, vstaja, ki bo, kakor kažejo vsi znaki, veliko hujša, kakršne so bile dosedanje vstaje v Albaniji. Turška vlada igra zopet po svoji stari navadi vlogo ptiča noja in izkuša svetu zakriti dejanski položaj, a niti turški vladni krogi ne morejo več zatajiti, da se pripravljajo v Albaniji zelo hude stvari in da je položaj tak, da je v nevarnosti obstoj Turčije. Albanski rodovi se pripravljajo z vso silo na vstajo, da si iz-vojujejo svojo neodvisnost.
Položaj je še posebno resen, ker tudi turški vojaki odpovedujejo pokorščino. V turški armadi vlada vedno večja nezadovoljnost z mladoturškimi mogotci. Vojaki v Albaniji, nahujskani po častnikih, prestopajo k Albancem, drugi pa izjavljajo, da se nočejo bojevati z albanskimi vstaši. Niti turška vlada si ne upa več tajiti, da se pripravlja v armadi upor proti sedanji turški vladi.
Albanci so tvorili stoletja jedro turške armade in so na vseh bojiščih v Evropi, v Aziji in Afriki v krvavih 1 bitkah s svojo krvjo rdečili zemljo in veliko pripomogli k sijaju zahajajočega mohamedanskega polumesca. Sultani so znali ceniti albanske zasluge in so hrabrim albanskim gorskim rodovom podelili velike predpra-vicc. Mladoutrki so pa odpravili albanske predpravice, ker so uvedli centralizem, s katerim so nameravali Turčijo vzdržati. Po mladoturkih povzročene vstaje so se Albanci navdušeno udeleževali. Ko je pa bila revolucija končana, ko so Abdul Hamida odpeljali v prognanstvo in ko so proglasili ustavo, so sinovi albanskih gora zahtevali, da naj jim njih zasluge poplačajo. Mlado-turški mogotci v Carigradu so pa albanske zahteve odklonili. Albanci so se pričeli upirati centralizmu. Zahtevali so zase davčno prostost v gotovi meri in pravico, da bi smeli nositi orožje, kakor tudi še nekatere svobod-ščine. Mladoturki so pa vse njih zahteve odklonili. — Nato se je pričel krvavi ples proti mladoturkom.
Mladoturki so dosedaj doživeli že tri velike albanske vstaje. Da ni bila lanska albanska vstaja hujša, se imajo Turki zahvaliti avstrijskim politikom. Črnogorci so bili že pripravljeni, da priskočijo svojim prejšnjim stoletnim
brez dvoma naša zaveznica. Znano pa je, da Nemčija želi, da Avstrija primeroma v tisti meri skrbi za pomnožitev armade, kakor Nemčija sama, ki izkuša na morju posekati Anglijo, na suhem pa doseči moč francoske armade. Naša država je zadnja leta reorganizirala armado, da se lahko meri z vsako, a naposled jc državni zbor moral tudi dovoliti, da se primerno pomnoži. Vojni krogi so se že deset let prizadevali doseči pomnožitev armade, а to se je šele zgodilo zadnje dni, po mnenju višjih krogov, prav v zadnjem času.
Ko se je v najvišjih krogih izvedelo, da so snideta ruski car in nemški cesar, so tudi takoj izprevideli, da se mora naša država pokazati močno, da ne bi odločujoče kroge v Nemčiji prijela skušnjava pustiti nas in stopiti v zvezo z Rusijo, magari tudi brez nas. Zato je bilo treba pospešiti pomnožitev armade in povzdigniti moč države.
Sedaj ko vemo, s kakim zanimanjem in nepotrpežljivostjo se je iz najvišjih krogov zasledovalo razpravljanje brambnih predlog v odseku in v zbornici, vemo tudi, da grof Tisza ni iz golega samoljubja stri obstrukcije v ogrskem parlamentu, sedaj umevamo pod kakšnimi vplivi je baron Heinold pred 14 dnevi izprožil znani strašilni strel . . .
Avstrijska zbornica je votirala danes brambne predloge. Avstrijska armada se po številu jako okrepi. Ogromna večina poslancev je glasovala za vojne predloge. Zastopniki vseh avstrijskih narodov so pokazali, da hočejo, da je naša di'žava krepka in močna, da bo kos svojim nasprotnikom, pa tudi enakovredna zaveznikom.
Nemir, ki je prej navdajal naše odločilne državnike, se je polegel. Sedaj brez posebne radovednosti in strahu poslušajo glasove, ki bodo prihajali iz Berolina in Peterburga; а naš stari cesar, knez miru, bode pač brez večjih skrbi mirno šetal po hladnih parkih v Išlu, prepričan, da je močan razvoj države za daljšo dobo zagotovljen.
Moderni oderuhi.
Kmet, delavec, obrtnik in ves srednji stan danes trpi in se težko preživi. Draginja nas tlači prav vse, hujše, kakor so to poznali prejšnji časi. Drage so vse življenske potrebščine, neizmerno visoko so poskočile stanarine, surovine. Revščina, beda, obup povsod.
Zakaj taka draginja, vprašujejo najbrezbrižnejši ljudje. Leta in leta so kričali, kmet povzroča draginjo. Danes velika ljudska množica spoznava, da je to čisto navad'na puhlica, kakoršna je tudi tista premodra beseda, da povzroča draginjo, če se delavstvu zviša-rjo plače. Splošno je znano, da se v primeri z razvojem draginje neizmerno malo in počasi delavske plače zviša-vajo in je zvišanje v največ slučajih v zvezi s tako velikimi delavskimi žrtvami, da se posledice vzravnavajo po povišanih plačah šele čez leta, ko je zopet vse življenje podraženo. Kmečki pi*i-delki so dražji, kakor so se tudi splošno v naši državi povprečno zvišali dohodki delavskih stanov jadi draginje, ki je nepričakovano nastala leta 1906. in se je od takrat do danes vzdržala.
še nisem videl nikjer. Kako so posamezniki izurjeni, kaže to, da vsako kožo takoj preiščejo, in delavca odpustijo, ako je na dan napravil v kožo več nego dve urezi!
Po raznih hodnikih in stopnicah nas je sluga vedel v ledenico. Žc pri vstopu si je vsak mehotć zapel jopič, ker tu jc mrzio kakor v najhujši zimi. Tla so postlana z žagavino. V prostoru, kjer hladijo teleta in ovce, jc prostora za 2500 ovac in 1000 telet; v onem za govedo za 1500 volov, oziroma 3000 polovic. Pred dobro uro jc vol še živci, zdaj visi zmrnjen ko rog! Meso izgleda jako fino. Koliko ga je, ne povprašuj; saj ga marsikdo v vsem življenju ni videl toliko, kolikor ga vidi, ko stopa skozi tc lcdenicc. in vendar ga vedno spravljajo.
Pridemo v cele vrste dvoran, kjer režejo in razdelujejo zaklano živino v pozamezne dele, kakor jih potrebujejo za prodajo, ali za porabo. Gremo tudi skozi prekadilnico. Večinoma prekaja-jo stegna (pleča) in slanino (bacon), drugo porabijo za klobase in za konzerve. Tudi razkosavanje se vrši tako spretno kakor klanje.
Sluga nas vodi še v oddelek, kjer delajo klobase. Uslužbenci, večinoma dekleta, so tu le, da pazijo na stroje, ker vse izdelujejo na strojih. Zdaj je res tako: pri enem kraju vidiš meso, pri drugem okusno klobaso! Nc vem,
če Amerikainci sčasoma ne pridejo tako daleč, da bo pri enem kraju svinja in pri drugem — žeja, ki se je oglasila po zaužiti klobasi!! Še bolj zanimivo jc, kako meso spravljajo v kositrene škut-Ijice. Stroj prinese meso, ga razreže, po stroju pride škatljica, ženska dene vanj meso, stroj škatljico zapre, potegne iz nje zrak, ovije okoli nje lep papir itd. —• Kdor sam ne vidi, skovo da ne more verjeti!
Kakor omenjeno, porabijo prav vse kose zaklanih živali, in v bližini so posebna poslopja v te namene. Iz rogov delajo česalnike in ročnike, iz parkljev gumbe, iz kož usnje, kri spravljajo v posebno tovarno, kjer delajo iz nje barve ali jo porabljajo za čistenje sladkorja, čreva porabijo pri klobasah, steklarjih ali zlatarjih i. t. d. Čc bi kaka briiitna glava iznašla še, kako se lahko izkorišča cviljenje, morda za kak evro-pejski deželni, oziroma državni zbor, ali za »glavopobile«, Swift mu da za tako iznajdbo kar nekaj milijonov! Le tako je mogoče, da pride družba na svoj račun in dela še dobiček. Razume se, da so te velike družbe zadavile tudi vse — mesarje.
Ko smo zapuščali klavnice, jc bila nadcestna žclcznice polna prav elegantnih gospodov in dam, samih uslužbencev te tvrdke, ki so končali svoje dnevno delo. Jutri pa iznova začnejo!
sovražnikom proti mladoturkom na pomoč in so to le iz ozirov na našo državo opustili. Turška vlada se je zavezala, da pomilosti vse vstaške Mali-sore, da jim za dobo dveh let odpusti davke, da nastavi domače uradnike, ustanovi albanske šole in da zgradi po turških vojakih porušena poslopje, in da smejo Malisori nositi orožje. Lansko potovanje novega turškega sultana Mahmuda V. je tudi zelo pomirjevalno vplivalo in laški napad na Tripolis je rodil posledico, da Albanci niso hoteli igrati vloge laških pomočnikov. Mladoturki pa niso ugodnega trenutka izra-< bili. Predpravice so dobili sicer Malisori, ki so se uprli, a raztegnili niso teh pravic na ostale albanske rodove, kj Malisorov ob vstaji niso podpirali.
Ko je po albanskih čereh letos izj kopnel sneg, se je pričelo zopet med Albanci živahno vstaško gibanje. Ro^ dovi, ki se od pamtiveka sem sovra-i žijo, so danes složni. Ob rami mohamedanskega Albanca sc bori krščanski Albanec in čakajo le še na znamenje, da se vsi upro. Za mladoturke najnevarnejše je pa, ker simpatizira z Albanci tudi velik del armade in baje že celo močna solunska posadka, to so tisti polki, ki so strmoglavili staro Turčijo! Ob Dardanelih in v Mali Aziji je danes radi laško-turške vojske zbran cvet turške armade. Na Kavkazu pa že stoji, gotovo ne v zabavo ruskih generalov in velikih knezov, 300.000 mož močna ruska armada.
Položaj v Albaniji sili tudi našo državo, da je na vse pripravljena. Saj se dogodki v Albaniji izigravajo zelo blizu črno - žoltih meja dvoglavega orla!
Tedenski pregled.
Avstrijska poslanska zbornica jc 26. t. m. sprejela brambno predlogo neizpremenjeno tudi v tretjem branju. S tem je zagotovljen velevažen in velepomemben zakon, ki daje državi, kar ji po vsej pravici gre. — Hrvatom se obeča diktatura, t. j, vso oblast naj bi dobil v roke kak avstrijski gene^ ral — Hrvat, ki bi imel nalogo, odpraviti krivice, ki sc gede HrvaŠki in ji vrniti vse ustavne svoboščine, potem pa se sporazumeti s hrvaškimi političnimi strankami za trajno rešitev spornih vprašanj med Hrvaško in Ogrsko. Tako pišejo listii pravijo, da cesar tako želi, ker se je naveličal vednih zmed na Hrvaškem in hoče enkrat napraviti red. Ako so te vesti resnične, bo seveda Čuvaj moral iti; zato bi Hrvatom diktatura jako dobrodošla. — Na mednarodnem evharističnem kongresu na Dunaju bo deželo Kranjsko oficielno zastopalo posebno odposlanstvo; tako je na predlog deželnega glavarja dr. Šusteršiča soglasno sklenil «U-žclni odbor. Cesar in člani ccsarske hiSe »e o priliki kongresa nc udeleže le slovesne sv. maie, marveč tudi slavnostne procesije — a te slednje le moški člani. Udeležbo na kongresu je doslej prijavilo že nad 70 škofov. — Predlogo za zgradbo dalmatinske železnice (Ogulin — Knin) je ogrsld državni zbor odobril 22. t. m. Železnica bo stals po vladnem proračunu 108 milijonov kron. — Letošnji veliki cesarski manevri se vrše na Ogrskem v pokrajini krog Szegedina. Udeleže se jih A^ 5., 7. in 12. vojni zbor ter morda nekaj oddelkom 13. zbora. Vrhovno vodstvo bo v rokah prestolonaslednika Franca Ferdinanda. — Cesar je sankcioniral deželni zakonski načrt o regulaciji Kam^ niške Bistrice. — II. glavni občni zbor Jugoslovana ske Strokovne Zveze se je 23. t. m. vršil v ljub-* lianskem Ljudskem Domu. Dozdaj šteje 45 plačil-nic in skupin z 2542 člani. Dohodkov je imela lani 20.480 K, stroškov pa 8552 K (8146 K samo bolni-; ških podpor). Za predsednika jc bil zopet izvoljen kranjski deželni odbornik dr. I. Zajec. — Novo treznostno društvo »Sveta vojska« se je ustanovilo 23. t. m. na protialkoholnem zborovanju V Ljubljani. Dosedanje društvo »Abstinent« se je strnilo v »Sveto vojsko« in prenehalo obstajati. Isti dan se je osnovala tudi »Zveza Svete vojske«, v kateri sc združijo vsa treznostna društva na; Slovenskem. — Nov slovenski denarni zavod se snuje v Gorici pod naslovom »Goriška banka«
Use soite.
Dva dni sm štederu in s glava belu, kua u tu za en člouk, ke se za mojga bratranca vn daje in ke prau, de se piše Nande Glavatrs in de ma leuš ježek kokr jest. Čc pa začnem jest ena reč štederat, na jejnam preh, de ja pu-štederam in tku sm tud tega Nandeta puštederu.
Jest sm tega fanta že zdauni pu-znou, ampak de b biu on men u žlaht, de b biu on moj bratranc, tu jc pa tulk kokr je pet krau za en groš. On se baha sccr iz tem ukul, de je moj bratranc, ampak tu zavlc tega, do b mou pr ldch
čudovati; kljub toliki krvi, kožam, mesu, črevesju, vzduh ni preveč oduren, ker je prostor električno prezračen.
Stopimo pa korak dalje. Pridemo v drugi oddelek. Na prav enak način koljejo tu ovce. Rabili bi cele strani, ko bi hoteli opisovati vse podrobnosti.
Dopoldne koljejo svinje še hitreje, ker jih ni treba odirati. Kako so posamezni mesarji izurjeni v svojem poslu, in kako umno je vse napravljeno, kaže (o, da je S\viftova družba v šestih klavnicah nekoč na dan zaklala 27.386 svinj!
Po ozkih stopnicah pridemo v tretji oddelek, kjer se koljejo goveda. V ograji so sami veliki voli. Po dva m dva sta zaprta v ozko kletko, kakršnih je več po vrsti. Na hodniku okoli kletk stoji jako močan mož z železnim kijem. Mučno je gledati, kako živina muka in ruka semintja, kakor bi vedela, kaj jo čaka. Ko pride volova glava v pravo lego, trešči orjak s kijem na črepinjo, da se živina kar zgrudi. Za ta prizor je treba, krepkih živcev! A tudi to se vrši hitro. Pobita žival pade skozi duri, ki se same odprejo, na dno, kjer čakajo štirje možje z verigo; hitro žival dvignejo in drug mož prereže z velikim nožem vrat, da sc vlijc kri kakor iz škafa. Zopet gre vsako govedo mimo rele vrste mož in vsak izvrši gotovo delo. Obenem pregleduje tudi nadzornik. vsako žival. Tako razdeljenega dela
družba 7. omejenim jamstvom«. Temeljna glavnica bo znašala 200.000 K. Zavod jc v prvi vrsti namenjen trgovskim in obrtnim krogom. -- Vožnja z omnibusom se 24. t. m. otvori na progi Bohinjska Bistrica —Bohinjsko jezero. Omnibus bo vozil trikrat na dan tje in nazaj. — Na progi južne železnice med Mariborom in Trstom so zasledili obširne goljufije z voznimi listki. Ljudem so se namreč po znižani ceni prodajali že rabljeni vozni listki. Kot krivca so doslej dognali in zaprli kondukterja Antona Tomschitza in Petra Kreischlerja, oba iz Maribora.
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja, 30. junija, 5. pobink.: Sp. sv. Petra,
Ponedeljek, 1. julija: Teobald. puščavnik.
Torek, 2. julija: Obisk. Mar. D.
Sreda, 3. julija: Helijodor, škof.
Četrtek, 4. julija: Urh. Berta.
Petek, 5. julija: Ciril in Metod.
Sobota, 6. julija: Izaija. Dominik,
Idrijske novice.
i Kdo se je pritožil proti proračunu za leto 1912., so liberalci in socialni demokrati naglo pozabili. Spomnimo jih zato na odlok deželnega odbora z dne 8. februarja 1912, št. 120, ki se tako-le začne: »Pritožbam c. kr. rudniškega ravnateljstva in pa Franceta Oswalda in tovarišev proti sklepu občinskega odbora z dne 15. decembra
1911,	da se za pokritje v proračunu za leto
1912.	izkazanega primanjkljaja pobira 50% doklada od hišnonajemninskega davka in pa 80 % od ostalih direktnih, dokladam podvrženih davkov, je deželni odbor ugodil in izpodbijani sklep v celoti razveljavil.« Toliko, da se ustreže radovednosti in pa, da nazadnje slavna notarjeva deputa-cija ne pozabi vzeti seboj na cesarski Dunaj tudi rekurza c. kr, rudniškega ravnateljstva.
i O podkupljevanju posebno radi namiga/vajo socialni demokratje. Morda vedo, kaj je to. V tem oziru se našim ljudem še ni bilo treba prati ne pred sodiščem, ne drugod, tudi ne pride do tega. Bolj kot nepotreben zagovor, bo davkoplačevalce zanimalo, koliko koristi ali škode imajo od S. L. S. in nasprotnikov. V vseh zadnjih 12 letih je bila S. L. S. v manjšini v občinskem odboru ter je večina vedno kakor nalašč nasprotno ravnala, kakor so predlagali naši odborniki, samo da ni bilo miru. Vkljub temu je S. L. S., ker drugače ni šlo,
Eo pritožbah zlajšala hišnim posestnikom reme, in sicer leta 1908. 55 leta 1910. 10 % in leta 1911. 7 % doklad. Računano povprečno, da nese 1 % 155 K, prihranjenih je bilo po trudu S. L. S. hišnim posestnikom v imenovanih treh letih skupno 11.160 K. Leta 1910. je deželni odbor s pritrditvijo deželne vlade napravil nekakšen normale, katerega naj bi se županstvo držalo, namreč 40 % doklada na hišno-najemninski davek in 75 % doklada na ostale. Če bi se bili vsako leto združeni liberalci in socialni demokrati tega držali, bi ne bil imel nobeden prilike pritoževati se. Deželni odbor je normiral, deželna vlada potrdila, mi smo bili zadovoljni in rudniška direkcija se tudi ni več upirala. Hišniki bi bili plačali tudi leta 1911. še 3%, leta 1912. pa celo 28 % manj, torej zopet 4805 K manj, s prejšnjim skupaj 15.965 K manj samo v štirih letih. Pa tako z blatom ometavajo delovanje S. L. S. v Idriji — so pač slepci! Nasprotno pa občina ni prav nič vsled tega trmastega in skrajno nepremišljenega postopanja liberalcev in socialnih demokratov pridobila, ampak izgubila. Ker niso bili zadovoljni z leta 1910. določenim razmerjem 40 % in 75 %, ampak so zopet izpreminjali, je prišlo do razmerja 43 % in 73 °/o. 1 % hišnonajemninske doklade je prinesel 155 K, 1 % na druge davke pa 1550 K. Od hišnikov je prišlo več 465 K, od drugih davkov, pri katerih ie prizadet v prvi vrsti erar, pa 3100 K manj. Občina je dobila 2635 K manj,
nego bi bila prejela, če bi veljala določba deželnega odbora. Leta 1912. bode prišlo iz hišne najemščine 4340 K več, zato pa iz drugih davkov 10.850 K manj; občina dobi torej 6510 K manj, kakor če bi bil ostal v veljavi leta 1910. od deželnega odbora postavljeni normale 40 % in 75 c/o. V zadnjih dveh letih dobi občina na ta način dobrih 9000 K manj, samo, da ne obvelja volja deželnega odbora. Letošnja izguba pa bo še večja, ker bo radi višjega dobička erarja vrednost 1 % čez 1550 K. Taki gospodarji so liberalci in socialni demokrati, ki vpijejo in pišejo o klerikalnih podkupljencih in škodljivcih. Pa nismo še pri kraju. O priliki št. 509, glede katere se najbrže tajnik, ker drug nima dopisov pri rokah, nekaj šemi in norčuje.
i Redko slavnost so obhajali naši rudniški uradniki na praznik sv. Aha-cija. Po končani znani procesiji so se zbrali v društvenih prostorih »Casine«, kjer so odkrili spominsko ploščo v znamenje, da so pretečeno leto največ pridelali. Izkopali so rude nad 1 milijon kubičnih metrov, ne da bi bili moštvo kaj pomnožili. Ministrstvo jim je poslalo v znak priznanja bakreno ploščo, na kateri sta lepo izdelana rudar-kopač in rudar pri topilnici. Dvorni svetnik Billek je slavil tehnične uradnike, ki so toliko napredovali, da se delo možu precej olajša in vendar zaslužek še poveča in država pri tem nima škode. Rudarski uradniki so naročili enako nekoliko manjšo ploščo in jo poklonili svojemu šefu Billeku v znak spoštovanja in hvaležnosti, kar je tolmačil rudniški svetnik Pirnat, ki je slavil predstojnika kakor znanega strokovnjaka, a obenem ljubeznivega tovariša. Mali spomin naj priča, da načeluje podložnim, ki pri-poznajo njegove vrline. Povabljeni so bili vsi zastopniki tukajšnjih uradov, okr. glavar Ekel in rudniški nadkomisar Strgar iz Ljubljane.
i Na Dunaj bodo torej šli. Pri zadnji občinski seji dne 18. t. m. je odbornik Alojzij Pegan, notar v Idriji, po uradnem zapisniku tako-le govoril: »Odbornik Al. Pegan poudarja še, da je odlok deželnega odbora v zadevi rešitve občinskega proračuna produkt Os\valdovih rekurzov. Naj sklene občinski odbor, kar hoče, naj je sklep še tako koristen za občino, naj je tudi soglasen in izraz celega občinskega odbora — zaman, Oswald rekurira in deželni odbor ugodi. Mi nismo več- javne korporacija, ki sme upravljati občinsko premoženje in voditi občinske posle, mi smo danes marijonete c. kr. državnega uradnika Oswalda. Trajalo bi predolgo, če bi navajal vse njegove nagajive rekurze. Pač pa poživljam gosp. župana, da se posluži vseh postavno dovoljenih sredstev in ukrene potrebne korake proti nagajivemu počenjanju Oswalda. Predlagam, da zbere županstvo vse Oswaldove rekurze v pismeno spomenico, katero naj izroči deputa-cija osebno ministru za javna dela. Prosim, da se moj predlog sprejme, kajti tako ne sme iti več dalje.« Predlog se z večino sprejme, ko je naš odbornik g. Leopold Troha predlagal, naj dotični nesejo spomenico na svoje stroške, ne pa da bi se po Dunaju zabavali za občinske denarje. — Osvvald ni rekuriral nikoli kot c. kr. državni uradnik, temveč le kot hišni posestnik, ki ima kot davkoplačevalec, kakor vsaki drugi, pravico zabraniti brezpo-trebne stroške. Liberalci toliko pišejo o denuncijantstvu, kako neki sodijo o tem notarjevem predlogu? Ko se je
zvedelo po mestu o tem predlogu, so se strašno smejali in bili mnenja, da stranka, ki se takih sredstev poslužuje, mora biti že na koncu svojih stvarnih razlogov, kajti minister bode pač vesel takega »državnega uradnika«, ki je varoval erar občutne škode; gotovo mu bode poslal za to pohvalno pismo in naši občinski očetje bodo šli iz prestol-nega mesta z dolgim nosom. Mi smo pač radovedni, kdaj se slavna deputa-cija na pot poda. Pripomnimo še, da so bili vsi rekurzi na zaupnih shodih naše stranke sestavljeni, vsem prebrani in enoglasno odobreni. Bili so vedno v dostojni obliki, kajti kakor naši nasprotniki iščejo pri vsaki besedi kak stranski pomen, da bi potem tožili pri sodniji, niso mogli nikoli nič iztakniti. V teh rekurzili je vladal ves drugačen ton, kakor ga je nekdo rabil v tajni občinski seji o avstrijski justici. Saj nas razumete, ne?
jeseniške novice.
j Tatovom časti okrog »Naroda«.
Dne 9. junija t. 1. je v Savi ponesrečil podpisanega društva blagajnik Janez Rabič. »Slov. Narod« je preteklo soboto njegov spomin ometal s to-le infamijo: »To, da se niso računi ujemali z gotovino v blagajni in drugi dolgovi, to je gnalo nesrečneža prostovoljno v smrt.« Blagi pokojnik se ne more braniti, zato ga brani podpisano društvo, ki obenem mora braniti tudi sebe, zakaj z omenjeno notico je očividno hotel dopisnik udariti tudi po podpisanem društvu. Izjavljamo, da smo takoj po smrti pokojnika pregledali društveno blagajno, ki se do vinarja ujema z računi. Rajni blagajnik Janez Rabič, ki mu bodi blag spomin, je bil poštenjak, ki ga »Narodov« dopisnik še dolgo v poštenosti ne bo dosegel. — Prvo jubilejno vojaško veteransko društvo na Jesenicah, dne 26. junija 1912. — Anton Rozman, predsednik; Jožef Stražišar, sedanji blagajnik; Ivan Jakopič, predsednik nadzorstva.
j Poslovil se je z Jesenic naš vrli sodelavec F r a n c Č e b u 1 j ter se preselil na svoje posestvo v Podgorje pri Kamtmku. Bil je neomahljiv značaj, požrtvovalen prijatelj sodelavcev in eden najboljših delavcev za načela S. L. S. Bil je organizator prve vrste. V, novem stanu mu želimo mnogo sreče •in božjega blagoslova.
j čudne pojme o ljudski koristi in škodi imajo nekateri gospodje. Sredi Jesenic je napravil erar čez dva hudourniška kanala mostiče iz betonskih plošč. To so vam prave grbe arabskih kamel, da le s težavo vleče živina vozove čez nje. Avtomobilisti pa odska-kujejo v zraku, da vam je veselje gledati jih. Na državni cesti na Plavžu pri Jesenicah pa dela erar 'nov most. Starega lesenega nadomesti z betonskim. Novi most pa bo okrog en meter višji, nego je bil stari, tako da se napravi tam, kjer je bila prej ravnina, kar naenkrat umeten hrib. Inženirja Bloudeka, ki je delal načrt, občudujemo. Pa to še ni vse. Tik ob mostu je več hiš, ki bodo prišle za en meter v zemljo. Na drugi strani mostu je kapela, kjer se pogostokrat mašuje in pride za en meter v zemljo, oziroma v jamo. Kaj bo s temi stavbami ob deževju, tega še menda g. inženir Bloudek ne ve. Nekateri posestniki imajo ob cesti in dalje v ravnini posestva, travnike in njive. Edini izhod je bila pot ob
mostu, ki bo pa naenkrat za en meter nižja nego glavna cesta. Bodo-li ti posestniki nosili svoje pridelke po stopnicah na glavno cesto, ali kako, naj mam pove g. inženir Bloudek. Najlepše pa jc to, da niti eden interesiranih ni bil povabljen h kaki obravnavi. Sedaj pa vprašamo merodajne gospode: Ali so ljudje samo zato tukaj, da imajo dolžnosti do države, ali ima tudi država kake dolžnosti do ljudi? Ali ima samo država pravico ljudem nalagati breme-i na, ali imajo tudi ljudje pravico od države zahtevati, da jih varuje škode? Na to vprašanje, nam, gospoda, odgovorite, potem pa znižajte most v načrtu, dokler je še čas!
j Poseben vlak je peljal v sredo popoldne kranjske in štajerske ».Sokole« ter nekaj sokolskih deklet skozi Jesenice v Prago. Nekateri jeseniški sokoli so jih hoteli nekaj pozdravljati, pa so se spomnili svoje nemške zveze, zato so rajši obmolčali, samo en prodan »značaj« je dvfignil parkrat klaverno svoj slamnik, nekaj pa jih je pozdravljalo skozi okno Humrove kuhinje. Pa je bila »andolit« pri kraju.
Trike novice.
t Društveno. Tržiško delavstvo poleti v nedeljo k Sv. Valentinu na Ov-šiše. Tu bo imel nekdanji tržiški kaplan g. profesor Kržišnik sv. mašo ob 8. uri. — Vaditeljskega tečaja v Ljubljani sta se preteklo nedeljo udeležila načelnik in tajnik tukajšnjega Orla. — Podzvezine javne prireditve na Vrhniki se udeleži 30. t. m. telovadni odsek po najmanj šestih telovadcih.
t Nevihta je razsajala v noči od ponedeljka do torka. Grmelo in treskalo je vsevprek. Strela je udarjala v drevesa in skale okoli Tržiča. Ljudje so vstajali ponoči in molili. V Križah je udarila strela v kozolec, ki je pogorel.
t Novi okrožni zdravnik g. dr. Avgust Мауег je začel ordinirati pred par tedni v hiši gospe Ahačič, trgovke na glavnem trgu.
t 15 letnega jubileja društva sv. Jo> žela sta se udeležila poleg drugih društev, katera smo že našteli v sobotnem »Slovencu«, tudi tukajšnji strokovni društvi črevljarskih uslužbencev in uslužbenk in strokovno društvo izuče-i nih črevljarskih pomočnikov po večjih deputacijah.
Nekaj o pošli.
Poštno in telegrafično ozemlje naše drž. polovice je znašalo komcem 1.1910. okroglo 300.000 kvadratnih kilometrov z 2856 milijoni ljudi.
Upravo velikega okrožja oskrbuje tretji oddelek trgovskega ministrstva, ki je obstojal v tem letu iz 15 pododdelkov. V posameznih kronovinah vodi poštfno upravo 10 poštnih in telegraf* skih ravnateljstev, katerih število se je vsled ustanovitve nove poštne direk-* cije v Tropavi dne 1. oktobra 1911. pomnožilo na 11.
Poštnih uradov je bilo 9.497; od teh jih je v tujih državah 36, in sicer v кпен ževini Lichtenstein 5, v Turčiji pa 31. Na avstrijskem poštnem ozemlju pride povprečno na 317 kvad. kilom. in 3019 prebivalcev ena pošta. Privatnih pro-dajalnic poštnih vrednotnic (znamk, nakaznic itd) je bilo 32.595, pisemskih tružic pa 43.317. Z poštnimi uradi je bilo opremljenih 6.533 krajev, z poštnim
mal več kredita. No, pa Ide — čc tiste vn uzamema, ke »Sluvensk Narud« vn dajeja — ga maja že uzuni. Tega fanta še ni blu nekol nč prida; za pametn del ni biu nekol za punucat, sam dumišl-vou s je zmeri, de je pisatel, pa sevede ud nega kej spisanga ni nekol nubedn člouk nč vidu; zatu sa ga spravi soj-čas negau Ide u arbajtshaus, de b se tam kašnga puštenga antverha izuču. Kokr sm puznej_ šlišu, sa ga u arbajtshaus tud res puskusl za šuštarja izpil-dat in — kokr prauja — se je notr na-vadu šc precej dobr nardit kašn škorn, zatu sa ga spusti vn, de b uzuni na frej nugah pumagu lebcralcem škornc delat.
Kokr je sebotn »Sluvensk Narud« pukazu, je že začeu soj antverh zvršvat, če pa na uja. tist škorni, ke jh u on na-redu, začel leberalne prvakarje in fra-karje preveč tišat in žult, tu u pa bližna prhodnast pukazala.
Dustojnast in manere ta fant na zna nubene in ja tud nekol znou ni, tu je prec pukazu in tega tud ud nega nubedn pametn člouk pugervat na more, ke u arbajtshaus nisa še nekol nubenga izuči za kavalirja. Ampak ta »Sluvensk Narud« b mogu bt saj tulk pre-frigan in navihan, de b na šou tem fante na Um in na tisu iz glava u past, zraven pa uleku še soje frakarske su-
mišlenke za saba. Zalastn pr usi te reč je pa še ta nar bi tu, de s je gnad-leva gespa dohtar Taučar j uva glih tega pustupača izbrala za sojga zaguvornka, ke vnder za tu ni mela nobenga ur-žaha. Jest gnadleu gespe dohtar Tau-čarju vnder nism nič hudga naprej metu, narobe, še puhvalu sm ja, de je pridna gespudina, ke zna birtšoft pe-lat, kar jh žalibuh na zna velik. Če pa se je glih prpetl, de ji je kuharca ku-ruza namest rajža u župca zakuhala, tu pa ni nč pusebnga, sej se je nahterm drugem prvakarskem damam še kej druzga u žculejn prpetl, kar pa za zdej raj zamoučim in pršparam, če u treba, za druga prložnast. Jest nečm brez pu-trebe sojga nusa utekvat u zadeve dru-geh famili, ke mam zmeri pred učmi, de je treba, če že člouk če pisat, pisat u takmu tone, de je za pušlušat; kvan-tajne pa prepušam leberalnem gau-garjem.
No, pa pestima tu in pučakima, de uma vidi, du kašne meje dustojnast me u prpelu »Narudu« arbajtshauzar in de uma preudarl, čc u treba tud men zlest čez ta meja za nim. Astn: Čez ta reč punktum za dons.
U nedela pred svetem Janezam Krstnikam jc blu pa tulk veselic u Iblan in tu sameh takeh veselic, ke jc ua usaka viža treba, dc jc tud iblansk
žepan zraven, de se je men že u sebota, ke sm ud teh veselic brau, gespud dohtar Taučar naraunast u srce zasmilu.
Lepu vas prosm, še pet ni blu ura u nedela zjutri, pa jc že začela gnad-leva gespa dohtar Taučarjuva cukat sojga gespuda suproga za rama:
»Janez ustan! Pet je že ura! Vekar, ke sm ga snuč narihtala na pet, je že zdauni udruputou. Sej veš, kua naj use še dons čaka. Treba nama u jt na Grad, pol u Trnou h velk maš, ke maja žegnajne tam; pupoune u Hribarju gaj na veselica, pol na širštat pud Rožn-poh in Buh ve kam šc use, ke m še zdela u glava na pade.«
»Pust me no saj še ene pu ure pu-ležat; men že kar brenči pu glau ud sameh veselic. Oh, en žepan jc pa res en velek revež. Preh sm saj ub nedeleh lohka puležu du ene deveteh, zdej sm pa kar naprej in naprej uprežen.«
»Na morm pumagat; ustat morš. Lej, jest sm že čist ublečena in sam še tuik čakam, da uš ti ustou in m pluzna zapeu na hrbte, ker s ja na morm sama zapet. Kufe maš že tud tlela na noht-kostlne in čc ga na uš hitr spiu, u vs
mrzu--«
»Pa ga nes nazaj na šporherd, de u ustou gurek; jest um še inejčkn puležu.«
»Kua pa moja pluzna?«
»Pa nej t ja kuharca zapne, če s ja res na morš sama!«
»Oh, Janez, kuku s ti čudn! Ku-harcc ni duma, ke je šla h maš. Puglej, jest teb use rada nardim. Kufe sm t skuhala, ubleka sm t spucala, frišn pe-riu prštimala h pojstl, tku de maš use lepu pr rukah; ti pa men še tisteh par drukarju na pluzn na zapneš nekol brez gudrnajna. Takla ste mošk! Oh!«
»No, le nekar na zdehuj, Francka; sej um prec na nugah,« in gespud dohtar Taučar je zlezu pučas iz pojstle in zapeu bluzna gnadleu gespe suprog. »Tku, zapeta s že! A maš še kašne druge žele? Jest sm na use prprau-len--«
»Nč, nč, Janez! S že priden!« in pubožala ga je pu lic. »Oh, h pulberari s pa mende puzabu jt učeri, ke s tku kusmat.«
»Ti hudiman, ti! Dvakat sem biu učeri pupoune pr Franketat, de b me mal zrihtu in brada prštucu, pa useli je blu use zaseden tku, de se m je na-zadne zdel že prenaumen letat zmeri dol zastojn, zatu sm mu naroču, de nej me pride puklicat, kedr u mou kašn zic frej, in ta šmentan Franketa je na-zadne puzabu na pulberajne, jest pa tud.«
»A jc sam Franketa pulberar u Iblau?«
i
i
nabiralnikom (Postablage) pa 2588. Z pisemsko službo za deželo je bilo urejenih 3319 poštnih uradov. Število de-želnopismonoških (L andbrieftragerbe-zirke) okrajev jc znašalo 5(336, število krajev, ki so jih obhodili dež. pismo-noše 33.293. Avtomobilov je bilo v prometu 127. Za odpravilo službo na železnicah je obstajalo 609 in za odprav-no službo na javnih cestah 2.744 zavodov.
Kot poštnoprometna sredstva služijo: 838 poštnoželezniških voz, 368 poštnih kupejev, 8986 cestnih vozov in sani ter 8971 voznih konj.
Pisem se je odpravilo 1.797,093.180; rekomandiranih je bilo med temi 63 86 milijonov. Od cele svote odpravljenih pisem pripade 1265 33 milijonov na notranji promet, 15926 milijonov na promet z Ogrsko, 18 76 na Bosno in Hercegovino in 35371 milijonov na zunanji promet. V celoti je bilo odpravljenih pisem in zavojev z napovedjo vrednosti 7925 milijonov, vplačanih poštnih nakaznic pa 36 11 milijonov kosov. Svota vplačanih poštnih nakaznic je znašala 1749-71 milijonov kron. Vseli poštnih nakaznic se jc izplačalo 3811 milijonov kosov v skupnem znesku 1901 64 milijonov kron. Pisem z naročilom se je sprejelo 0 43 milijona, poštnih povzetij 10 64 milijonov kosov. Celotno število poslanih časopisov je doseglo višino 28593 milijonov. Strankam se jih ni moglo oddati 1*07 milijona. Vseh poštnih vrednotnic se je izdalo 15126 milijona, onih neposredno natisnjenih (Postwert-zeichenaufdrucke) pa 30 88 mil. kosov. Skupna vrednost poštnih vrednotnic maša 128-72 mil., neposredno natisnjenih pa 13 mil. kron.
Brzojavne proge so dosegle celotno dolžino 46.952 kilometrov, žice brzojavnih prog pa 235.493 kilometrov. Vseh brzojavnih postaj je bilo 6970, brzojavk pa se jc odposlalo 20,964.516. Na en tisoč prebivalcev je prišlo 623 brzojavk z 151 besedo.
V telefonski službi je stalo v poslovnem letu 873 lokalnih omrežij z žično dolžino 376.728 km. Dolgost interurban-nih prog je znašala 12.382 km, nje žice 54.698 km. Telefonskih central je bilo 1157, javnih govorilnic 1468, krajev z javnimi govorilnicami 1764, in onih z interurbanno zvezo 1376. Posredovalo se je 265,812.270 lokalnih in 4,144.273 mterurbannih pogovorov. 3,021.521 telegramov, 54.296 fonogramov in 8397 brzojavnih avis. Vsa dolžina privatnih telefonov je bila 14.756 km. Privatnih telefonskih postaj je bilo 9035. Povprečno je prišla na 11.144 prebivalcev ena javna govorilnica, nasprotno pa na vsakih 1000 prebivalcev 9449 pogovorov.
Stanje osobja pri vodivnih uradih, poštnoravnateljskih blagajnah, erarič-nih poštah in poštnih uradih prvega in drugega razreda je znašalo skupaj 63.540 oseb ter 7319 poštnih selov, deležnikov provizijskega sklada.
Skupnih dohodkov iz poštnega in brzojavnega prometa je bilo 17919 milijonov, skupnih izdatkov pa je bilo 17661 milijonov.
Iz teh številk in podatkov si vsakdo sam ustvari vpogled v poštni promet, ki je sicer velikansk, toda glede potreb in ugodnosti še marsikje nezadosten.
»Kaj še; ampak navadla sva se druh druzga, tu je. Ti na veš, kuku je narodn pulberarja menjavat, če s že na enga navajena.«
»Pa sej nč na stri! Sej s use glih luštn; sam tala ta siva kucina te mal kazi. Scer s pa tak, de te je vesele za pugledat. Tku lepga žepana gvišu nimaja u cel Austri, kokr s ti. Štembur u Kandi je scer tud fejst žepan, ampak preke teb še senca ni.«
»Veš kaj, Francka: županuke pa u cel Europ nimaja tku šikoune, kokr s ti---«
Cmok! »Na, tle maš, ti šmajhlkotr! Ala, zdej se pa le hitr ublec, jest grem pa ta čas soj kufe spit, de um mela kej toplga u želodce. Dons naj čaka še ve-lek štrapac.«
»Veš kaj, Francka! Jest mislem, de b blu zadost ,če b šla sam na Grad, de b na mogu nubedn rečt, de nimava srca za pugurelce. Preke večer pa stopva še mal na širštat, de se Nemcem na u fržmagal. Za Hribarju gaj m pa prou nč ni, pu pravic puvem; ke b ta narrajš na šou--«
»Oh, glih ke me še ta narbl mika. Jest sm le ferbčna, kuku se u kej u Hribar ju vem gaje šlišal »2 i u j a d o h t a r T a u č a r !« ke ma ke pršla. Tu u naraunast nebešk užitek za moje ušesa.«
»No, nej se pa zgudl toja vola! Sam tu se bujim, da tam na uva na-rajmala na nama prmerna družba.«
»Nfc s« na boil Jest grem staut iz taba kulkr čš, de u pršou na ta veselica
Boltatu Pepe iz Kudelana.
— Prijatelje našega lista prosimo, da agitirajo za nove naročnike. Mnogo je še slovenskih biš, gostiln in trgovin, kamor zahajajo naši somišljeniki, a še niso naročene na „Slovenca". Agitirajte za nove naročnike!
Obrtne vesli.
»Slovenski Narod« in 2idje. Neki dopisnik »Slovenskega Naroda«, ki pa ne stoji daleč od trgovske in obrtne zbornice, čuti potrebo smešiti predlog proti naseljevanju judov na Kranjskem, katerega je stavil g. Ivan Ogrin v zadnji seji trg. in obrtne zbornice. Da je tak predlog bil umesten, se razvidi že iz tega dopisa; dopisnika le jezi, da ga je stavil svetnik S. L. S. Gosp. Ogrina imenuje nevednega, nadalje pa sam modruje, kako bi se dal naval judov preprečiti. Upamo, da bode g. Ogrin pri utemeljevanju tega predloga že sam to opravil. Dopisnik naj pa raje svojo modrost porabi v prid zbornici. Ne plača ga pa za sodelovanje pri raznih liberalnih društvih in da polni predale »Slovenskega Naroda«.
Iz se]e obrtnega odseka trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani.
1.	Poštni urad v Domžalah je premajhen; interesentje hočejo na svoje stroške zgraditi poštno poslopje. Z najemnino, ki jo erar plača, naj bi se amortizirali stroški za zgradbo. Tozadevni načrti in proračuni so gotovi in jih zbornica predloži poštni direkciji in ministrstvu.
2.	Pritožbe prihajajo, da nekateri mlinarji mešajo zmleti riž med ajdovo moko; priporoča se, da se ti mlinarji zbornici naznanijo.
3.	Na anonimne vloge se zbornica ne bode ozirala.
4.	Zbornica se izjavi, da ne smejo čevljarji prodajati usnja, četudi le posamezne in male kose.
5.	Priporoča se ustanovitev mešane zadruge rokodelcev v Tržiču.
6.	Zbornica se izjavi, da velja za nadmlinarje običajna mesečna plača.
7.	Zbornica naj se izjavi glede delokroga zidarjev z omejeno koncesijo. V notranjem delu Novega mesta, kar naj velja tudi za druge večje kraje, ne smejo zidarji z omejenimi koncesijami razun malih popravil izvrševati zidarskih del; vsa večja dela in nove stavbe pa smejo graditi le stavbeni in zidarski mojstri s polno koncesijo.
8.	Zrakoplovstvo naj bi ne spadalo med koncesijonirano obrt.
9.	V komisijo za pomočniške preizkušnje se imenujeta mesto odstopiv-ših gg. Iv. Šubica in tov. Kalmusa gg. ing. J. Foerster, profesor na c. kr. obrtni šoli v Ljubljani, predsednikom; Jos. Tratnik, c. kr. strokovni učitelj, podpredsednikom; za Novo mesto Ant. Sedlar, kolar, predsednikom in J. Prežel podpredsednikom.
10.	Raznim dispenznim prošnjam, največ za krojaštvo in čevljarstvo, se povečini ugodi.
11.	Prošnje za zidarske, tesarske in kamnoseške omejene koncesije, katerih je bilo 33, se večjidel zavrnejo, izvzemši malih izjem, ker je teh vrst obrtnikov na Kranjskem že več kot preveč. Imamo v Ljubljani sedaj tudi stavbinsko šolo, ki traja le zimski čas in je dana možnost, da se te vrste obrtniki izobrazijo in napravijo potrebni izpit.
„Slovensko mir.
Prvi novi dvekronski novec:
Simon Koren, PodkloSter, 2 K. — Ana Dc-longi, Sv. Križ, 2 K. — Fran Nastran, Rudno, 2 K.
—	Josip Zgon, Griirau, 2 K. — Tomo Maček, Loke, p. Zagorje ob Savi, 2 K. — Peter Kakošar, c. kr. poštar, Podmelec, 2 K. — Janez Jelene, župnik, Ledine, 2 K. — Jakob Marinič, župnik, Majšberg, 2 K. — Vincenc Mislej, Sv. Ivan pri Trstu, 2 K. — Gregot Jakelj, župnik v pok. v Ljubljani, 2 K. — Fr. Poženel v Ljubljani 4 K: namesto dveh Štefanov dva nova tolarja. — Fran Ostrž, kaplan, Sv. Križ pri Ljutomeru, 2 K.
Ali ni več dvekronskih novcev na Slovenskem?
XXX
Slomškov dar po 20 K:
64. Nabrano na svatbi Štefana Bencina in Antonije Bartol, dne 10. junija 1912, 22 K 10 vin.
—	65-66. Na godovanju mil. g. Ant. Šclander, kanonika v Starem trgu, nabrano 44 K. — 67, 68, 69, 70 in 71. Duhovniki Šaleške doline ob 50 letnici rojstva preč. g. dekana Ivana Rotnar v Skalah, 100 kron.
Darov po 20 K bi »Slovenska Straža« nujno potrebovala Se več. Koliko plemenitega dela bi lahko izvtšila, če bi ji tako prispevali vsi, ki so lani in predlanskem darovali po 20 K.
XXX
Dar občin:
Občina Loški potok 20 K,
Slava občinskim možem v Loškem potoka. N|ihov vzgled naj drami zaspane brate!
XXX
Frispevek društev in hranilnic:
Kmetijsko društvo na Hribu v Loškem potoku, 20 K. — Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju 20 K. — Posojilnica Št. Jakob v Rožu 5 K,
Naša gospodarska društva in posojilnice, kje ste s prispevki »Slovenski Straži«? In druga društva? Vsako naj napravi eno veselico na korist »Slovenski Straži«!
XXX
Nadalje so darovali kot Slomškov dar: Mihael Arko, dekan, Idrija, 4 K 70 vin. — Anton Salnič, Črnomelj, 1 K. — Josip Kralj, posestnik in trgovec, Mengeš, 7 K. — Marija Brus, Sp. Idrija, 1 K. — Srečka Poljšak, šolska vodi-teljica, Stara Lipa, 1 K. — Franc Faganelj, Vrtojba, 4 K. — Ivan Tul, Dunaj, 1 K. — Ignac Šalehar, župnik v pok., Ljubljana, 5 K. — Fric Watzinig, Mariji na Jezeru, 4 K. — Neimenovan, Polhov Gradec, 6 K. — Neimenovan Polhov Gradec, 1 K. — Nabrala Fr. Čamernik med dekleti Marijine družbe, Polhov Gradec, 12 K. — Nabrano po Janezu Riedl na ženitovanju Antona Močilnik v Podkraju, 4 K 31 vin. — Jure Kralj, Postojna, 10 K. — Josip Jug, Gorica, 1 K. — Luka Šoberl na Jesenicah 2 K 40 vin. — Franjo Dovgan, Metlika, 4 K. — Mihael Hrast, Badramsdorf, 3 K 20 vin. — Josip Skočir, župnik v pok., Opatjeselo, 3 K. — Avg. Paškuiin, Nabrežina, 4 K. — Na gostiji mladeniča Frana Plesnik iz znane rodbine Plcsnikove v Logarski dolini in Jere Žagar p. d. Radoška se je nabralo med gosti 13 K 08 vin. — Fr. Filipič, dragonec, Gorica, 20 vin. — Jos. Humar, Grgar, 3 K. — Frančišek Švara, vikar, Šempolaj, 2 K. — Mihael Čič, Trst, 1 K. — Josip Furfan, posestnik, Svibno, 20 vin. — Helena Pečar, služkinja na Črnučah, 1 K. — J. Pfajfar. župnik, Javorje nad Škofjo Loko, 4 K. — Neimenovan, Kanal, Goriško, 1 K 50 vin. — Grand hotel »Union«, Ljubljana, preostanek od srebrne dvorane, 15 K. — Po Albinu Novak v Sinčavcsi, daroval?, pri veselem svidenju »Slovenec in Hrvat« 4 K. — Valentin Peric, Brestovica, 3 K. — Anton Notar, ekspozit v pok., Škofja Loka, 10 K. — Štefan Komet, Ravnica, 1 K. — Fran Piskernik, orož. stražmojster v Lužah, 2 K. — Po P. Švegelju, župniku v Movražu, daroval neimenovan 1 K 40 vin.
—	Ivan Usaj, Preserje, 50 vin. — Nabrano na veselici 15 letnice društva Sv. Jožefa in petletnice Orla v Tržiču, po gdčnali Miroslavki Schweiger in Mici Premru, 19 K 10 vin. — Ignac Kunce, posestnik, Sv. Martin pri Vurbergu, 3 K. — Josip Maršič v Truškah pri Kopru, 3 K. — Neimenovan v Gradcu
3	K. — I. Poženel, Ljubljana, namesto Štefana vina
4	K. — Nabrano po Jan. Praper v veseli družbi v Dobil 7 K 20 vin. — Po M. Kastelic, župniku, Dol, nabrano pri svatovskem omizju, 11 K. — Jan. Lan-gerholc, kaplan v Dobu pri Domžalah, 2 K. — Jakob Torker v Tolminu 1 K 50 vin. — Fran Vovka, župni upravitelj, Vrhnika, 5 K. — Josip Petelin, posestnik v Sežani, 1 K. — Po Jak. Felicijan, nabrano na gostiji Jožefa Rajko, Vurberg pri Ptuju, 6 K 36 vin .
Hitite, da z darovi dosežemo lanske dohodke! Zato sc v vsaki družbi spominjajte »Slovenske Straže«.
XXX
Sklad Mohorjanov:
381. Mohorjani Št. Jošt na Kozjaku po č. g. Janku Munda, župniku, 4 K.
XXX
Iz nabiralnikov:
Iz nabiralnika v Abstinenčni gostilni, Ljubljana, 20 K. — Po Ivanu Dolinar, župniku v Šmar-ieti pri Velikovcu, iz nabiralnika na Zelimljah pri Velikovcu, 10 K. — Jos. Ambrožič, gostilničar, Slavina, 4 K 54 vin. — Po podružnici S. S. v Pa-mečah, iz nabiralnika v Vrhnjakovi gostilni, 10 K 15 vin. — Iz nabiralnika podružnice v Celju 10 K.
—	V nabiralnik v Društvenem Domu na Vrhniki daroval ožji krog duhovnikov ob pogrebu g. dekana Gantarja 21 K.
Slovenska omizja — storite svojo narodno dolžnost. Posebno v nedeljah in praznikih naj se polnijo nabiralniki! Oni nabiralnik, ki bo največ zbral za »Slovensko Stražo«, dobi od »Slovenske Straže« častno diplomo!
XXX
Prispevki podružnic:
Podružnica Vipava 10 K. — Podružnica Svetinje 8 K. — Podružnica Gornjigrad 2 K. — Podružnica v Vipavi 90 K. — Podružnica Žabnica pri Škofji Loki 1 K. — Po podružnici v Vipavi, dar tvrdke Zajec in Horn v Vipavi, 15 K. — Podružnica Mengeš 85 K 30 vin. — Podružnica Sv. Tomaž pri Ormožu 1 K. — Podružnica v Zrečah pri Konjicah 46 K 51 vin. — Čisti dobiček veselice, ki jo je priredila podružnica za Sp. Mislinjsko dolino v Pamečah, dne 27. maja 1912, 27 K 65 vin. — Podružnica v Vipavi 10 K. — Podružnica v Kranju 8 kron.
Slovenski Straži vsi na pomoč! Vsak naj daruje po svojih močeh, da rešimo domovini brate in sestre, katere hoče naš narodni in verski sovražnik potujčiti!
Državni zbor.
Dunaj, 27. junija.
Jezik v armadi.
Sinoči je trajala razprava o novem zakonu za deželno brambo do 10. ure. Danes sta govorila samo še F r e s 1 in poročevalec dr. S'o m m e r. Nato so se vršila glasovanja. Zadnji dan je tudi radi brambov. zakona pretila kriza. Da čitatelji razumejo ves ta boj za jezik v armadi, moramo pojasniti nekatere stvari.
Brambni zakon za stalno armado ne določa jezika za armado. Po nagod-bi z Ogri leta 1867. ima vladar sam to pravico. Že tedaj pa je čctvorica v ma-žarskem pododseku za nagoclbo zahtevala, naj imata tudi to pravico oba parlamenta, da določita jezik v armadi. Stari Andrassy in Deak sta se odločno uprla tej zahtevi, ker bi jo bil cesar gotovo odklonil iz znanih razlogov. Ostala je torej določba v nagodbi, da je notranja organizacija, vodstvo in poveljstvo armade vladarjeva pravica. Ker pa Mažari in Nemci izrablja jo armado za svoje narodne namene, se je v zadnjih desetletjih poostril boj v tem oziru. Vsi nemažarski in nenemški narodi z vso pravico zahtevajo, da armada ne sme biti instrument za narodni šovinizem.
Prva zahteva je, da morajo častniki in podčastniki hiti popolnoma zmožni polkovncua jezika, To
tudi zahteva vojaška uprava, toda ukazi se strogo ne izvršujejo. To je eno
dejstvo.
Glede p o v c 1 j n e g a jezika je prepričanje skoraj soglasno, da mora iz praktičnih razlogov biti enoten povelj-ni jezik. To more biti tudi »esperanto« ali mrtvi jezik starih narodov. Vsled tega bi se ne godila škoda ali krivica nobenemu narodu.
Vso kaj drugega je s 1 u ž,b e n i jezik. Poj m službenega jezika pa je jako raztegljiv in ravno to okolnost izrabljajo Nemci in Mažari za svoje namene. Službeni jezik v ožjem pomenu besede je notranji uradni jezik, to je pismeno poslovanje med vojaškimi uradi in poveljstvi med seboj. Glede notranjega uradnega jezika v armadi so celo mnogi češki poslanci, ki pri po-, litični upravi v čeških okrajih zahtevajo češki kot notranji uradni jezik, tega mnenja, da naj ostane v armadi, kakor je. To pa edino le iz stvarnih razlogov, in ne kot koncesija nemškemu narodu. To je poslanec Žitnik že v odseku nagiašal z vso odločnostjo in za njim ponavljal iste razloge poleg drugih slovanskih poslancev tudi češki radikalec K 1 o f a č. Ako pa Nemci z vso silo zahtevajo, da se v zakonu določi nemški jezik sploh kot službeni jezik, je to za vse nenemške narode Geslerjev klobuk, pred katerim se nikdar ne moremo odkrivati.
Dalje moramo kot ravnopravni državljani in tudi z ozirom na armado samo vedno in povsod odločno zahtevati, da se meje »službenemu« jeziku ne raztegnejo preko uradov. Noben pameten človek ne more zahtevati od vojaka, da v službi, n. pr. na straži, pri raportu itd. govori v nemškem ali ma-žarskem jeziku, ako mu je tuj. In v tej točki greše Nemci in Mažari. Najmanj pa bi smeli kedaj dovoliti ali glasovati za določbo, da veljaj nemški »službeni« jezik tudi kot vnanji poslovni ali obče-* valni jezik s strankami. To poslovanje ali občevanje strank z vojaškimi uradi pa se vrši skoraj izključno potom po-. 1 i t i č n i h o b 1 a s t e v. In ta so dolžna sprejemati od strank vse vloge, prošnje in naznanila v jeziku strank, oziroma prebivalstva. Hic Rhodus, hic salta. V tej točki moramo biti neizpros-t ni. Na Kranjskem smo si po dolgih bojih z uradi skoraj povsod v deželi priborili to pravico, ki nam jo priznava ustava. Drugače je žalibog šc na Koroškem, Štajerskem in morda tudi v drugih slovenskih pokrajinah. Temu pa so kriva politična oblastva, ki ja-* šejo še vedno staro birokraško kljuse.
Po tem kratkem pojasnilu zopet k stvari. Vladni načrt zakona za deželno brambo (torej ne za skupno armado) pa je v paragrafu 8. določal, da bodi »s 1 ii ž b e n i« in p o v e 1 j n i jezik dež. brambe oni skupne armade, to je nemški. Odsek je skoraj z dvotretjinsko večino odklonil »službeni« jezik in to besedo črtal iz zakona, kar je potrebno in pravilno. Ko bi ta beseda ostala v zakonu, mogel bi sc tudi vsak nemški korporal sklicevati na zakon in mučiti moštvo s svojim »edino zveličavnim« jezikom, kar se žalibog šc vedno dogaja. Še bolj nevarna bi bila taka določba za ustno in pismeno občevanje s strankami v raznih uradih. Pri vsakem pol-, ku imajo vsaj dovolj podčastnikov v uradih, da bi žc ti mogli reševati vloge v jeziku strank.
Ko je bil odsek žc izbacnil iz besedila »službeni« jezik, pa predlaga češki agrarec Mlčoh dostavek: »toda v občevanju s s trankami se je posluževati njih materinega jezika«. Ta odstavek pa ni v nobeni pravi zvezi s poveljnim jezikom, ki ga. določa paragraf. To besedilo bi bilo lor gično, ko bi bila v zakonu ostala beseda »službeni«. V zvezi s »poveljnim« jezikom pa je kakor pest na oko. Z 80 ali 82 poveljnimi (komando) besedami vendar uradi ne morejo občevati s strankami. Poslanec M 1 č o h je pač dobro mislil, pa se slabo izrazil. Ker pa v metežu glasovanj ni mogel ali ni hotel popraviti besediia in bi se moral potem drugače glasiti ves osmi paragraf, se jc poslanec. Žitnik odtegnil glasovanju o tem nerodnem besedilu, posla-nes Pišek pa jc glasoval proti, kar je bilo popolnoma pravilno. In zakaj to navajam? Ker jc takoj drugi dan, bilo je menila v torek teden, »Narod« s prirojeno mu zlobnostjo razbobnal v svet, da sta Pišek in Žitnik izdala narod. Oba ta poslanca se sicer zmenita za »Narodove« čenče toliko, kakor za lan-ski sneg. Ker pa se dobe še vedno politične dvoživke tudi med Slovenci, zdi. sc mi potrebno, da jim pomirimo brez potrebe vznemirjene duše.
Poslanec Mlčoh jc pozneje sam uvidel svojo zmoto in je včeraj izpre-menil svoj predlog, ki naj bi se kot nov odstavek vtaknil v zakon. Pa tudi kot drugi odstavek ni v pravi logični zvezi s prvim, ki govori samo o povcljuom
jeziku. Pa prepustimo logiko filozofom in juristom. Danes je stalo pri tem paragrafu v ospredju vprašanje, ali zmaga stališče nemške prevlade ali načelo narodne ravnopravnosti. Vse je bilo odvisno od Poljakov in nemških socialnih demokratov. Poljaki še vedno niso preboleli moralnega udarca v boju z Rusini za univerzo. Danes pred sejo so sklenili, da hočejo glasovati za predlog, da se črta beseda »službeni«, in s tem ponagajati vladi. Ob poldvanajsti uri je že bilo znano v zbornici, kaj so sklenili Poljaki. Minister baron Ilei-nold hiti v poljski klub, da pomiri po-bunjeno kohorto. Med tem se je v zbornici že pričelo glasovanje o prvih paragrafih. Slučaj jc hotel, da so soc. demokratje že pri prvem paragrafu predlagali poimensko glasovanje, ki traja okoli tri četrt ure. Baronu Heinoldu jc hitel na pomoč še brambovski minister Geo rgi, ki je zagotavljal Poljakom, da se bodo tudi vojaška oblastva ozirala na materni jezik prebivalstva brez Mlčohovega predloga. In ko jc minister Georgi odločno izjavil, da tega predloga v zakonu ne more sprejeti in bi ga torej gotovo odklonila gosposka zbornica, so Poljaki razveljavili svoj prejšnji sklep in pridrvili v zbornico ravno pred glasovanjem o § 8. Opazili pa smo, da se je precej Poljakov odtegnilo glasovanju.
V imenu nemško - narodne zveze predlaga dr. G r o s s in v imenu nemških kršč. socialcev M i k 1 o s , da se beseda »službeni« jezik zopet sprejme v zakon. Ko glasuje prvi nemški soc. demokrat A b r a m proti Grossovemu predlogu, so nemški poslanci zagnali buronski krik, ki se dolgo časa ni polegel. Socialni demokratje so se posme-hovali. Zmerjali so se vsevprek. Ko se ije oglasil tudi poslanec Hummer, za-pretil mu je socialni demokrat P. s pasjim bičem. Malo je manjkalo, da se iiiso sprijeli za ovratnike. Glasovanje so morali za nekaj časa prekiniti. Posredovala sta reditelj A 1 b r e c h t in dr. Korytowski, da se je moglo glasovanje nadaljevati. Ko je socialni de-piokrat Pernerstorfer glasoval proti »službenemu« jeziku, so kričali bemški nacionalci: »Tak je soustanovitelj nemškega »šulfereina«. Pfui! Sramota!«
Predlog Grossov jc bil odklonjen z 277 glasovi proti 170. V besedilu torej ostane, da je samo poveljni jezik nemški v dež. brambi. Za Grossov in Mi-klasov predlog so glasovali samo nemški poslanci. Nato se oglasi socialni demokrat Seitz in jako spretno zavrne nemške poslance. Najprvo naglaša, da nemški službeni jezik ne sme veljati tedaj in tam, kedar sploh ni potrebno in tudi nemogoče. Smešno je za kulturni nemški narod, ako hočejo njegovi zastopniki, da mora korporal vojakom ukazovati v nemškem jeziku, naj gredo hodnike pometat ali mize prat. (Slovanski poslanci živahno pritrjujejo.) Ako sodijo nemški meščanski poslanci, da preti poguba nemškemu narodu, ker zakon ne določa nemškega »službenega« jezika, potem pa naj v tretjem branju vsi kot en mož s soc. demokrati glasujejo proti zakonu. (Burno pritrjevanje in veselost.)
Dr. G r o s s vstane, pa ni mogel drugega odgovoriti Seitzu, nego da nc potrebujejo nemški poslanci nobenega jeroba in »šolmaštra«. Poslanec Seitz ga zavrne: Kaj morem zato, da sem kot reven dijak moral postati »šolmašter«. Ko bi si bil izbral bogatega očeta, kakor dr. Gross, bi tudi danes živel brez posla. (Splošna veselost.)
Nato je bilo glasovanje o predlogu posl. K 1 c m e n sie vi c z a , ki jc zahteval, da morajo dež. vlade s prebivalstvom občevati v deželi običajnem jeziku. Ta predlog jc bil odklonjen z 240 glasovi proti 168. Proti temu predlogu so glasovali vsi navzoči Člani slov.-hrvatskega kluba. Ker utegne »Narod« tudi tem povodom napadati posl. S. L. S., moramo pribiti, da je ta predlog jako nevaren za slovenske manjšine v posameznih kronovi-nah. Ces. namestništva in dež. vlade bi po tem besedilu mogle strankam do« pisovati in odgovarjati tudi v nemškem jeziku. Ko bi bili nemški poslanci zaslutili ugodnost tega predloga za svoje ponemčevalne težnje, bi bili gotovo glasovali zanj. Predlog bi sc moral glasiti, da morajo oblastva občevati s strankami v njihovem jeziku. Potem bi bila vrzel nemškim težnjam za-mašena.
M 1 č o h o v predlog, da morajo oblastva v vojaških zadevah občevati s strankami v njihovem jeziku, je bil odklonjen z 225 glasovi proti 174. Za predlog so glasovali češki, jugoslovanski, itaiijansik poslanci in soc. demokratje; proti vsi nemški, poljski, rumunski in rusinski poslanci iz Bukovine.
Ob 3. uri je zbornica tudi v tretjem branju z dvetrotjinsko večino sprejela
zakon v ceiotf. Nemške stranke so — /nočešmoraš— glasovale za zakon brez »službenega« jezika. Glasovanja je jako spretno in glasno vodil podpredsednik Pogačnik.
Provizorij.
Ob pol četrti uri se je pričela razprava o proračunskem provizoriju. Soc. demokratje hočejo v pozno noč zavleči razpravo, da bode glasovanje šele v ponedeljek. Jutri pred praznikom ne bode seje, ker se češki poslanci večinoma odpeljejo k slavnostim v Pragi. Nemški poslanci so jako nevoljni, da se teh slavnosti udeleži tudi češki minister Trnka in naučni minister dr. H u s -s a r e k. Toda ta se udeleži slavnosti povodom stoletnice rojstva velikega in slavnega češkega zgodovinarja in politika Palackega. Pa tudi tega greha ne bodo Hussareku odpustili, ker je »klerikalec«.
V	razpravi o začasnem proračunu so govorili Choe, Pitacco, Romanczuk, Ravnihar, Lavruk, Schraffl, Rieger in Zenker, nakar so zaključili glavno razpravo. Ko sta še govorila glavna govornika Prokesch in Frankenberger, se je sklenilo pričeti podrobno razpravo. Seja se je nato ob 11. uri ponoči zaključila. Prihodnja seja v ponedeljek pb 3. uri popoldne.
Gosposka zbornica
je imela tudi včeraj sejo. Ko so rešili nekaj manjših zadev in sklenili, da bodi odsek za socialno zavarovanje permanenten, so pričeli razpravo o brambni preosnovi. Poročal je grof Wal-terskirchenin predlagal, naj zbornica odobri brambne predloge. Knez F ii r s t e n b e rg: Zdaj, ko večkrat bliskanje napoveduje daljne nevihte, moramo se čutiti varne le, če imamo močno armado, spoštovano mornarico in močno zračno brodovje. Knez Karel Schwarzenbcrg sodi, da je to, kar se je dovolilo armadi, najmanj, kar potrebuje skupna armada. Knez S c h o n-burg je zadovoljen, ker so sc čuvale pravice krone in ker se ni dovolila za brambne preosnovc nobena kompenzacija. Minister deželne brambe Georgi, da pomenjajo brambne predloge bistven napredek. Grof B e c k opozarja, da je kot načelnik generalnega štaba že leta 1897. izdelal brambno postavo in izraža svojo zadovoljnost, ker sc po tolikih letih izvede. Postavodajalnim zbornicam izraža za rešitev brambne postave zahvalo arrhade. Gosposka zbornica je nato rešila brambne postave v vseh treh branjih.
Odsek za vodne zadeve o zahtevah južnih dežela.
V	današnji seji odseka za vodne zadeve je izjavil minister za javna dela, da vlada vpošteva želje, ki so jih izrazili zastopniki južnih dežela. Upa, da dovedejo uvedena pogajanja do zaže-ljenega soglasja. Vlada je voljna dovoliti ugodnosti južnim deželam. Potrebščina za melioracije glede na zahteve alpskih dežela sc tako-le prora-čunava:
1.	Podaljša se doba izrednih melio-račnih podpor za dobo petih let in sc zviša dotacija vsako leto za 4—5 milijonov kron. Skupna vsota bi znašala 75 milijonov kron, 35 milijonov kron več, kolikor se je dozdaj preračunavalo.
2.	Znesek pet milijonov sc nakaže za to, da se ustanovi vzdrževalni sklad za dobo petih let. S tem skladom sc melioračni zaklad okrepi za 80,000.000 kron.
3.	Vlada pripozna, kako težavno da je zagotoviti nedržavne vodne zgradbe. V ta namen namerava vlada staviti v proračun ministru javnih del 30,000.000 kron.
4.	Vlada hoče skrbeti za zdravo vodo na južnem Krasu. Na željo kranjske dežele je glede na preskrbo z zdravo vodo prevzela tudi to deželo v akcijo glede na preskrbo vode in je za dobo 15 let vstavila potrebščino pet milijonov v proračun. Tudi na primorskem Krasu in tržaškem ozemlju, v Istri in v Dalmaciji hoče vlada velikopotezno podpirati vodovodne naprave. V ta namen se zviša za 12 milijonov kron sanitetni kredit notranjega ministrstva in postavka melioracije, da se pospešujejo uspešno zgradbe vodovodov in osuševanja močvirij, osobito na Kranjskem in na Primorskem. — (Izjava, ki jo je podal minister Trnka, nam dokazuje, kako uspešno da poslanci »Slovensko-hrvaškega kluba« zastopajo koristi svojih volivcev. Čast jim! Prepotrebni vodovodi na Krasu kakor tudi osuševanje močvirnih zemlja prinesejo veliko koristi našemu prebivalstvu. Naj liberalci in nergači Šukljijanci godrnjajo in nergajo, milijoni, ki so jih izposlovali zopet naši poslanci, osmešijo liberalce in šukljijancc. Op. uredn.),
Začasni proračun v zagati«
Ob razpravi o začasnem proračunu so včeraj vladni nemški radikalci pričeli gonjo proti naučnemu ministru Hussareku, ker je odpotoval k praškim slavnostim. Wolfovi pristaši so sklenili pozvati nemškonarodno zvezo, da naj glasuje proti začasnemu proračunu in da naj z vlado prekine vse zveze. Glavarji nemške narodne zveze so hiteli k Heinoldu, kjer so v Hussarekovi navzočnosti povedali, da jim ni všeč, ker namerava odpotovati liussarek v Prago. Heinold jih je obvestil, da liussarek ne potuje v Prago oficielno, marveč Je zasebno in da potuje oficielno le minister dr. Trnka. Hussarek si hoče le kot naučni minister ogledati v Pragi nemške in češke visoke šole. Ker se glasuje o začasnem proračunu šele v ponedeljek, upajo, da do ponedeljka pomire razburjene Nemce.
iz Proge.
Sokolske slavnosti v Pragi in odkritje spomenika Palackemu.
V Pragi se vrše sokolske slavnosti, katerih se udeležuje tudi mnogo Sokolov, katerim je liberalna ideja popolnoma tuja in ki ne marajo za tiste liberalne demonstracije, katerim pri vsaki priliki služijo slovenski Sokoli. Slavnosti so se pričele z uprizoritvijo »bitke pri Marathonu«, pri kateri je sodelovalo 1000 oseb in so stroški za uprizoritev znašali 60.000 kron. V ponedeljek jc bil večer na čast iz Amerike došlim Čehom. V torek se je vršil v Pragi kongres slovanskih gostilničarjev iz Češke in Molovske, v sredo je bila v narodnem gledališču slavnostna predstava, zgodovinska drama »Kralj Vaclav IV«. Včeraj in danes se je pripeljalo v Prago 300 posebnih vlakov s Sokoli. Pripeljalo se je 700 ruskih Sokolov, 320 bul-garskih Junakov iz Sofije in Makedonije, 500 slovenskih Sokolov in hrvaški Sokoli. Včeraj se je pričel v Pragi kongres slovanskih časnikarjev. Danes se začno na Letni sokolske telovadbe ter tekma za prvenstvo Zveze sokolskih društev. Na večer bo slavnost na Vita vi. Jutri bo dopoldne pohod na grobova Tyrša in Fugnera, ob 11. uri dopoldne koncert moravskili učiteljev in virtuoza P. Bartona in svečanostni sestanek v Pantheonu v proslavo Palackega. Vesti, da se slavnosti udeleži tudi n a u č n i minister, niso resnične. Naučni minister obišče le obe praški univerzi. Popoldne javna telovadba Francozov, Amerikancev in drugih Sokolov (nastopi 12.000 telovadcev) ter Sokolic (nastopi 1000 telovadkinj). Uprizorijo sc tudi vaje jahačev. Zvečer ljudske slavnosti na Kral. Obori, na Zofijinem otoku, v narodnem gledališču pa »Prodana nevesta«. V nedeljo slavnostni pohod, popoldne javna telovadba, na večer ljudske slavnosti in gledališka predstava. V ponedeljek: Tekmovanja na Letni, tekmovanje v mestnem kopališču v plavanju, ob 11. uri dopoldne odkritje spomenika Palackemu, popoldne javna telovadba, proglašenje rezultata tekme in ponavljanje »Bitke pri Marathonu«. Zvečer v ponedeljek sestanek na Zofijinem otoku.
Dnevne novice.
'-f- »Domoljubova« jubilejna številka
izide dne 4. julija in sc prične razpošiljati že dan poprej. Tiska se v 50.000 izvodih. Dopošlje se poleg rednim naročnikom tudi vsem sedaj novo priglašenim in pa onim, katerim sc jc v letošnjih prvih mesecih ustavilo pošiljanje. Novim naročnikom-plačnikom dopošlje uprava tudi -ponatis celega doslej iz-išlega listka »Salomonovi rudniki«. — Skupni »Domoljubovi« odjemalci prej-mo sedaj v svrho agitacije nekaj izvodov več; na željo se jim pa slavnostna številka pozneje dopošlje, kolikor jo bodo rabili v agitačne namene. Za nena-ročnikc velja jubilejna številka 30 vin. izvod. — Somišljeniki, porabite ta dva praznika in poznejše dneve v mesecu juliju, da seznanite z »Domoljubom« vsako našo hišo!
-j- Kot posebnost nedeljske orlovske slavnosti na Vrhniki je krasen »Gro-garjev dol«, v katerem se vrši ob 4. uri popoldne velika javna telovadba in po tej ljudska veselica. Ta dol, v obliki velikega kotla, je prostoren za nad 10.000 oseb. Okrog telovadišča, ki je odmerjeno za 400 telovadcev, so na amfiteatra-lično naravno vzvišenem prostoru tribune, sedeži in stojišča za gledalce, dalje paviljoni za okrepčila in šotori za godbe. Na tako naravno krasnem prostoru sc doslej gotovo šc ni vršila nobena sličnih prireditev.
-j- Gg. »Slovenčeve« naročnike vabimo, da takoj blagohotno poravnajo naročnino za prihodnje četrtletje. »Slo-venec« bo vsak dan bolj napredoval, zato pa potrebuje vsestranske uoduorc.
Povsod se naročajte na »Slovenca«, po* vsod širite »Slovenca«!
+ Končne volitve župana v Vipavi.
V nedeljo, dne 23. t. m., se jc volilo v Vipavi občinsko starešinstvo, ker liberalci zoper zadnje volitve niso vložili ugovorov. Izvoljeni so bili: za župana: Miro Perhavc, za občinske svetovalce pa: Franc Bratuš, T. Andlovic iz Gradišča, Štefan Hrib, Franc Janežič, Vinc. Poniž in Franc Požega. Vsi so odločni pristaši S. L. S. Vipava sedaj še čisto mirno stoji, čeravno v njej ne gospodarijo več liberalci. Eni izmed liberalcev sc seveda silno sušijo, in je nevarnost, da jih bo ta njihova nesreča vzela. Zato se pa naši somišljeniki tem bolj veselijo.
-f Zadružna organizacija in liberalci. »Slov. Narod« št. 142 pogreva zopet staro zelje o vseučiliškem zakladu 700.000 kron, katerih obresti vleče Ljubljanska Zadružna Zveza kot, zadružno podporo od strani dežele. Kadar liberalci kje kaj zavozijo, pa pride »Narod« s to zarjavelo patrono na dan. Naj si liberalci nikar ne domišljujejo, da bi brez te podpore Zadr. Zveza ne mogla živeti! Zadružna Zveza je živela .15 let brez te podpore, in vsa kranjska sodišča, vse vladne šikanc z »Narodovim« tulenjem vred je niso mogle uničiti, tem manj bi jo mogla odtegnitev te podpore. Če so naši ljudje toliko žrtvovali za naše zadružništvo, bi nazadnje še te groše! Sicer pa vse avstrijske dežele brez izjemo podpirajo zadružništvo in ne vemo, zakaj bi ga Kranjska ne podpirala. Dalmacija plačuje revizorje in daje poleg tega še 100.000 K podpore na leto. Solnograška podpira vsako zadrugo posebej z letno vsoto, Nižjcav-strijska, Galicija izdajo vsako leto naravnost velikanske vsote za zadrugo in plačujejo skoro vse zadružne uradnike, Češka izda nad 100.000 K na leto! Samo pri nas se najdejo še taki ljudje, ki se nad tem zgražajo in to kljub temu, da je liberalna stranka v dež. zboru lansko leto sama glasovala za to, da naj se zadružništvo podpira. Liberalni lisrfl prežvekujejo deželno gospodarstvo tako, da jih že čeljusti bolijo, iega pa ne povedo, da so liberalci okoli deželnega odbora hodili, (naj jim v raznih oblikah vrže milijone v pokritje »Glavne«, ne povedo, da so sami prosili, naj deželni odbor pri njih zavodih nalaga. Mi smo za to, da se gospodarstvo izloči iz političnih bojev časnikarstva, predpogoj za to pa je, da se liberalne žurnaliste nauči dostojnosti, pa bo mir.
-j- Kako liberalni učitelji našo mladino vzgajajo. Naravnost krasne in vzorne vzgojitelje ima škofjeloška šola. Učitelj Vidic je narekoval učencem V. razreda sledečo nalogo: »Anton Aškerc. Rojen 1856. leta v Sv. Marjeti pri Celju. Po dovršeni maturi jc vstopil v semenišče in postal kaplan. Kot tak je služboval dalje časa na Štajerskem. Opustil je pa to službo in postal mestni arhivar ljubljanski. — Najbolje njegove pesmi so v I. zvezku. V naslednjih zvezkih naglaša bolj družabno (socialno) stran. V I. zvezku so pesmi, katerim jc snov vzela iz domače zgodovine. Lepo je ojicval kmečko vstajo pod naslovom »Stara pravda«. (Znamenja na nebu.) »Čaša nesmrtnosti« in »Mučenica« sta njegovi najlepši baladi. — Tudi svoje nasprotnike je prijemal v satirah (zabavljicali) s perzijskim imenom. Znamenite so njegove pesmi s potovanja. Najboljše njegove ])esmi jja so: »Jaz, Trije popotniki, Sli-lcarjeva slika, Brodnik, Svetopolkova oporoka, Pevčev grob«. Ima tudi nekaj lepih legend, kot: Kristus in Peter, Slovenska legenda, Legenda, o toplicah. Napisal je vsega skupaj 15 knjig. Od 15 knjig je 11 knjig samih pesmi, in sicer: Balade in romance, Lirske in epske poezije, Nove poezije, Zlatorog, Četrti zbornik poezij, Mučeniki, Junaki, ena najlepših zbirk so Jadranski biseri, Akropolis in piramide in Poslednji Celjan. Pisal je tudi v prozi. Ima naraven, preprost jezik. Ima pa tudi izraze, ki jih navadna govorica ne pozna. — Umrl jc 10. junija ob pol dveh zjutraj leta 1912. — Škofja Loka, dne 12. junija 1912.« — Konečno je pristavil učitelj Vidic: Posnemajte Aškerca, Če si boste njega za vzgled vzeli, potem upam, da bo enkrat še kaj iz vas. — Take naloge se dajejo torej otrokom v V. razredu! Ni čuda potem, čc prihajajo iz naših šol otroci, ki še pisati in brati ne znajo, ker se jim vtepa taka slama v glavo. Ta slučaj imenitno kaže, kake pojme imajo liberalni učitelji o vzgoji otrok in pa o njih sposobnostih. Pametnemu človeku bi se niti ne sanjalo, da se naši otroci s takimi otrobi krmijo. Drug tak patron na tej šoli je bil učitelj Lampe, ki je dal meseca aprila učencem pisati nalogo o socialnih demokratih in se je na pamet naučiti. Hvalil jc socialne demokrate, kako delajo za blagor delavcev, kako pomagajo revežem. Sploh jc socialne
demokrate tako popisal, da so morali otroci dobiti vtis, da ni boljših ljudi pod solncem, kakor so socialni demokratje, Taki učitelji naj se utaknejo v Učiteljsko tiskarno: eni k »Danu«, drugi k »Zarji«, šolska vrata pa naj se jim za vselej zaprć.
-f »Pikantno« uredništvo. »Učiteljski Tovariš« pravi, da posreduje nakup pikantnih nemških romanov. Ponuja pa med drugim sledeče knjige: »Das Beichtsiegel von Hans Kirchsteiger«, — »Bekenntnisse einer Prinzessin«, — »Siindenregister einer Ko-nigin«, — »Damenregiment im Vatikan«,
—	»Roman der Kronprinzessin Louise von Sachsen«, — »Memoiren eines Hotelkell-ners«, — »Memoiren von Katarina von Russland«, — »Tagebuch einer Erzieherin«,
—	»Aus einer kleinen Garnison von Leut-nant Bilse«, — »Madame Steinheil«, — »Die Frauen der Tiirkei« itd. — »Učiteljskega Tovariša« itak nismo nikoli smatrali za resen, kaj še za strokoven list. Da bo pa list tako propal, nismo mislili. Namesto strokovnjaštva je namreč začel sedaj s klafaštvom. Navedene knjige so polne najumažanejših klafarij in svinjarij, in poštenemu človeku bi se naravnost gabilo, vzeti tako knjigo v roke. Kakšne misli mora imeti »Tovariš« o morali liberalnih učiteljev, da jim tako robo ponuja. In tak list naj ber6 in naročavajo slovenski učitelji? Vrzite ga v hleve; tam je primeren prostor za take stvari, pa ne na mizi slovenskega učitelja.
+ Nov knezoškoHjski urad so si liberalni učitelji ustanovili v »Učiteljski tiskarni«, kjer po svojem glasilu suspendirajo duhovnike. Tako so včeraj pisali, da škof preganja župnika Verhovnika, ker se je udeležil Aškerčevega pogreba in da je škof iz istega vzroka suspendiral po Aškerčevem pogrebu Andreja Zgago. — G. Andrej Zgaga je bil suspendiran že lansko leto, kakor je bilo objavljeno v »Škofijskem Listu«, 1911, dne 5. decembra (stran 144). Zanimivo bi bilo, če »Dan« — vzroke priobči. '—. Knezoškofa pa sedaj ni doma, ker je na birmovanju in se je le en dan ustavil tu, ko se je peljal iz radovljiške de-kanije v ribniško; zato tudi ni imel prilike glede Aškerčevega pogreba itd. kaj ukrepati. Najbolj imenitno pa so nagovarjajo sedaj aranžerji svobodomiselne demonstracije pri pogrebu A. Aškerca, ker se bodo na odgovor poklicali. Namesto da bi pohvalili honetno postopanje cerkvene oblasti, ki je šla tako daleč, da je v rezavesti umrlemu pesniku dovolila cerkveni pogreb, pa pravijo, da bo treba tudi pokopujočega Huhovnika na odgovor poklicati, ker se |e dal izrabiti v svobodomiselno demonstracijo. Prvič je čisto gotovo, da bi :erkvena oblast cerkveni pokop prepovedala, ko bi količkaj slutila, da se bo nosil venec Svobodne misli in pa heretična dela pesnika za pogrebom. Za to demonstracijo pokopajoči duhovnik niti vedel ni, drugače bi pač ne dopustil, đa bi se taka cerkev sramotilna znamenja za pogrebom nosila. Drugič je nekaj druzega pokopati po katoliškem nbredu pesnika, o katerem se ni vedelo, 5e je zavrgel Boga, nekaj druzega zopet proslavljati njegove protiverske ideje. Cerkev ga je pokopala zato, ker ie upala, da je obžaloval, demonstracije so se pa ravno zato uprizorile, ker je cerkev napadal, in ravno to se je v govorih povdarjalo. Če so imeli gospodje toliko korajže, da so demonstrirali, naj jo imajo še toliko, da se bodo zagovarjali, pa pošteno, ne pa zavijali.
+ Shod za shodom protestira proti Macharjevi čitanki. Dan na dan se vrše med češkim narodom ljudski tabori proti nezaslišanim žalitvam Macharje-ve čitanke. Cenjenim našim bralcem smo že poročali o tem ali onem protestnem shodu, ali o vseh seveda ne, ker bi sicer lahko samo s takimi poročili polnili list. Omejimo se torej samo na nekatere, a že iz teh si naši bralci lahko ustvarijo sliko, kako ogorčen je ves češki narod nad krščanski čut toli žale-Eo Macharjevo čitanko. Izmed mnogih drugih potestnih shodov poročamo danem o protestnem shodu v Kojetinu. Shoda se je udeležilo toliko krščansko mislečega ljudstva, da je bila velika dvorana nabito polna. P. Šebela, vikar !z Kromeriža, je govoril o protikrščan-skem boju in Macharju z velikim navdušenjem in z globokosežnim uspehom. Govornik je kazal, kako se je pro-tikrščanski boj vodil dosihmal premišljeno in pa lokavo. Da bi se modernih poganov ne dolžilo protikrščanskega boja, so trdili, da se, bojujejo le proti nerodnostim sv. Cerkve, kateri so vse mogoče očitali. Sramotili so katoliško duhovščino, in da bi jo pristudili ljudstvu, so iznašli naposled strašilo kleri-salizma. Ali vse to je bila le pot k gr-denju Kristusa. Zdaj nastopajo že jav-•50. Govornik je našteval žalitve, katere je zagrešil Machar in poslanci, ki so njegovo infamijo imunizirali, ter je kača! njih versko iiuzore. Ali proti tem
proTestiramo ln ne dovolimo žaliti našega Odrešenika. Pa ne samo z besedo, ampak tudi v dejanju, kakor na Dunaju in v Belgiji. Govornik je vzbujal navdušenje za Kristusa in izjave studa proti modernim poganom. Dekan Ku-banek se je zahvalil govorniku za hrabro obrambo Kristusa in katoliške vere in je vzpodbujal navzoče k skupnemu delovanju proti sovražnikom svete vere naših očetov. Nato so skupno molili: Verujem v Boga ... Bilo je to ginljivo in v srce segajoče. Složno je bila sprejeta resolucija proti žuitvam sv. vere in bo poslana s podpisi udeležencev — čez 400 — na okrajno glavarstvo in ministrstvo. — Na shod so se prihulili tudi pristaši novodobnih bogatajev, ali noben ni črhnil besedice, noben se ni drznil zagovarjati Macharjcvih predrznosti.
+ Munlcijska skladišča v vipavski dolini. Poslanec Žitnik in tovariši so v državnem zboru predložili interpelacijo, v kateri odločno zahtevajo, da vojaška uprava na popolnoma samotnem kraju zgradi nameravana mu-nicijska skladišča. Stvar je ta: Vipavski trg dobi topničarsko posadko, ki potrebuje municijo ali streljivo. Za municijo hoče vojaštvo zgraditi pet skladišč, in sicer na planjavi, komaj tisoč me (rov za cerkvijo v Logu. Iz-prva se interesentje niso dovolj odločno ustavljali tem zgradbam. Ko pa se je dogodila strašna eksplozija smocl-nišnice pri Dunajskem Novem mestu, polastil se je prebivalstva velik strah. Zato so vipavska županstva sklenila in odposlala nujno prošnjo na deželno vlado in deželni odbor, naj posredujeta pri vojaški upravi, da nc zgradi Skladišč v dolini pod Logom, ampak drugod na varnem kraju, morda v Hrušici za Podkrajem, koder bi ne bilo nobene nevarnosti za ljudi in poslopja. V prošnji navajajo med drugim, da zemljišča v bližnji okolici skladišč vsled uravnave hudournikov ne bodo pridobila na vrednosti. Nihče se nc bode upal graditi poslopij v obližju. Zmanjšal bi se tujski promet na državni cesti od Ajdovščine proti Vipavi. Prebivalstvo se tudi boji, da bi bilo potem podaljšanje železnice od Ajdovščine dalje po vipavski dolini v obližju skladišč morda izključeno. Poslanec Žitnik je že pred tedni v tem oziru posredoval v vojnem ministrstvu. Načelnik stavbnega urada, general S. pa mu je zatrjeval, da so pri prvi obravnavi ugovarjali Ie nekateri najbližji hišni posestniki, drugi so zahtevali le višje odškodnine za zemljišča. Sedaj, po katastrofi v Wollersdorfu so seveda ljudje preplašeni. Zato je poslanec Žitnik osebno posredoval v Gradcu pri poveljstvu 3. vojnega kora, naj skladišča zgrade gori na Hrušici, kjer bi tudi mogoča razstrelba za ljudi ne bila nevarna. Toda v Gradcu so se izgovarjali, da more v tem oziru odločiti prostor vojno ministrstvo, katero je minoli teden dobilo dotično poročilo. Poslanec je zopet hitel v vojno ministrstvo, kjer pa imajo za vsak stvaren ugovor svoj izgovor. V prvi vrsti naglašajo, da so mu-nicijska skladišča mnogo manj nevarna in razstreljiva, nego shrambe za smodnik. V "VVollersdorfu je bil shranjen že star smodnik za preskušnje. In še danes ni clognano, kako je nastala nesreča. Dalje bi prevažanje municijo s Hrušice na težkih vozovih bilo nevarnejše, nego skladišča pod Logom. Glede železnice zatrjujejo v vojnem ministrstvu, da hočejo že zaradi garnizije v Vipavi z vso moralno silo zahtevati podaljšanje železnične zveze itd. Skratka: vojaški krogi so neizprosni. Zato so posl. Žitnik in tovariši včeraj vložili interpelacijo, v kateri -odločno zahtevajo, da se skladišča ne grade na izbranem mestu. S tem pa stvar še ni rešena, ako molče poklicane oblasti.
+ Liberalci v zadnjem času po svojih glasilih večkrat obrekujejo »Slovensko Stražo« in jo pozivljejo, naj bi dala svoja denarna sredstva za razne namene, ki ne spadajo v njen delokrog. Zlasti štajerski liberalci, ki prvačijo povsod v neumnosti, so v bedastih in zlobnih nasvetih naravnost nedosegli-vi. Pred par dnevi je »Slovenski Narod« priobčil n. pr. zahtevo, naj bi teharsko gospodinjsko šolo vzdrževala »Slovenska Straža«. Veliko primernejše bi bilo, če bi liberalci, mesto da se zaganjajo s podlimi nameni v »Slovensko Stražo« in naše ustanove, premišljevali, kako sanirati z liberalno Ciril« Metodovo družbo razne falirane liberalne zavode. Ciril-Metodova družba je po velikodušnosti nekaterih rodoljubov prišla do lepih stotisočev, ki pri znanih liberalnih »upravnih« talentih niso najbolj na varnem, in bi bilo zato iz človeškega stališča mogoče najumestnej-še, če se skoči kakor hitro mogoče na pomoč onim stotinam, ki jih je spravila v nesrečo in na beraško palico liberalna sebičnost in brezvestnost.
—	Volitev župana v Železnikih. V
nedeljo, dne 23. t. m. je bil izvoljen za župana g. Ivan Lotrič, trgovec in posestnik; za občinske svetovalce pa: Tomaž Dolenc, Franc Zeber, Josip Košmelj, vsi pristaši S. L. S.
—	Izlet v Krško priredi jutri hrvaško pevsko društvo »Sloga« iz Zagreba.
—	Sprejemne skušnje na gimnaziji v Kranju. Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se vrše sprejemne skušnje za prvi gimnazijski razred v soboto, dne 6. julija, od 8. ure naprej. Učenci, ki žele vstopiti v prvi gimnazijski razred, naj se zglase dne 4. julija od 2. do 5. ure v spremstvu staršev in naj prineso seboj krstni list in obiskovalno spričevalo. — Vnanji učenci se lahko zglase tudi pismeno.
—	Slovenka izginila v Chicagi. Dne 1. junija je »Chicago Daily World« prinesel kratko vest, da pogrešajo Katarino Ž log ar, 22 let staro slovensko priseljenko, njeni sorodniki. Dne 27. maja je poslala dekle svoji teti Neži Pire, 1516 So. 41 C., brzojavko, v kateri ji naznanja, da naj pride ponjo na železniško postajo. Gospa Pirčeva je bila na delu. ko je došla brzojavka, in je to dobila šele na povratku okoli 5. ure popoldne, nakar se je podala na kolodvor. Ko je prišla tja, že ni bilo več dekleta, ki jc baje čakalo do 5. ure in potem odšlo s kolodvora v spremstvu dveh drugih deklet in nekega moškega s črnimi brki. Moški je lomil angleščino. Železniški uradniki mislijo, da so bili vsi Slovenci, ker so se živahno razgovarjali v tujem jeziku. Pogrešana Katarina Žlogar je doma iz Ročinje vasi pri Metliki na Dolenjskem. V Ameriki ima dva brata, Josipa in Janeza, in neke sorodnike v St. Louisu. Bati se je, da je prišla v pest kakemu brezvestnemu trgovcu z dekleti.
Nova maša Slovenca v Ameriki. V Leadville, Collo., je daroval 9. junija novo sv. mašo Slovenec Ivan J u d n i č, doma iz Kota, župnija Semič.
—	Avtomobilna nesreča pod Gorjanci. Gosp. župnik Češenj iz Podgrada sreča ob 10. uri dopoldne Lončaričev avtomobil v »Novi gori« ob tistih kratkih ovinkih. Dasi se avto kakih 10 korakov poprej precej ustavi, vendar se župnikov konj splaši, vrže župnika raz voz, kočija se pa ob cestni strmini zelo poškoduje. Gg. so župnika nekaj ranjenega peljali do Zajčeve gostilne in ga primerno zdravili. Prav iz srca čestitamo izvrstnemu prijatelju in tovarišu na srečni rešitvi iz smrtne nevarnosti.""
—	K umoru v Petrovi vasi se nam
še poroča: Umorjeni Janez Zalaščik je bil doma iz vasi Dolje pri Tolminu. Star je bil komaj 25 let in je pred kratkim odslužil vojaško službo. — Rana, ki jo je zadobil, je bila dolga 34 cm in je šla od desne strani v srce. Živel je le še dve minuti. Morilec Ho-nigsmann je tudi še mlad fant, ki je že bil radi uboja zaprt, a ga je cesar za dve leti pomilostil. Umorjenemu tovarišu so priredili delavci s proge velik pogreb. Udeležilo se ga je čez tisoč delavcev od tunela v Semiču do Metlike. V sprevodu so nosili več vencev: od podjetništva, akordantov in delavcev.
—	Strela. Iz Adlešič, 25. junija. Po hudi vročini zadnjih dni in še posebno včerajšnjega dne, ki jc bil silno soparen, nastala je danes ponoči okoli tri četrt na 1. uro huda nevihta z gromom, treskom in ploho. Treščilo je v bližini kake štirikrat, med tem tudi v ogel hiše našega g. župana in posestnika Mihata črniča iz Adlešič h. št. 9. Treščilo je, kakor se da sklepati, najbrž dvakrat, v oreh, ki je par metrov od hiše in katerega je nekoliko razklalo, in v hišo. Ker jc krita s slamo, se je streha vnela. Gospodar pa je hitro prislonil lestvico in popukal že gorečo slamo iz strehe. Ker je bil pa obenem tudi hud naliv, je ogenj k sreči naenkrat ugasnil. Iz strehe šla je stre.la v hišo, v sobo, v kateri sta spala gospodar in gospodinja in bolni otrok. Strela je sobo na mnogih krajih razdrapala, da je bilo polno ometa po tleli, a ljudem se pa ni k sreči nobenemu nič hudega zgodilo, le prestrašili so se hudo. Ako bi se bil pa ogenj razširil, bi mu bilo zgorelo pač vse, kar se skupaj drži, hiša in hlevi, kakor tudi pod poleg hiše, pri katerem je vrhu tega še poldrugi stog stelje. Ogenj bi se bil pa razširil najbrž še k sosedom, ki imajo hiše prav blizo in tudi vse s slamo krite. — V Tribučah proti Črnomlju pa je padala v istem času tudi nekoliko toča med dežjem. Strni, posebno še pšenica, so vsled viharjev zadnjih dni močno polegle.
— Kmetijska podružnica na Do-berni je dne 23. t. m. priredila poučno zborovanje. Govoril je gosp. ravnatelj Belle iz Št. Jurja na južni železnici. Njegov poduk o nasadu novih vinogradov jc bil jako jasen in temeljit in je bilo zanimanje poslušalcev veliko. Po
predavanju se je razvil živahen razgovor o kmečkih zadevah. Hvala Vam, g. direktor za trud, vsem pa naj Bog blagoslovi obilo delo!
—	Premovanje konj v št. Jerneju na Dolenjskem. V torek, 2. julija, se vrši v Št. Jerneju na Dolenjskem premovanje konj. Ker bode udeležba velika, nudi se prilika nakupiti lepe plemenske kobile, kakor tudi dobre konje. Kakor se čuje, pride več tujih kupcev ta dan v Št. Jernej radi nakupa konj. Konjerejci naj bi torej pripeljali ta dan v Št. Jernej г-azun kobil k pre-movanju tudi konje, katere imajo na proclaj.
—	Tečaj za obrtno knjigovodstvo in korespondenco priredi »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem« v avgustu, oziroma septembru v Kamniku. Tečaj bo trajal pet tednov in se bo poučevalo po trikrat na teden v popoldanskih ali večernih urah. Udeleže se lahko obrtniki vseh rokodelskih strok. Prijave naj se vlože na naslov »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22« ali pa potom pristojne obrtne zadruge. Poduk jc brezplačen, ob prijavi pa se mora plačati položnine 5 kron, iz katerih se poki'ijejo učila, preostanek pa se vrne ob zaključku tečaja vsem, ki so se ga redno udeleževali, sicer pa zapade v korist zavodovi blagajni.
—	Tečaj za kolarje. Zavod za pospeševanje obrti namerava prirediti strokovni tečaj za kolarje, za katerega je obljubil dostaviti c. kr. obi'tno-pospeševalni urad na Dunaju specialno izvežbanega voditelja mojstrskih tečajev na Dunaju. Ker je ta obrt v okolici Domžal najbolj zastopana, sklicuje zavod sestanek kolarjev in vseh, ki se zanimajo za kolarstvo, jia nedeljo, 7. julija, točno ob 4. uri popoldne v društveni dom v Domžalah. Na sestanku se bodo določile vse podrobnosti glede časa in kraja, kje naj se vrši kolarski tečaj, in se lahko udeleže sestanka kolarji in interesenti iz cele Kranjske.
—	Kamniška koča na Sedlu in Koča na Veiiki Planini se otvorita dne 29. t. m. na praznik sv. Petra in Pavla. S provijantom ste koči dobro založeni; ob nedeljah in praznikih tudi. s svežim mesom, kar je mogoče osobito na Veliki Planimi, ker je na razpolago v bližini кобе naravna ledenica, takozvana ve-ternica.
—	Mesto poštarja je razpisano pri c. ki*, poštnem uradu Stražišče pri Kranju.
—	Nesreča. Ko se je minolo sredo peljal župnik Andrej Češenj iz Podgrada v Novo mesto, ga sreča na državni cesti med 6 in 7 km avtomobil. Konj se splaši, urno obrne in prevrne voz. Voz jc precej poškodovan, župniku pa se ni nič hudega zgodilo, ker je zadel na gladko tratino. Vožnja z avtomobilom čez Gorjance je nevarna radi mrno-gih ovinkov, ki ovirajo vsak razgled po cesti.
—	Prisiljenec pobegnil. Odkuiil jo
je dne 20. junija, ko je razsajala tista huda nevihta, v Goričah pri Medvodah od dela prisiljenec Engelbert Gram-mer, doma iz Gornje Avstrijskega, 30 let star, ter jo mahnil proti Kranju.
—	V Ameriki umrla rojaka. V Ra-meyu, Pa., je umrl dne 3. junija rojak Fran Kotnik iz Ribnice na Pohorju na Spodnjem Štajerskem. V Ameriki je bil nekaj čez sedem let ter ostavlja vdovo in petero otrok. — V Tollerburgu, Colo., se je ponesrečil rojak Jožef Drab. Zaposlen je bil v premogovniku v Tollerburgu. Ponesrečil se je pri preva« žanju premoga; bil je namreč voznik. Blizu 15 ton težak kamen je padel nanj in so ga le s težavo dobili izpod njega. Zlomilo mu je popolnoma zgornji del života in desno nogo. Bil je tri leta v Ameriki. V domovini zapušča mater in sestro.
Merske novice.
— Slov. katol. akad. tehn. društvo
»Zarja« v Gradcu priredi v torek, dne 2. julija svoj 4. redni občni zbor.
š Poslanci za po toči oškodovane kraje. Poslanec Brenčič in tovariši so stavili nujen predlog za po toči poškodovane posestnike v Cirkovcah, Sv. Lovrenc Dr. polje, Zg. Pristava in Haloze, in zahtevali, da se škoda takoj ceni in eksekutivne terjatve takoj ustavijo in poškodovanim davek odpiše. Nadalje so poslanec Brenčič in tovariši takoj potrebne korake storili pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ptuju in zahtevali, da se takoj ceni škoda, katero je toča napravila 20. junija na rži, pšenici, koruzi, ječmenu in deloma tudi krompirju, na Dravskem polju najbolj v cirkovski, lovrenški fari in nekaj tudi v Halozah,
š Umrl je v Crešnjevcu pri Slovenski Bistrici učitelj g. A n t o n H r i -b e r n i k.
š šoštanjskl okrajni zastop. Cesar
je potrdil komornika in graščaka pl. Adamovicha načelnikom okrajnega zastopa v Šoštanju, Josipa Skaza pa njegovim namestnikom.
š Odprtje mej za živino med Ogrsko, Hrvaško in Avstrijo je zopet dovoljeno. Vsled tega se v Ormožu vrši v kratkem velik sejm. Pričakovati je iz Hrvaške veliko živine.
š Toča je napravila na Polzeli pri Celju ogromno škodo. Naletavala je ob zadnji nevihti ponoči tako gosto, da so jo še drugi dan našli ležati v jarkih. Napravila je posebno po žitnih poljih precej škode.
š Birma v Celju. Jutri, na praznik sv. Petra in Pavla, se vrši birma v farni cerkvi. V nedeljo pa je birmovanje v nemški ali Marijini cerkvi.
š Utonila. Kegel Marija, učenka II. razreda ljudske šole pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, je utonila v Velki. Revica je zaspala blizu potoka, v spanju se obrnila in padla v vodo.
š Krajni šolski svet v št. Lenartu V Slov. goricah. Predsednikom krajne-ga šolskega sveta, v katerem je 6 Slovencev in 5 nasprotnikov, je bil izvoljen župnik g. Josip Janžekovič, podpredsednikom in hlagajničarjem pa g. nadučitelj J. Kopič.
š Poročila se je pri Sv. Petru na Medvedjem selu gdč. Pepca Mešiček z g. Jurijem Vrečkom.
š Umrl je v Praprotnem pri Hrastniku Matija Zupan, p. d. Bej, posestnik in podpredsednik lovskega društva »Jelenec« v Hrastniku, star 72 let.
š Glasbena šola v Celju priredi dne 3. julija ob pol 8. uri zvečer koncert v veliki dvorani »Narodnega doma« v Celju.
š Živinski sejmi. Iz celjske okolice: Živinski sejmi v Celju ali najbližji okolici so živa potreba. V mestu so prišli čisto na nič; treba bo torej misliti nanje okoliški občini — in sicer bi naj prišli v Gaber je. Ali bi ne kazalo vpeljati mesečnih govejih, svinjskih in Četrtletnih konjskih sejmov? Naj bi v tem važnem vprašanju okoliška občina storila čimpreje vse potrebno. Dalje se kaže v Gaberju potreba po tedenskih sejmih za živila. Čemu bi hodili iz obljudene okolice ljudje na celjski trg in puščali denar v mestu? Na delo, naši občinski zastopniki!
š Smrt na železniški progi. Iz Konjic: V Spodnjih Lažah pri Konjicah je šel čez železniško progo triletni sinček Alojzij čenč posestnice Antonije čenč. :V istem hipu pa je prišel vlak in dečka povozil do smrti.
š Nesreča na cesti. Tc dni je peljal 761etni posestnik Jože Krajne težko naložen enovprežni voz po cesti iz Sp. Hudinje pri Celju proti Šmarjeti. Njemu nasproti je v polnem diru pripeljal neki moški z motornim kolesom. Konj se je splašil in zdirjal. Jože Krajne je bil vržen z močjo na cesto in je obležal z veliko rano na tleh. Ljudje so ustavili konja in prepeljali Krajnca v bolnišnico.
š Pijana mladina. Iz Pragerskega. Na cesti pred Steinklauberjevo gostilno so se stepli fantje. V pretepu je nekdo čevljarskega pomočnika Štefana Rudolfa iz Leskovca z nožem zabodel v trebuh. Težko ranjenega so spravili v mariborsko bolnišnico. — Na Humu pri Ormožu so se stepli v neki gostilni fantje. 191etni že štirikrat zaradi pretepov kaznovani fant Matija Krajne je brez vzroka zabodel v prsa popolnoma mirnega hlapca Lovrenca Kosa in ga smrtnonevarno ranil. Nato se je sam javil orožnikom. — V Spodnji Pohanci pri Brežicah so zadnjo nedeljo pili v lamošnji gostilni fantje. Med njimi se je nahajal tudi tam na dopustu sc nahajajoči infanterist Janež Pleterski. Med seboj so se nekaj sprli. Drugi fantje so se oborožili s sekirami, noži, poleni, Pleterski pa je vzel bajonet. Fant Maks Kožar sc je spravil s sekiro nad fanta Jožeta Vimpolška in Maksa Krošlna. Ta dva pa sta ga z vilami pobila na tla. Zadobil je težke poškodbe ter so ga morali spraviti v brežiško bolnišnico.
š Zaradi meje vojska. V Sturmavi pri Ptuju so se te dni sešli posestniki, da bi določili mejo med travniki. Pri tem elelu pa se niso mogli razumeti in so se končno stepli. Kmet Jurij Jakopin je bil v pretepu težko ranjen in dvomijo, da bo okreval.
š Umrl je v Črcšnjevcu pri Slov. Bistrici učitelj g. Anton Hribernik.
š Alkohol ga je spravil v grob. Na Dobrni pri Celju jc v nedeljo po različnih gostilnah popival posestnik Martin Verhovnik od Sv. Jošta na lvozjaku. Ponoči se jc močno vinjen
napotil po gorski stezi proti dofnu. V ponedeljek zjutraj pa so ga našli ob poti mrtvega.
š Zaradi poneverbo so v Gradcu zaprli 371etnega v Idrijo na Kranjskem pristojnega pomožnega delavca Ant. Sedej. Izročili so ga sodišču.
š Oče In sin. Iz Celja: Pri posestniku Antonu Čehovinu v Tremarjih pri Celju živi njegov žc bolj prileten oče. Sin jc ž njim že dalje časa zelo surovo in grdo ravnal. Pustil ga je, da je ležal v ušivih cunjah bolan na kupu gnile slame. Tudi jesti mu ni dal ničesar ter je oče s povzdignjenimi rokami prosil orožnika, naj ga spravi v bolnišnico. Temu grdemu sinovemu ravnanju so napravili konec sosedje s tem, da so surovega sina naznanili
orožnikom.

ZAKLJUČENO ZASEDANJE OGRSKO-HRVAŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Tisza je zaključil zasedanje ogr-sko-hrvaškega državnega zbora z daljšim govorom, v katerem je izvajal, da je bilo najdaljše na Ogrskem in da ni imel državni zbor že dve leti počitnic. Zadovoljna je lahko zbornica s storjenim delom, ker je onemogočila obstrukcijo in zagotovila delozmožnost zbornice.
VOJAŠKA VSTAJA V ALBANIJI. .
Turški notranji minister se je dne, i 27. junija posvetoval z velikim vezirjem in ga obvestil, da se vojaška vstaja nevarno širi. Z ozirom na vstajo v Albaniji je demisioniral Sajd paša. Ministrski svet je nato brez Sajd paše sklenil o velikem vezirstvu se pogajati s Hilmi in s Hacki pašo. Turška vlada dobiva vedno poročila o vstaji. Albanski senator Akif je dobil brzojavko iz Monastira, po kateri so vjeli vstaški vojaki valija v Monastiru in mestnega poveljnika. Vojaška vstaja se vedno bolj razširja. V Monastiru revoltira že 12 bataljonov, štirje bataljoni so se združili žc z albanskimi vstaši. Neki vodilni državnik je izjavil, da je sedanja vstaja precej podobna vstaji proti sultanu Abdul Ilamidu. Boje se, da. se pridruži vstašem tudi posadka v Carigradu. Sumijo, da vodi vstajo vali v Solunu. Turška vlada seveda še vedno zakriva dejanski položaj in še vedno trdi, da so dezertirali v Monastiru le 4 častniki in 180 vojakov, v Perlepu 2 častnika in 35 vojakov, v Ochridi pa 2 častnika i ii 2o vojakov. Major Rjaci bej bo posredoval pri beguncih, iz Carigrada je pa odpotoval glavni tajnik mladoturškega odbora major Eub Sabri, da pomiri vstaške vojake. Vojaški begunci zahtevajo izpremembo vlade razun notranjega ministra in razpust, oziroma očiščenje mladoturškega odbora. Vlada ni složna, kako postopati z vstaši. Nekateri ministri se zavzemajo za to, da se vstaši pomire, drugi pa zahtevajo, da naj se s silo nastopi proti vstašem. Turška vlada seveda dementira, da bi bili begunci odvedli seboj valija in poveljnika v Monastiru.
CERKVENE VESTI.
Duhovne vaje za duhovnike. Čč.
gg. duhovnikom, kateri hočejo pri jezuitih v Ljubljani narediti duhovne vaje, se naznanja, da se bodo iste vodile. žc meseca julija vsak teden. Začetek vsak ponedeljek zvečer ob 6. uri, sklep v petek zjutraj, čč. gg. naj blagovoljno naznanijo svoj prihod predstoj-ništvu.
borzni špekulaciji, ki jo goje v prvi vrsti podružnice velebank v provinci.
Ogrsko denarništvo. Kakor znano, je na Ogrskem veliko število denarnih zavodov, ki so za časa zadnje krize mnogo trpeli ter so sedaj na koncu svojih sil, tako da morajo prositi pomoči pri večjih zavodih. Velikim bankam pride zadrega manjših ravno prav ter bodo porabile priliko, da se otresejo nadležne konkurence ali jo pa vsaj neškodljivo naredile; pristale so namreč velebanke v saniranje malih zavodov le pod pogojem, da zvarć iz več malih bank v mestih eno samo ter jo združijo s svojimi zavodi. Kočljivo je le pri tem osebno vprašanje, kam z odvisnimi ravnatelji, saj je bilo več »bank« ustanovljenih nc toliko iz trgovske potrebe, kakor dostikrat samo radi tega, ker se je komu zahotelo biti bančni ravnatelj, pa je našel prijatelje in znance, ki so zložili potrebno vsoto, da je mogel zavod pričeti s poslovanjem.
Izseljeniško pristanišče Emden. Nemška vlada je zavrgla prošnjo družbe »Deutsche Rhederei« za podelitev koncesije prevažanja izseljencev iz pristanišča Emden v Ameriko, To je važno tudi za avstrijsko izseljeništvo, ker bi morali v slučaju podelitve koncesije računih z reklamnimi cenami za prevoz, kar bi izseljeniško gibanje gotovo še povečalo.
Gospodorslvo.
Železni kartel. Na Dunaju se je pričela 17. t. m. kartelna anketa, ki jo je vpoklicalo trgovinsko ministrstvo, ter sedaj zboruje že skoro dva meseca, z nadaljevanjem svojega posvetovanja in jc sedaj na vrsti železni kartel, — Isti dan je bil otvor-jen v Haagu mednarodni kongres za ureditev svetovnega meničnega prava.
Podružnice velebank, V eni izmed zadnjih sej poslanske zbornice na Dunaju je vložil poslanec Steinwender s svojimi tovariši interpelacijo, ki je lahko precejšnjega pomena za avstrijsko denarništvo. Peča se predvsem s podružnicami velebank v provinci, ki delajo domačim pro-vincijalnim zavodom hudo konkurenco v škodo liipotečnemu kreditu, ker z enakimi obrestnimi pogoji kakor hranilnice tekmujejo s temi ter tako ljudske prihranke v svoje blagajne izvabljajo. Banke ne negujejo hipotečnega posla, odtegujejo pa hranilnicam vloge, tako da tc nc morejo v zadostni meri dajati hipotečnih kreditov. Steinwender predlaga, da sc dovoljenja za sprejemanje hranilnih vlog pri bankah omeje, posebno pa ne dajejo novoustanovljenim podružnicam ter zahteva dalje, da naj ministrstvo skoro kaj ukrene proti
LjuDijffliske novice.
lj Vrtna veselica, ki se bo vršila jutri, na praznik sv. Petra in Pavla, ob pol 5. uri popoldne na vrtu »Rokodelskega doma«, obeta biti v vsakem oziru jako zanimiva. Pevci kat. društva rokodelskih pomočnikov bodo zapeli več lepih zborov, v katerih nastopijo tudi soiisti. Za zabavo bodo zlasti poskrbeli »Koncertni muzikantje«, »Kamniški knajpovci« in pevci kupletov. Zlasti zanimivo pa bo, da se bo jutri prvikrat čula godba na lok — izvajana s kla-violinami. — Jutri torej na vrt »Rokodelskega doma!
lj Po Hribarjevem vzorcu. Dve leti pred svojim padcem je pričel Ivan Hribar za vsako stvar »Slovencu« pošiljati popravke. Popravkov je kar deževalo in konečno je ta dež Ivana Hribarja spral z mestnega magistrata. Novi gospod župan je pričel jako zgodaj posnemati Iv. Hribarja. Razumemo, da mu je neprijetno, ako celo liberalno občinstvo kritizira, da je liberalna večina zamudila varovati koristi ljubljanskega prebival stva pri poglobljenju Gruberjevega kanala in poglobljenju Ljubljanice. Dejstvo je, da so občinski svetniki S. L. Š. takoj pri svojem vstopu na ves glas opozarjali na mnogoštevilne storjene napake, žalibog, da v marsikaterem oziru prepozno, ker je večina že prej tako zavo' "'a, da je morala biti uprav slepa. Čt ji bila pred leti že opozicija v občinskem svetu, bi tudi v tem oziru marsikaj napravila. S svojim zgodovinskim kimanjem je večina pustila, da se ni pazilo na interese mesta in prebivalstva tako, kot bi se moralo. Na to, da bi moral te interese združen z občinskim svetom varovati zastopnik občinskega sveta v glavnem odboru za osuševanje močvirja, so večino opozorili šele zastopniki S. L. S. In novi gospod mestni župan, ki je na shodih toliko govoril o smradu ljubljanskih kanalov, je med tem nad kanali zaspal. Kajti večina se tako briga za vso stvar, da po konstituiranju novega občinskega sveta še dosedaj ni izvolila svojega zastopnika v glavni odbor za osuševanje barja in da občinski svet šc sedaj zastopa v močvirskem odboru gospod iz Hribarjeve dobe. Kar se pa tiče regulacije nadvojvode Friderika ceste, bo pa prilika še govoriti in dokazati, da bi bila regulacija mnogo boljša, če bi se ob pravem času vsaj deloma upoštevali nasveti zastopnikov S. L. S. in po njih intervenciji potem stopili v zvezo za prispevke z faktorji, na katere je večina pri tem popolnoma pozabila. Dolžnost večine je misliti na take stvari, saj je ta veČina iskreno pozdravila Šukljejcvo konsta-tiranje, da je dr. Tavčar v deželnem zboru dejal, da se opozicija lahko omejuje na kritiko. Tem večja krivda večine pa je, ako se pri vsaki priliki po Hribarjevem vzorcu z veliko ošabnostjo drži svoje trmoglavosti.
I t Občinski svetnik S. L. S. Tomaž Novak Je socialnim demokratom resnico povedali Shod S. L. S. v Trnovem je združenim »delavskim prijateljem« liberalcem in socialnim demokratom nekoliko štrene zmešal. Po takih shodih sc celo marsikateremu socialnemu demokratu čudno zdi, da zastopnik socialne demokracije v občinskem svetu tako vdano in ponižno za liberalci hodi. To se zdi čudno celo nekaterim gospodom v vodstvu socialifo - demokratične stranke, ki so zato na stran-
karskem znoru socialne demokracije poučevali Etbina Kristana, naj včasih kaj vpraša, kaj misli storiti. Kako pa je to svarilo Etbin Kristan razumel? V, občinskem svetu je opozicija pri poročilu o računskem sklepu užit-iTlnskega zakupa izjavila, da ne more glasovati za, ker ni zastopana v direk-toriju, da zato ne more prevzeti nobene odgovornosti, kar ondi delajo liberalni gospodje, ki so sami med sebojj Edini zastopnik socialne demokracije) Etbin Kristan, je od opozicije glasoval za poročilo direktorlja užitninskega zakupa, dasi tudi socialna demokracija nc vć, kaj se vse godi v direktoriju. Tako globoko zaupa Etbin Kristan liberalcem, in to naj bi bil opozicionaleri zastopnik, zastopnik delavskih slojev. Pri glasovanju se je Etbin Kristan ži-riral za zastopnika Petra Grasellija in sličnih takih zastopnikov liberalnih sinekur! Zato je uprav smešno, če sedaj v »Zarji« proti njim vpije in jim pravi, da imajo »socialno politiko, ki ni vredna črvivega oreha in je od muh«. S svojim glasovanjem jim je izrekel največje zaupanje! Ali ni to nad vse komičen prizor: Etbin Kristan, ki je bil izvoljen kot opozicionalec, celo pri taki točki glasuje z liberalno večino! Zato je občinski svetnik S. L. S. Tomaž Novak imel prav, ko je vrgel Etbinu Kristanu v obraz, da gre skozi drn in strn z liberalci — to stoji; samo pri kakem predlogu, ki bi bil ugoden za delavstvo, liberalci Etbina Kristana zapuste in ima tak predlog samo glasove Slovenske Ljudske Stranke! Edino odkrite in odločne zastopnike imajo trpeči sloji le v zastopnikih Slovenske Ljudske Stranke
lj Osebne vesti. Za poštna asistenta v področju tržaškega poštnega ravnateljstva sta imenovana Karel Čeh, ognjičar pri trdnjavskem polku št. 4, in E r n e s t F e r e n č i č, računski podčastnik I. razreda trdnjavskega polka št. 4.
lj šentjakobsko prosvetno društva
priredi svoj izlet v nedeljo, 7. julija, v Šmarje in k Sv. Magdaleni. Člani in njihovi prijatelji, ki sc žele udeležiti, naj se javijo v društvu vsaj do četrtka, dne 4. julija, kjer je razpoložen natančnejši spored.
lj Nogometna tekma. Jutri, v so« boto se vrši nogometna tekma, in sicei med moštvi: »Erster Klagenfurtet Atletick- und Sportklub«, II. moštvo; kontra. »Hermes«, II. moštvo. V nedelje dne 30. t. m. pa se vrši revanehe med ljubljanskim nemškim moštvom in »Hermes«, II. moštvom. Precej hud boj se bo razvil med ljubljanskimi Nemci in »Hermesom«, ker je ostala zadnja tekma ncodločljiva (4:4).
Za nedeljski božjepotni izlet na Ža> lostno goro se kaže v naših krogib vedno večje zanimanje. Velik del ude. ležencev se odpelje s križevniško moško Marijino družbo z vlakom ob 1. uri popoldne, mnogo pa že ob 5., oziroma z vrhniškim vlakom ob pol 8. uri zjutraj; ker je poskrbljeno, da bo ob lepem vremenu na gori sv. maša okolu 10. ure. Popoldanska pobožnost se vrši ob vsa* kem vremenu in se prične ob 2. uri.
lj Kdo je olikan? Podzveza Orlo* za Kranjsko priredi v nedeljo na Vrlv niki, kakor znano, javno telovadbo. Oh tej priliki je plakatirala po reklamnih deskah svoje letake. Vsi ti letaki, kljub temu, da so dokaj visoko nalepljenij so potrgani, počečkani in na mnogih krajih z pocestnim blatom ometani Orli in pristaši S. L. S. jih gotovo niso! Nalašč smo se prepričali, da so letaki za praški sokolski zlet celi in nedotaknjeni, znamenje, da se nihče ni zmenil iz našega tabora zanje. Iz tega se vidi, kako se izvestni naprednjaki pokažejo v pravem barabskem duhu in v neotesani sliki. Bratje Orli naj pa lepo manifestirajo v nedeljo na Vrhniki!
lj Na oklicih so: Emerik Zelinka, knjigovodja, z Alojzijo Malič, konto-ristinjo. — Ivan Lindtner, trgovec, z Franjo Klun, vdovo Žnidaršič, trgovko. Peter Rošker, gostilničar, z Marijo Skubi, kontoristinjo. — Ferdinand Leske, narednik pri 17. pešpolku, z Heleno Lindtner. — Anton Jamnik, krojač, z Leopoldino Porenta.
— šišensko prosvet. društvo prire-t di svojim članom in znancem na praznik, dne 29. junija 1912 društveni izlet: Zalog—Dev. M. Polje,—Vevče in Studenec. Spored: 1. Zbirališče točno ob 7. uri zjutraj pred južnim kolodvorom. Ker ne bomo imeli skupne svete maše, so opozarja udeležnike, da se svete ma. še že preje udeleže. — 2. Odhod z vlakom v Zalog. — 3. Ogled popirnice v Vevčah. — i. Skupno kosilo v D. M. v Polju pri županu g. Dimniku, kjer bo svirala Orlovska godba. — 5. Ogled deželne blaznice na Studencu itd. —
Dober teh ! Zdrav želodcc imamo in nikakih bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Fellerjevo odvajalno Rhabarbara kroglico z znamko „Elsa-kroglice". Svetujemo Vam iz lastno izkušnje, poskusite iste, ki pospešujejo prebave in kvepe želodec, 6 škatlic franko 1 krone. Izdelovatclj saujo lekarnar E. V. Foller v Stubici, Ekatrg 28o (Hrvatsko).	392d
lj Promocija. Gospod Rihard Kriš, pravni praktikant deželne sodnije v Celovcu, najstarejši sin znanega re-stavralerja ljubljanskega gosp. Kriša pri »Zvezdi« jc 26. t. m. promoviral doktorjem.
lj Slavno mestno policijo vprašamo, ako je dovoljeno stražnikom v službi voziti se brez sablje? To pa radi tega, ker je stražnik št. 1 v nedeljo, ko se je vnel oni voz sena na Opekarski cesti, dal svojo sabljo neki ženski, potem pa drvil proti mestu. In med tem časom je pa stražnik Plevel z drugimi gosti ondotne gostilne gasil ogenj. Ko je prišel stražnik št. 1 nazaj, je bilo že pogašeno. Toliko v pojasnilo »Slov. Narodu«.
lj Konecletni šolski izpiti v šoli »Glasbene Matice« iz različnih glasbenih inštrumentov, petja in glasbenih predmetov se vrše dne 1., 2., 3. in 4. julija v šolski dvorani »Glasbene Matice«, Vegova ulica št. 5. Začetek izpitom je v navedenih dnevih vselej ob pol 5. uri popoldne. Pristop k tem izpitom je dovoljen staršem gojencev ali njih namestnikom, društvenim članom ter dobrotnikom tega zavoda.
lj Nova cerkev v Ljubljani. Na oglu Elizabetne ceste in Ciril-Metodove ulice v Ljubljani se je pričela graditi cerkev sv. Jožefa oo. jezuitov. Potrebo nove cerkve sv. Jožefa izpričuje dejstvo, da je sedanja začasna kapelica sv. Jožefa pri oo. jezuitih vedno izvrstno obiskana ter enako priljubljena inteligenci kakor priprostemu ljudstvu, ki zlasti ob nedeljah in praznikih zjutraj rado prihaja svoje verske dolžnosti spolno-vat.
lj Uiični napisi v Ljubljani. Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo g. Line Kreuter-Galle in g. Staudacherja proti samoslovenskim uličnim napisom na hišah nemških posestnikov v Ljubljani.
lj Umrli so v Ljubljani: Amalija Vičič, žena knjigovodje, 78 let. — Helena Rode, pomožna usmiljenka, 55 let. — Franja Orehek, uboga, 37 let. — Alojzij Jenko, kajžar, 38 let. — Janez Bole, posestnik, 50 let.
lj Med grabljicami. Včeraj popoldne sta se na nekem travniku v Mestnem logu 351etna grabljica Alojzija Jančar in 541etna Uršula Ivane iz Goč pri Turjaku nekaj sprle. Regljanje je trajalo toliko časa, da je Ivanč.evo prijela taka jeza, da je zgrabila za grablje ter svojo nasprotnico z njim udarila po obrazu, pri čemur ji je eno nosnico z grabljinem zobom skoraj popolnoma razparala. Jančarjevo so odvedli na osrednjo policijsko stražnico, kjer ji je dal policijski zdravnik g. di\ Illner prvo pomoč ter odredil, da so jo potem z rešimnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico. Ivančevo je pa policija aretovala in izročila sodišču.
lj Aretacije. Pri pogonu je aretovala policija v Šentjakobskem ' predmestju neko mlado brezposelno služkinjo iz Dolenjskega in brezdelnega Ivana Emeršiča iz Spodnje Štajerske. Dognalo se je, da je Emeršič začetkom t. 1. v Florijanski ulici, kjer je stanoval, pokradel več obleke in perila. V njegovem kovčegu so našli več perila, galoš, obuval, zidarskega orodja, ključev, električne žice, razglednic, knjig, kozarcev in dr., kar je pokradel, ko je delal po hišah kot stavbni delavec, raznim strankam in svojim delodajalcem. Oddali so ga c. kr. deželnemu sodišču.
lj Službe išče priden in pošten mladenič, star 26 let. Gre za dninarja ali slugo. Priporočamo ga prav toplo. Naslov se izve pri našem uredništvu.
Čez noč zamore obogateli, kdor kupi turško srečko v korist »Slovenski Straži« in ž njo pri žrebanju dne 1. avgusta t. 1. zadene glavni dobitek 400.000 frankov. Mesečni obrok znaša samo 4 krone 75 vinarjev. Vsak naročnik dobi eno srečko v korist revnim otrokom z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. — Pojasnila daje za »Slovensko Stražo« g. Valentin Urbančič, Ljubljana.	џ
PrlmorsKe vesli.
p Protestni shod v Branici smo
imeli v nedeljo 23. t. m. Shod je uspel izvrstno. Govorili so g. jurist Jež, župnik Kranjec in domači g. kurat.
p Špijonaža. Goriška policija jc aretirala nekega brusarja, Ivana Clemente iz Tarcctte v videmski provinci, ker jo osumljen špijonaže.
p V goriškem preiskovalnem zaporu sedi radi vohunstva 13 ljudi. Posebno po Kanalskem in Bovškem imajo orožniki pazljivo oko na vsak količkaj sumljiv individuum. Govori se pa, da ni nič kaj pazljivo oko postave na neko hišo v Gorici, kjer se zbirajo — kakor se govori — navdušeni Mazzinijan-ci in muzicirajo in popevajo — kaj? Avstrijske himne najbrže ne!
p Porotno zasedanje v juniju je letos odpadlo. Kragelj, ki je bil obtožen umora, je umrl, zastopnik odgovornega urednika »Soče«, katero je tožil urednik Kremžar, je predlagal delegacijo drugega sodnega dvora v tržaški nadsod-jniji, zastopnik zasebnega obtožitelja Lenassija pa delegacijo sodnega dvora, ki ne spada pod tržaško nadsodnijo. — Zato so bile suspendirane obravnave in se je to v zadnjem momentu brzojivalo vsem porotnikom.
p Razpuščena laška društva. Tr-žaško namestništvo je na podlagi § 24. drž. zak. razpustilo italijansko dijaško društvo »Societd degli študenti trie-stini« v Trstu in goriško »Societa degli študenti friulani«.
p Zastrupila se je 17 letna Evge-nija Sušan v Trstu ter v bolnici umrla. Vzrok samoumoru je nesrečna ljubezen.
p Strela je udarila v torek zjutraj v Brumi pri Gradiški v neko hišo in ubila domačo gospodinjo, ki je v kuhinji pospravljala. Ostali družini se ni zgodilo ničesar.
p Štrajk zidarjev v Gorici traja že sedmi teden. Do zdaj ni prišlo do nobenega zbližanja. Gospodarji se izgovarjajo, češ, da ni sedaj dela v Gorici. Na znano spomenico zidarjev, ki so jo sestavili socialisti, niso dali niti odgovora.
p Samoumori. 411etna Antonija Zarič je v Trstu iz neznanega vzroka skočila v morje. Rešila jo je pomorska finančna straža. Zaričevo so prepeljali v bolnico. — 211etna šivilja Terezija Ukmar v Trstu je zakurila oglje in hotela umreti, a so jo pravočasno rešili in spravili izven nevarnosti. Prepeljali so jo v bolnico. Vzrok: nesrečna ljubezen.
p Novi židovski tempelj so slovesno otvorili v Trstu. Krasna stavba priča, da je Trst, kolikor ga je laškega, v mogočnih židovskih rokah.
Rožne stvori.
Posadka v Budimpešti. V Budimpešto so odposlali dva bataljona 2. pešpolka iz Kronstadta na Sedmograškem, 2. bosensko - hercegovski pešpolk iz Gradca in 4. bos.-herc. pešpolk iz Trsta, da nadomestijo moštvo, ki je šlo za žetev na dopust. Boje se menda političnih demonstracij.
Nemiri radi podraženja mesa. V New Yorku so bile velike demonstracije, ker so mesarji podražili cene mesu. Več tisoč žensk je demonstriralo po ulicah ter razbijalo mesnice.
Egiptovski kedive Fuad paša je te dni obiskal Belgrad.
V Tripolisu prične izhajati prvi laški dnevnik »La nuova Italia«.
Devetletni umetnik. Jožko Barton, devetletni virtuoz na gosli, učenec profesorja Suchega na praškem konserva-toriju je koncertiral nedavno tega v Kraljevem Gradcu in dosegel uspeh, kakršnega Kraljevi Gradec ne pomni. Dasi je bil v imenovanem mestu docela nepoznan, je bilo gledališče ob njegovem koncertu prav polno. Splošno priznana mojstrska dovršenost je pričala o njegovi nenavadni nadarjenosti. Koncert mladega umetnika bo ostal, kakor pravi »Illas«, vsem poslušalcem dolgo v spominu.
Telefonsko zvezo Berolin—Stock-holm v kratkem izvedejo. Pozikusi so se prav dobro obnesli. Telefonski zvezi Berolin— Stockholm bo sledila telefonska zveza z Londonom.
c Semiška dekanija ima sestanek sodalitatis ss. Cordis Jesu v sredo, t. j. 3. julija, na Planini (Stockendorf). Začetek ob pol 11. uri dopoldne.
Spominki prvega svetega obhajila.
Zelo lepo izvršene slike v obliki 28 V- X 19'/a cm s lovenskimi napisi in prostorom za vpis prvoobhajančevega in darovalčevega imena se dobe v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani po zelo nizki ceni 20 vinarjev izvod. Isti spominki se dobe tudi pod celuloidom po 90 vinarjev izvod. Obe izvršitvi napravite kljub nizkim cenam vtis dragocenega darila.
Telefonsko in brzojavna poročilo.
CESAR V IŠLU.
KI, 28. junija. Tu že pripravljajo prostore za cesarjevo poletno bivanje v Išlu.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Dunaj, 28. junija. Gosposka zbornica je danes sprejela predlogo o deželni brambi.
NAUČNI MINISTER V PRAGI.
Dunaj, 28. junija. Nemški nacionalci so radi potovanja naučnega ministra v Prago jako razburjeni. Danes ponoči so nemški nacionalci imeli sejo, v kateri so sklenili, cla glasujejo za proračunski provizorij, da pa izreko nezaupnico vladi. Radi razburjenja v nemško-nacionalnem taboru je bilo ocl vlade za-trjevano, da si naučni minister ogleda le obe praški univerzi, danes pa prihaja iz Prage naslednja vest: Naučni minister Hussarek je danes došel v Prago ter obiskal češko in nemško univerzo. Naučni minister se udeleži odkritja Pa-lackovega spomenika, ineognito se pa udeleži tudi javne telovadbe Sokolov, in sicer v črnorumeno drapirani laži češkega ces. namestnika. Iz Prage se naučni minister poda k pasionskim igram v Erl.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 28. junija. V državnem zboru je bila včeraj zvečer končana generalna debata o proračunskem provizo-riju. Specialno debato končajo v pone-deljskovi seji, ki se prične v ponedeljek ob 3. uri popoldne. Tako nastopi dva-clnevni ex lex položaj.
Dunaj, 28. junija. Državni zbor bo zboroval k večjemu do 6. julija, nakar odidejo poslanci na poletne počitnice. Rešenih bo poleg proračunskega provi-zorija še nekaj manjših predlog, tako predloga o zavarovanju ob nezgodah mornarjev in predloga o hišnonajem-ninskem davku.
Dunaj, 28. junija. Poljski klub je sklenil, da glasuje proti Tomšikovemu predlogu, naj se določi 70 milijonov K za zboljšanje položaja železničarjev.
Dunaj, 28. junija. Nemškoradikal-na zveza je imela sejo. Med nemškimi radikalci je radi Hussarekovega potovanja v Prago jako srdito razpoloženje.
SLOVANSKI ČASNIKARSKI KONGRES V PRAGI.
Praga, 28. junija. Slovanskega časnikarskega kongresa se udeležuje 160 časnikarjev. Vesti, da bi se nemški bur-ši in ruski Sokoli stepli, niso resnične.
BILINSKI,
Mostar, 28. junija. Skupni finančni minister Bilinski se je iz Mostara podal v Metkovič.
HERVOIČ OPERIRAN.
Zagreb, 28. junija. Svetnika Her-voića so operirali, cla mu izločijo krog-ljo iz glave. Položaj Ilervoičev je tudi nadalje skrajno resen.
ČUVAJEV A IZJAVA.
Budimpešta, 28. junija. Čuvaj, ki se mueli tu, je rekel nekemu novinarju, da so vse vesti o njegovem odstopu kot komisarju neresnične, češ, da se v Hrvaški še niso polegle strasti. V jeseni da bo hrvaško vprašanje v ccloti rešeno in takrat pride na dnevni red tudi zopetno imenovanje bana. Čuvaj jutri odpotuje v Zagreb.
RUSIJA PROTI NEMČIJI.
Berolin, 28. junija, lz Peterburga se baje po uradnih virih poroča, cla zahteva Rusija, cla mora Nemčija takoj vohunstva osumljenega ruskega kapitana Kosteviča izpustiti iz preiskovalnega zapora in se opravičiti. Berolinski poučeni krogi glede na to poročilo izjavljajo, da ruska diplomacija v tej zadevi še ni uradno nastopila in da se tudi še ni mogla pogajati, marveč sc je omejila le na poizvedbe.
REKTORJA DUNAJSKEGA VSEUČILIŠČA IN NEMŠKE TEHNIKE V BRNU.
Dunaj, 28. junija. Za rektorja dunajskega vseučilišča je izvoljen profesor patologične anatomije dvorni svetnik dr. Anton Weichselbaum.
Brno, 28. junija. Za rektorja nemške tehnike v Brnu je izvoljen izredni profesor fizike dr. Gustav Jaumann. IZREDNI OBČNI ZBOR KRANJSKE ŽELEZOINDUSTRIJSKE DRUŽBE.
Dunaj, 28. junija. Izredni občni zbor kranjske železoindustrijske družbe je sklenil zvišati kapital od 4 milijone na 18 milijonov kron.
ČISTI DOHODEK AVSTRO-OGRSKE BANKE.
Dunaj, 28. junija. Čisti dohodek av-stro-ogrske banke za prvi semester znaša 20,697.000 K proti 13,118.000 K lanskega leta.
SREČEN BEROLIN ČEZ — 400 LET.
Berolin, 28. junija. V včerajšnji seji obč. sveta je povzročila mnogo smeha oporoka umrlega svetnika upravnega sodišča E 1 s n e r j a pl. Gro-nova, ki je zapustil mestni občini berolinski 2000 mark pod pogojem, da se mora ta kapital toliko časa obrestovati, da doseže visokost mestnih dolgov, ki znašajo sedaj okolu 700 milijonov kron. Med veliko veselostjo je bila zapuščina sprejeta. Izračunalo se je, da bo vsota 2000 mark v 400 letih narasla na pet in pol milijard.
KOT VOHUN ARETIRANI POROČNIK.
Berolin, 28. junija. Artiljerijski poročnik Duhu je bil osumljen vohunstva v Aleksandrovu aretiran. STAVKA NATAKARJEV V PRAGI.
Praga, 28. junija. 1000 natakarjev v Pragi je porabilo priliko sokolskega zleta ter je pričelo stavkati. Natakarji mislijo, da bodo tako prisilili gospo-* clarje clo koncesij.
BLAZNIKOVA ZAPUŠČINA.
Toulose, 28. junija. V tukajšnji blaznici umrli zasebnik Sawene je zapustil španskemu kralju dva in pol milijona frankov. Sestra njegova ugo^ varja oporoki, češ, da njen brat takrat, ko je oporoko sestavljal, ni bil več pri pravi pameti.
STAVKA MIZARSKIH POMOČNIKOV
v Gradcu.
Gradec, 28. junija. Mizarski pomočniki so odklonili petodstotno povišanje plače in prično v ponedeljek z delno stavko.
POVODNJI V ŠLEZIJI.
Vratislava, 28. junija. V mnogih krajih je poplavila voda pokrajino in napravila na polju ogromno škodo.
PONESREČENA JAPONSKA BOJNA LADJA.
Tokio, 28. junija. Japonska bojna ladia »Naniva« se je pri Kurilih potopila. Moštvo se je rešilo. UZMOVIČI NA PARIŠKI GLAVNI POŠTI.
Pariz, 28. junija. Na tukajšnji glavni pošti je bilo pokradenih veliko vrednostnih stvari. Policija upa, da kmalu dobi tatove.
BEG DRAŽDANSKEGA PONEVERJE-VALCA 260.000 MARK.
DraMane, 28. junija. Vse poizvedbe za pobeglim slugom Bruningom, ki je poneveril 260.000 mark, so ostale brezuspešne. Policija sodi, da se Brunning nahaja še vedno v Draždanih in je zato naprosila vsa draždanska kino-gledališča, predstavljati njegovo fotografijo.
NESREČA NA FRANCOSKI OKLOP-NICI.
Pariz, 28. junija. Dva pri strelnih vajah v Toulonu nevarno ranjena francoska mornarja sta odlikovana z redom častne legije. Nesrečo je povzročilo to, cla se je topova cev preveč razgrela. Umrli so radi poškodb že trije mornarji.
VELIK POŽAR V TEGELNU.
Berolin, 28. junija. Strašen požar je uničil v Tegelnu star Humbolcltov mlin. Zgorelo je 80.000 vreč moke. POLITI Z VRELIM TEKOČIM ŽELEZOM.
Lipsko, 28. junija. V tvornici strojev tvrdke Paschen v Koltlienu se je prekucnil kotel s 150 q vrelega tekočega železa. Železo je polilo več delav-
ж® Шк
Bodemo Si jo našli?
SJžemo gospodinjo, ki še ne vporablja Schichtovega mila I Hočemo ji pojasniti, da je zapravljivost, ie se
sisbim, torej drag!« milom uniluje*
pSiiiO
cev. Eden je bil takoj mrtev, ostali, ki so delali pri kotlu, so nevarno ranjeni.
KRVAVA RODBINSKA ŽALOIGRA.
Bromberg, 28. junija. Delavčeva žena Klatt je po prepiru z možem prerezala z britvijo vi*at svojemu triletnemu detetu, nakar je tudi sebe usmrtila.
DVA AVIATIKA PONESREČILA.
Berolin, 28. junija. Na letovišču v Johannisthalu sta ponesrečila dva avia-tika, nadporočnik Rietsclie s svojim učencem. Aparat je padel 30 do 40 m visoko na zemljo. Rietsche jc nevarno ranjen,' njegov učenec Foker je le neznatno poškodovan.
PONEVERJENJE V PETERBURŠKI BANKI.
Peterburg, 28. junija. Takozvano petcrburško bančno hišo ruske industrije so dale oblasti zapečatiti. Glavni organizator je poneveril nad 100.000 rabljev in so ga prijeli že meseca marca. V blagajnah so našli celih 18 ko-pejk. Vlagatelji, večinoma srednje-premožni ljudje, so prišli ob vse svoje vloge, približno 300.000 rubljev.
POROČNIK MORILEC.
Rim, 28. junija. Poročnika Paterno, ki je umoril grofico Trigono, so porotniki soglasno obsodili ter je bil Paterno obsojen na 20 letno prisilno delo.
interpelacija
poslanca Jakliča in tovarišev na gospoda poljedelskega ministra.
»Prizadevanju c. kr. poljedelskega ministrstva, posameznih deželnih zborov, kmetijskih družb, živinorejskih zadrug in drugih faktorjev se je posrečilo povzdigniti živinorejo kvalitativno in v zadnjem času tudi kvantitativno. Žalibog, da se v zadnjem času ne more tako lahko spraviti v denar, kakor se je prejšnja leta in da tudi cena ni več na isti višini, ki bi vzbujala živinorejca k intenzivnejši živinoreji. Doslej je c. in kr. avstrijska mornarica kupovala meso v monarhiji, ki ima za domače potrebščine vsekakor dovolj živine. C. in kr. avstrijska mornarica pa namerava opustiti nakupovanje mesa, oziroma živine v domači državi, ki vsako leto žrtvuje milijone denarja davkoplačevalcev za c. in kr. mornarico, in hoče dobivati meso iz Argen-tinije ter s tem živinorejce v monarhiji, ki so tudi davkoplačevalci, oškodovati vsako leto za stotisoče kron. Parnik »Ge-lida« od družbe Austro-Amerikana je pripeljal te dni za c. in kr. mornarico 400 ton zmrznjenega amerikanskega mesa, katerega hočejo porabiti za hrano moštvu na parnikih in trdnjavah. Denar, ki se vrže za amerikansko meso, je za nas izgubljen, in c. in kr. mornarica, ki bi morala nakupovati tudi vse viktualije, ki jih lahko dobi doma, podpira naravnost amerikanskega živinorejca in oškoduje živinorejce v monarhiji.
Da je tako ravnanje v vsakem oziru na škodo državi, v veliko škodo zlasti živinorejcem, in da c. in kr. mornarica nima od tega nobenih koristi, izprevidi lahko vsak človek.
Zaradi tega vprašamo gospoda poljedelskega ministra:
1.	Ali mu je znano, da je začela proviantna uprava c. in ki-, mornarice v Pulju kupovati za mornarico argentinsko meso?
2.	Ali se gospodu poljedelskemu ministru ne zdi, da bodo s tem oškodovani domači živinorejci, katerih davki se rabijo tudi za vojno mornarico.
3.	Ali hoče gospod poljedelski minister povedati na merodajnem mestu, da tako ravnanje c. in lcr. vojne mornarice ni gospodarsko, niti patrijotično ter hoče vse storiti, da bo c. in kr. vojna mornarica dobivala vse meso le od domačih živinorejcev.«
Dunaj, 25. junija 1912.
Nova učna Knjiga.
(Konec.)
Slabo vreme zaloti največkrat ravno kmeta pod milim nebom. Dobro je in potrebno, da se je domislil Ljudevit Stiasny 'tudi tega momenta in pokazal kmečki mladeži, kje in kaka nevarnost ji preti ob hudi uri. Še posebno všeč pa mi jo to, da ni prezrl ob tem ljudske izkušnje in filozofije, ki zveni tako mikavno in preprosto iz prerokovanja o vremenu.
Važno, dobro in tudi potrebno je za stanovsko izobrazbo, da izve tudi kmečka mladež nekoliko o prometu, obrti in tehniki. Ta oddelek berila je izboren. O njega veliki vrednosti ml pričajo že imena pisateljev. Ta oddelek pa je tudi nekaj čisto novega in zaradi tega se čudim tembolj, da je izdelan tako skrbno in vsestranski, Znak, da
je hotel zadovoljiti Ljudevit Stiasn? na
vse strani.
Kot izkušen pedagog, ve Ljudevit Stiasny, da je k popolni stanovski na-obrazbi treba tudi nekoliko znanja iz domoznanstva. Z lepimi berilniml sestavki vzbuja v srcih mladeži ljubav do domače grude, govorice, noše, običajev itd. Povsodi zveni izrek: »Ljubo doma, kdor ga ima!« — Posebno všeč pa mi je to, da se je oklenil pred vsem ožje domovine in da se je ognil suhoparnega opisovanja ter podal vso tozadevno snov v obliki potovalnega pripovedovanja. Ta ton se zdi meni ob zemljepieju najbolj hvaležen. In kako je to pripovedovanje! Ob njem se človek zave, da smo krenili tudi v kulturno smer. Lepo je tudi, da se je domislil sestavitelj berila iz matematičnega zemljepisja vsaj onega, kar mora o nebu in zemlji vedeti vsak človek.
V odstavku, ki je posvečen zgodovini, je upoštevana tudi domača zgodovina. Košček državljanstva sc mi pa zdi preveč stisnjen.
Iz povedanega je razvidno, da so jc trudil Ljudevit Stiasny koncentrirati v berilu (primeroma malega obsega) vso za stanovsko izobrazbo potrebno snov. Razvidno pa je tudi, da se mu je to posrečilo v veliki meri; zaradi tega sklepam in mu kličem: »Berilo je bilo vredno truda!«
Skrb učiteljstva pa bodi, da se razširi lepo berilo med kmečko mladežjo kar najhitreje. Naj bi nc bilo letos okr. učit. konference, pri kateri ne bi uči-teljstvo sklenilo, da se uvede berilo Ljudevita Stiasnega že s šolskim letom 1912/13 na vseh ponavljalnih in kmetijskih nadaljevalnih šolah. Učiteljstvo naj pokaže enkrat tudi samo, da ve ceniti dobra dela in da mu ni treba v to še posebnega dekreta. X + Y.
Visok obisk na lovski razstavi. Nj.
c. in kr. Visokost nadvojvoda Franc Ferdinand d'Estc je obiskal na zadnji lovski razstavi tucli paviljon znane tvrdke Maggi in se o izdelkih tc tvrdke zelo pohvalno izrazil.
Modni salon
Ivane Schiller
Sv. Petra cesta 31
priporoča 1020
slamnike vseh vrst
Izvršuje vsa popravila. — Žalni klobuki vedno v zalogi.
RVTOMOBILI
LRURIN & KLEMEMT
deln. dr. v Mladi Boleslavi. SVETOVNR ZNRMKR.
1407
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
d <£ Q	CdS opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempe-rutnra po Celziju	Vefcro »i	Nebo	3-3 '5 M T3 -I* > h e
§6	9. zveč.	735-2	18-3	brezvetr.	dež	3-5
27	7. zjutr. 2. pop.	736-4 737-0	16-2 24-0	sl. jvzh. sl. jug	del. obl. pol. obl.	
27	9. zveč.	738-2	17-7	brezvetr.	jasno	0-0
28	7. zjutr. 2. pop.	739-3 738-0	16-1 26-4	sl. jvzh. sr. jvzh.	del. jasno del. obl.	
Srednja predvčerajšna temp. 19-0», norm. Srednja včerajšnja temp. 19-3«, norm. 18
18-80. '9°.
li ». vin i
v Ljubljani,
deželni dvorec, opozarja p. n. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano izbornih pristnih
kranjskih vin.
Poleg namiznih vin ima v zalogi tudi raznovrstna bnteljska vina, kakor: zelen, burgundec, rulandec, rizling, kar-menet, itd. Oddaje od 56 litrov naprej. Postrežba točna in solidna. Cene nizke. Ceniki in vzorci se pošljejo na zahtevo.	2067
Gospod UBALD PL. TRNKOCZY
lekarnar
v
Ljubljani.
Na priporočilo gosp. Medic-a naročil sem bil za poškušnjo 1 zavoj Vašega „Sladin-čaja". Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mojemu 4 mesece staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno z Vašim res izvrstnim „Sladnim čajem" (znamka „Sladin") hraniti in otrok se ga je tako privadil, da bi sedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas uljudno prosim, pošljite mi po četrti pošiljatvi takoj še nadaljnih 6 zavojev Vašega „Sladnega čaja", katerega bo-dem vsakemu naj topleje priporočal, škoiljica, dne 12. februarja 1912.
179
Odličnim spoštovanjem udani
Vinko Ogorelec ml.,
lesni trgovec.
1309
Glnpecl Ali si še sedaj nisi zapomnil, da kadim samo
JAC0BIJEVE ANTINIKOTINSKE
cigaretne stročnice!
Г1С0
veščo kuhanja, pobožno, srednje starosti, varčno, sposobno voditi malo gospodarstvo, išče samostojen župnik na deželi. Ponudbe na na upravo »Slovenca« pod 2064.	2064
Velika prosta in pokrita
jl^leidijeei
dalje lepo
2066
stanovanje
z vrtom in dvoriščem se da ceno v najem. Naslov pove iz prijaznosti uprava lista.
Priporočamo hitre
drože (presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska olica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
Dr. Gallatia
ne ordinira.
in modno blago za gospode in gospe priporoča Tzv. hlSa
Prokop Skorko»sky In sin
v Humpolcu na ČeSkem.
Vzorci na zahtevo franke. Zelo zmerno oene. Na željo dam tukaj Izgotovltl gospod, obleke.
Veliko dunajsko podjetje
ser išče -se*
za takojšnji nastop slovensko-nemškega
konsponlento.
Ponudbe pod šifro	2063
,delniška družba 2063'
na upravo tega lista.
Vabilo!
Na dan Sv. Petra in Pavla pridi vsakdo v znano gostilno k
Ne bo mu žal. Tam dobi lep senčnat vrt. Na razpolago jc vedno domača gnjat in razna druga jedila, točijo pa razna najfinejša vina iz lastne zaloge. Na obilen obisk vabi
velespošto van j em
J. Jelenič
gostilničar, trgovec in posestnik.
Po ceni se proda ££
malo rabljen, šc skoro nov
postavljen od tvrdke J. Warchalowsky z Dunaja.	2061
Dopisi za nadaljna pojasnila pod:
Petrolm-mcator" 2061
na upravništvo lista.
99
Št. 19.331.
2066
Ker se nekateri mejaši Gruberjevega prekopa laste pravic do užitka brežin Gruberjevega kanala na ta način, da jih kosijo, oziroma prioravajo, daje podpisani mestni magistrat tem potom na znanje, da so tc brežine javna last mestne občine ljubljanske, vpisane v seznamku II. javnega imetja pod pare. št. 298 in 318 kat. obč. Poljansko predmestje ter pod pare. št. 643/1 kat obč. Karlovsko predmestje in nima do njih nihče drugi nobenih katerihkoli pravic.
Vsled tega prepoveduje mestni magistrat na podlagi §. 26 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano vsako uporabo teh brežin, bodisi pašo, košnjo ali obdelovanje in se bo vsak prestopek te prepovedi v smislu § 70 istega občinskega reda ali pa po cesarski naredbi z dne 20. aprila 1854 strogo kaznoval.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 26. junija 1912.
Župan:
Dr. Ivan Tavčar I. r.
ПЖЖЖЖЖ^ЖЖЖЖЖ^
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša preljuba soprogu in predobra mati, stara mati in teta
Amalija Vičič, roj. Schrey
danes ob 8. uri zvečer, prevideua s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnke bode v soboto dne 29. junija 1912 ob '1. uri popoldne iz hiše žalosti, Jurčičev trg št. 2.
Prcblago ranjko priporočamo v molitev in blag spomin.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v stolni ccrkvi sv. Nikolaja.	2055
Ljubljana, 7. junija 1912. Ivan Vičič Amalija Slatnar Mirko Vičič Ana Vičič Milan, Emlca, Anica, Dragica
soprog.
hd.
sin.	sinaha.
Brez posebnega obvestila.
vnuki In vmtkiule.
ID
Glasne.
Občni zbor Cecilijinega društva za stolno župnijo sv. Nikolaja v Ljubljani sc
bo vršil dne 2 9. junija (na praznik sv. Petra in Pavla) ob U. dopoldne v prostorih orglarske šole (Alojzijevišče, Poljanska cesta 4, II. nadstropje). — Na sporedu so: 1. Poročilo predsednikovega namestnika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. volitev novega odbora; 5. slučajnosti. — Ob tej priliki si usojam vele-ccnjeno ljubljansko občinstvo, predvsem stolne župljane, najvljudneje vabiti k pristopu imenovanemu društvu, ki ima namen skrbeti za pospeševanje in povzdigo cerkvenega petja v ljubljanski stolni župnijski ccrkvi sv. Nikolaja na podlagi cerkvcnih določil in pravil »Škoiijskega Cecilijanskcga društva«. Udje našega društva so izvršujoči in podporni. K izvršujočim spadajo vsi člani in članice stolnega pevskega zbora; podporni ud pa postane vsakdo, ki plača v dosego društvenega namena na leto dve kroni. Na Dunaju imajo skoro pri vseh žup-nih cerkvah taka cerkveno-glasbena društva, ki skrbe, da sc v dotičnih cerkvah na dostojen in slovesen način vrši cerkvena glasba. Na Dunaju pojo cerkveni pevci večinoma zastonj, godcc pa je treba seveda plačevati kol povsod, ker ti se z glasbo preživljajo. Ali bi ne bilo lepo in umestno, ko bi tudi naše občinstvo, zlasti naša kato-tiškomisleča inteligenca pokazala nekoliko več zanimanja za cerkveno petje in cerkveno glasbo! Ali bi ne bilo mogoče posvetiti nekaj časa, n. pr. eno, dve uri na teden tudi cerkvenemu petju, oziroma darovati par kronic na leto za povzdigo cerkvene glasbe? — Središče vsega katoliškega bogoslužja je presv. Evharistija; zato tudi vsa katoliška cerkvena glasba služi v proslavo presv. Evharistije. Ker smo ravno sedaj v evharističnem letu, naj se v tem letu poživi med nami tudi zanimanje, veselje in navdušenost za lepo cerkveno petje in cerkveno glasbo! — V tem smislu in znamenju vabim še enkrat k občnemu zboru Cecilijinega društva za stolno župnijo, oziroma k obilnemu pristopu k omenjenemu društvu. — Stanko Premrl, stolni regensehori, tč. namestnik društvenega predsednika.
Tri »Ave Maria« za mešani zbor, uglasbil Stanko Premrl. Založilo Cecilijansko društvo, natisnila »Zadružna tiskarna«. Cena 25 vin. — To so tri krasne, iz »Cerkvenega Glasbenika« ponatisnjene latinske skladbe, po katerih bodo o Marijinih praznikih radi segali naši pevski zbori. Ker se to besedilo pogostoma rabi in je partitura zelo poceni, naj bi si cerkveni pevski zbori za posamezne pevce naročili tudi posamezne izvode.
Sv. Peter in Pavel, cerkvena pesem na čast sv. apostoloma-prvakoma, za mešani zbor uglasbil in založil L e o -po Id Z u p i n, organist v Zagorju ob Savi. Cena 10 vin. — Tudi ta skladba, ki je zložena v navadnem priprostem slogu cerkvenih pesmi, je ponatisnjena iz »Cerkvenega Glasbenika«. Pevskim zborom bo dobro došla zlasti zaradi nizke cene.
Musica saera v stolnici. Jutri, na praznik sv. Petra in Pevla, se bo proizvajalo pri veliki sv. maši ob desetih sledeče: Missa in D., zl. Karel Greith, gradual »Constitues«, zl. Anton Foer-ster, ofertorij »Constitues«, zl. Vincenc Goller. — V nedeljo, 30. junija pri veliki sv. maši ob desetih: Missa terlia, op. 76, zložil Mihael llaller, gradual »Priusquam te formarem«, zl. Anton Foerster, ofertorij »iustus ut palma«, zl. .Vincenc Goller.
* Cerkveni Glasbenik. 1912, 6. štev. Vsebina lista: Quousquc tandem? (Dr. Fr. Kimovec), Spomini na Dalmacijo k'Ant. Grum), Dopisi (Iz Dunaja, Od nekod), Razne reči, Oglasnik (Ant. Grum: 10 pesmi k blagoslovu, St. Premrl: Jutro prvega sv. obhajila, J. Sclvvveitzer: Missa in hon. ss. Angelorum Custodum, J. Schweitzer: 30 Marienlieder im Volkston), Razpisane organistovske službe, Darovi za nove orgle v ljubljanski orglarski šoli, Listnica uredništva. Naše priloge. — Vsebina priloge: Ave verum (Ivan Ocvirk), Sv. Peter in Pavel (L. Župin), O salutaris (St. Premrl).
_P r i h o d n j a dvojna š t e v il k a
»C e r k v. G 1 as b.« izide v avgustu.
Kaj Do z mlzarsKo slavuo v Grstfcu?
G r a d c c . 25. junija.
Dne 20. junija je prenehala pogodba, ki so jo sklenili mojstri z delavci pred par leti. Dosedaj je bilo določeno, da je minimalna plača za prvo leto 37 vinarjev, drugo leto 40 h, za tretje leto 44 h, za četrto leto 48 h in za peto leto 52 h na uro. To jc veljalo sedaj do 20. t m. Sedaj bi pa mojstri radi to dol zbili, da bi mojstri plačali le tistim, ka. terim bi sami hoteli, oziroma pravijo, ia ne plačajo prej, dokler nimajo pomočnika dva meseca v delavnici. Soc.
demokracija kakor tudi krŠf.-soe. organizacija sta postavile vsaka svoje zahteve. Krščanskosocialna organizacija jc zahtevala 12 odst. povišanja, a socialna demokracija 15 odstotnega, a je potem padla ista na 8 odstotkov, dočim je kršč.-soc. organizacija ostala pri prvotni zahtevi.
Mojstri so dovolili 5 odstotkov po-viška. Socialni demokratje so imeli dne 20. t. m. shod, na katerem je bila taka zmešnjava, cla sc ni nič razumelo, kaj sc je govorilo. Voditelj Ebner je kričal in vpil, a ni imel toliko korajžc, da bi svoje sodruge pomiril in navdušil, da se naj drže svojih zahtev. Padli so namreč na 8 odstotkov. Ko je prišlo do glasovanja, je glasovala večina za 8 odst., drugi za 15; nazadnje so sc začeli prepirati, da se niso razumeli in nekateri so bili za stavko, drugi zoper. Nato je govoril šc enkrat vodja Ebner. Povdarjal je, da se bode letos bolj previdno postopalo pri razdeljevanju podpor, kakor lansko leto, ko se je na tisoče kron podpor razdelilo za to, da uničijo kršč. socialce. Mladim pomočnikom je rekel vodja Ebner: Vzemite knjige in idite proč! Taki so socialni demokrati. Poprej so bili dobri mladi, ko je bilo treba plačevati, ko pa pride čas, tla se zboljša delavsko stanje in ker bi organizacija morala deliti podporo, pa jih silijo proč. Zato ni čudno, da so se začeli so-drugi med seboj prepirati in da ni, ko se jc shod zaključil, nihče vedel, pri čem da je.
Tega zborovanja sc jc udeležilo 50 krščanskih socialistov, kateri pa niso glasovali nc za in ne proti. Odšli pa smo z zavestjo, da smo krščanski socialci veliko pred demokrati. Naša zborovanja se vrše mirno in dostojno. Od več naših fantov je bilo slišati: Rad sem šel fna shod, da sem vsaj spoznal socialne demokrate, a da bi bil v taki organizaciji, tega nikdar! — Žalostno je. ker je več kot tri četrtine samih mladih fantov.
Sredstvo
za varcenje
■Zvezda t |krI2cem
so praktične
ItMAGGI
ПШ1ШШ
I ИИШ1!
za četrt litra 1807 najokusnejše goveje juhe. Ime MAGGI jamči za skrbno izdelovanje in izvrstno kakovost.

poštenih starišev, z dobrimi šolski-: mi izpričevali, : močnega, sprejme Ivan Kremžar, ključavničarski mojster, Št. Vid nad Ljubljano. 2058
^Г------
sprejme v službo
kateri premore položiti kavcijo 200 K. Prošnje je vložiti do 15. julija. Plača po dogovoru.	2052
p V
ilne 27. junija 1912
Vrtna veselica
se vrsi v
v mM\q fe 30. £шнја Ц; роМпе о1з vsakem vremenu
na vrtu gostilne
pri Šraju
Шш v Do!. Gamelnih.
Vstop prost.
Odda se v najem
specerijska trgovina
z opravo vred v Štepanji vasi št. 50.	2035
Več
mizarskih pomočnikov
sprejme v trajno delo Anton Dernič, izdclovatclj orgel, Radovljica.	2026
CilHiSCI
za mizarsko obrt 14 do 16 let star, poštenih starišev se sprejme pri Alojzijn Šetina, mizarski mojster, Gunclje, pošla Št. Vid nad Ljubljano.	2059
V nedeljo dne 30. junija ob 2. uri popoldne oddajala se bo v Glincah-Pod-
brdo, v bližini opekarne gosp. Kneza, potom javne dražbe na prostorih gospoda Pogačnika
a v našem,
V Glince se pride po rečni poti ter drži odcepna pot pri kilometru tri proti omenjenem posestvu. Pogoji na licu mesta.	2056
Proda se poceni
poštni
lahek za enega konja. JOS. STUPICA, 2053 Slomškova ulica, Ljubljana.
na obrazu in na rokah odstranjuje v petih minutah
\V>
Ur. i ia
zajamč. neškodljiv, gotov uspeh. Škatlja za K 4-— zadostuje. Razpošilja strogo diskretno
Hos.dr.A.RiH, Ladoratorij Dunsi IX, Borgaasse 1? H.
z dvema sobama, kuhinjo in gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje, zraven gozda, blizu farne cerkve in kolodvora se pro-dasla, zelo ugodno za kakega obrtnika ali letovičarja.
Več pove lastnik v	1988
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se bodo vršile vzpre-jemne skušnje za prvi razred
od 8. ure naprej.
Učenci, ki žele biti vzprejeti v prvi razred, naj se javijo v spremstvu svojih staršev ali njih odgovornih namestnikov dne 4. julija od 2. do 5. ure popoldne pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesejo krstni (rojstni) list in obiskovalno spričevalo.
V nanj i učenci se lahko oglasijo tudi pismeno, ako pošljejo gori omenjeni listini pravočasno po pošti.
рл	pu puoui
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije.
Kranj, dne 21. junija 1912.
1081
Izboljšajte promet
^ v svoji gostilni z izvrstnim cenenim
Ш - pizenskim pivom -	Ц
«y» iz Češke delniške pivovarne v Čeških	јОј
m Buaejevicsh. Največja čisto slovanska	iQj
»уи pivovarna. Zaloga v Ljubljani: V. H.	ul
p ROHRMANN. Zaloge v Zagrebu,	g
Trstu, Pulju, Zadru i. t, d.	^
Okusite
K X
tisto pivo v slovanskem ЈЦ
Grandhotelu „Balkan" Trst, K
via dela Caserma in v slo- K
K
vanskem hotelu Lacroma j^j na Gradu.	X
K
Dne 25. julija 1.1. se proda javnim potom iz proste roke na Jesenicah na Gorenjskem:
Iti^Sa Št	v kateri sc nahaja prodajalna z mešanim blagom, poleg je
1. Ш*Ш BB. QU, hlev ter dve skladišči v izmeru 7 9 m in 712 m.
To je cenjeno po izvedencih na 25.000 K.
, takoj zraven ležeča s sadnim vrtom, ki je cenjena na 9000 K.
3. vsa prodajalniška oprava, £sc b0 prodaJa dne-26Julija t L-
konjska oprava.
Ogleda se vsaki dan lahko pri lastniku
•azne vrste sadovi, 1 koleselj in pa
2054
Jakoira Ferjan na Jesenicah št. 26.
metroM ©stasiicciM
volnenega in polvolnenega blaga za ženske obleke se bode skoz tri tedne razpošiljalo (ako poprej ne poide) globoko
pod! ©©Eli© in sicer blago treh vrst in cenah
stane
K		K		K
1 —	meter	fl.25	meter	1.5©
2003
stane
~= vsaka mera	-
dobi sc vseh barvah široko 110 cm. Ta nakup je posebna ugodnost. Vzorci se na zahtevo po pošti pošljejo zadostuje dopisnica z naslovom:
Pošiljateljska trgovina
HL

Miklauc Ljubljana i.

Po svelo.
Kolera premagana? Načelnik Paste ur j cvega zavoda v Parizu, profesor Roux, je naznanil »Akademiji«, da so njegovi zdravniki na zavodu izvedli zanimive poizkuse, da se imunizira kolera. Dognano je, da sc Kochov koma-bacil razvije le v črevesu, ne pa v krvi, kjer se celo hitro zamori. Neustrašeni zdravniki so si vcepili koma-bacilc v roke. Drugih posledic niso čutili, kakor da se je povišala vročina. Po tem poizkusu so povžili žive koma - bacilc, ne da bi oboleli na koleri. Na podlagi navedenih poizkusov sklepajo, da kolera človeku nc škoduje, če se Kochovi bacili vcepijo v človeško kri.
Kako so živeli ljudje včasih in sedaj? Žc v sredi preteklega stoletja je marsikje veljalo za odlično, obedovali pozno popoldne. Naši pradedi v srednjem veku pa so vstajali poleti ob 4. uri zjutraj, pozimi pa ob 6. uri iz postelje, povžili nekoliko juhe; ko so se oblekli, šli nato k maši in se lotili potem svojega dnevnega posla. Ob 10, uri dopoldne so se pošteno najedli, pravo kosilo pa je bilo ob 4. uri popoldne. Glede razdelitve dnevnega časa so naši pradedi bili precej enaki sedanjim Angležem. Pa tudi mladina je imela v srednjem veku bolj ugodno kot sedaj. Ker sc je šolski pouk pričel že ob 6. uri zjutraj, je morala zgodaj vstajati. Ob 9. uri je bil dopoldanski pouk pri kraju, nakar je bil odmor do 12. ure in potem zopet pouk do 3. ure popoldne, Tak red je bil v mestih pri bogatih in ubožnih. Ob 7. uri zvečer in najpozneje ob 8. uri so hodili pozimi spat. Da so bili ob 9. uri zvečer v najlepšem poletnem času že vsi v posteljah in da je vladal ob tem času po ulicah najlepši nočni mir, pričajo vse zanesljive stare kronike. Zanimivo je, kako se jc pozneje premikal čas za obede. V 17. stoletju so jedli ob 11. in 5, uri, v 18. stoletju ob 12. in 6. uri in tako je polagoma postal prvi obed kot glavni.
V	velikih mestih so že davno naredili iz noči dan. Pozno vstajajo in o polnoči hodijo spat, vsled česar se ura glavnega obeda pomika vedno bolj proti večeru. Razen produktivnih slojev obeduje malokatera rodbina opoldne. Na deželi in v malih mestih žive seveda bolj naravno in zaraditega tudi bolj higijenično. V splošnem velja na deželi in v malih mestih opoldanska ura kot najpripravnejša za kosilo, kar so začele sedaj po velikih mestih uv§jaU tu4i nekatere družine, ki si žele dolg popoldne, kar je zlasti poleti za bivanje na prostem in izlete pripravno.
Ženska »glavni dobitek«. V ruskem mestu Smolensku imajo nenavaden običaj. Pod nadzorstvom mestne uprave imajo vsako leto veliko ženitveno loterijo, katere glavni dobitek je — ženska. Tudi to leto je imela loterija lep uspeh, kajti vse srečke so bile prodane. Posebni odbor zbira vsako leto dekleta, ki hočejo postati glavni dobitek. Določeni »glavni dobitek« mora ostati deset dni doma ter sprejemati po-sete onih, ki so kupili srečke. Vseh srečk je 5000 in vaka velja en rubelj. Srečkanje se vrši, ko so prodane vse srečke. Oni, ki zadene »glavni dobitek«, se lahko takoj oženi. Od loterije dobi glavni dobitek 5000 rubljev dote. Lahko pa se glavni dobitek tudi odkloni, a v tem slučaju dobi oni, ki jc srečko zadel, 2500 rubljev in ravno toliko tudi »glavni dobitek«.
Ženska v občini. Na Nemškem je bilo leta 1910. v 304 občinah 11.900 žensk nastavljenih v občinskih uradih in obče-koristnih zavodih, vzdrževanih od občin.
V	155 občinah je delalo okoli 6980 žensk ubožnicah in najdenišnicah, a v 47 mestih so sodelovale tudi pri raznih mestnih komisijah. V 115 mestih so sodelovale ženske tudi pri šolskih komisijah, a v mnogih mestih so bile ženske nastavljene pri mestnih posredovalnicah za delo. Dandanes je že tako, da moški opravljajo ženska dela, a ženske moška. V velikih pralnicah, hotelih, kuhinjah in tvornicah moški likajo, kuhajo, pletejo, šivajo, tkejo itd. Opravljajo torej vsi nekake »ženske posle«. Žene pa so danes zaposlene kot rudarji, gozdni delavci, kovači, brivci, one so profesorji, učitelji, bančni uradniki, ker pa hočejo še višje, so se lotile tudi aviatike.
Električni tok nbil tatu. Na polju blizu Moravan v okraju Pardubice je bilo tc dni najdeno truplo delavca Franceta Matejka. Na truplu je bilo
opaziti na glavi rano in nmogo opeklin. Dognalo se je, da je Matejko nameraval pokrasti žice električne napeljave. Zlezel je na drog, a kadar sc jc dotaknil žice, je bil od 5000 volt močnega toka na mestu mrtev. Njegov tovariš, delavec Hlavačck, ki so ga kmalu na to prijeli, jc vlekel truplo na njivo pa zbežal.
Telefon za hlnhoneme. Wiliam Shaw, ki jc prišel zavoljo otrpnjenosti tilnika ob sluh in govor, je iznašel, kakor poroča »Rcvue«, telefon za gluhoneme, da se bodo tudi ti reveži razumevali enako zdravim ljudem s pomočjo običajnega telefona. Samoobscbi se razume, da telefon za gluhoneme ni priprava, osnovana na zvočnih valovih, ampak tvori svetloba sredstvo razumevanja. Shavvov aparat je še najbolj podoben pisalnemu stroju. Kakor se na pisalnem stroju s prsti dotikamo iipk in se dotične črke tiskajo na papirju, tako igra pri novoiznajdenem aparatu veliko vlogo razsvetljevanje črk. Katero črko pritisne gluhonemec, tista črka se zablesti pred očmi onega gluhonemega, s katerim sc pogovarja. In oba gluhonema, ki se na ta način »pogovarjata«, se med seboj popolnoma razumeta na poljudno daljavo. Jasno jc, da je tako pogovarjanje mnogo počasneje kakor pri običajnem telefonu. A novo izumljeni aparat je za gluhoneme vendarle velikega pomena.
Kopališčne cene v blaženih starih časih. Hrvaški listi prinašajo cenik za stanovanja in hrano, ki jih jc leta 1844 prinesel karlovški tednik »Der Pilger« za kopališče v Lešču. Stalo je: Soba v novem poslopju brez postelje 20 krajcarjev dnevno; soba v drugi hiši 18 kr. dnevno; postelja s posteljnino 6 kr.; prenočišče s postrežbo 4 kr.; obed s petimi jedmi (juha, govedina, prikuha, močnata jed, pečenka s kruhom) 20 kr.; obed s štirimi jedmi 10 kr.; obed s tremi jedmi 10 kr.; bela kava s kruhom 7 kr.; črna kava s kruhom 5 kr.; čaša dobrega mleka 2 kr.; posebna kopelj G kr.; skupna kopelj 4 kr.; ljudska kopelj 1 kr.; srajca za kopanje 2 kr.; obrisača 1 kr.; rjuha 1 kr.; hlevska pristojbina za 1 konja 2 kr.; osminko mernika ovsa 10 kr.; porcija sena za konja 1 kr.; porcija: postrvi 10 kr., br-žole 6 kr., telečji zrezek 8 kr., mrzle pečenke 7 kr., biftek 6 kr., pljučne pečenke 7 kr., majhnih rakov 6 kr., močnatc jedi 7 kr., ocvrte piške 15 kr., pečene piške 20 kr., solate 5 kr., čokolade 9 kr.
Palice v angleškem kazenskem zakonika so nele še vedno v veljavi, marveč se njih uporaba leto za letom širi. Od leta 1894 do 1900 so slučaji šibanja narasli na 3000. Pri ženskah se ta kazen nikdar ne uporablja, pač pa pri moških, zlasti nedorastlih. Otroci izpod 14 let smejo dobiti največ 12 udarccv z bičem, odrasli do 150 palic, a. v tem skrajnem slučaju se kazen odmeri v treh obrokih. Zakon pri šibanju prepoveduje surovost in neobičnost. Kako prav pride palica v kazenskem zakoniku v gotovih slučajih, kaže nedaven slučaj, ko je nek londonski sodnik tri prodajalce inesramnih razglednic obsodil vsakega na 9 mesecev zapora in 25 udarccv z bičem. To je prava kazen za take ljudi! — Zanimivo je, da jc napredna Danska kot edina v Evropi šele pred nekaj leti uvedla palice v svoj kazenski zakonik.
Eksplozija, V Stralsundu jc v kemični barvarni tvrdke Wegncr eksplodiral kotel z bencinom, pri čemur jc bil sin tovarnarja ubit, šest oseb pa težko ranjenih.
Roparji v vlaku. Iz Nyiregyliaze poročajo, da so trije čedno oblečeni roparji udrli v ženske oddelke osebnega vlaka ter prisilili ženske z naperjenimi revolverji, da so jim izročile denar in dragocenosti. Ženske so potegnile za signal v sili šele tedaj, ko so roparji poskakali z vlaka. Posrečilo se je enega roparja prijeti, medtem ko sta druga dva pobegnila.
Ubegel tovarnar. Iz Berolina je pobegnil tovarnar strojev Entsberger z ženo in 12 letnim sinom. Stroje in tovarno je prodal desetim osebam, ako-ravno naprave v tovarni same šc niso
plačane. Pustil je na'd 200.000 mark dolga.
Velika nesreča zaradi ose. V Pc-
čuliu se. je v hlevu 8. honvednega hu-zarskega polka splašil vsled pika ose nek konj ter začel divjati med ostalimi konji v hlevu, ki jih je bilo okoli 100, tako da so se vse živali splašilc, odtrgale. se in zdivjale v mesto. Med potjo so konji prevrnili nek kmečki voz in do smrti poteptali nekega starega moža. Lastnik voza je težko ranjen. V mestu je na tlaku popadalo 15 konj in se poškodovalo. Z veliko težavo so ostale polovili.
Stavka milanskih odvetnikov traja zdaj že cel teden. Sodne dvorane zato počivajo. Odvetniki so pričeli stavkati, ker so od 1. 1865. sem, ko se je prebivalstvo v Milanu podvojilo, število sodnikov le za 12 pomnožili. Odvetniki si niso mogli drugače pomagati, ker je zaostajalo vse delo in ker so oblasti njih prošnje za pomnožitev sodnikov vrgle v koš, kakor da so začeli stavkati. Stavkujoči odvetniki so že tudi dosegli delen uspeh. Imenovanih je že v Milanu 6 sodnikov in 20 sodnih pisarjev, a odvetniki izjavljajo, da bodo toliko časa stavkali, dokler jim vseh zahtev ne izpolnijo.
Po nesreči ustreljena. Ko jc 25. t. m, v Bremerhavnu snažil 22 letni Hanscn puško, se je ta izprožila. Kroglja je usmrtila Hansenovo 19 letno sestro.
Zdravo uspavalno sredstvo. Kot jako uspešno in — kar je glavno — v vsakem oziru nenevarno sredstvo se priporoča v zadnjem času naslednje. V malo vrečico se nasmučejo igle svežih jelovih vej. Vrečica sc zašije in dene v blazino ali sploh pod vzglavje tako, da vonj lahko prodira do spečega. Vrečica seveda ne sme biti nabito polna, marveč le rahlo, da ne tišči. Vonj jclo-vine pomiri živce in pospešuje spanje.
Grozna pomota. V Przemyslu jc umrla soproga ravnatelja tamošnjega davčnega urada Marziaka. Predvčerajšnjim se je vrnila z neke veselice ter hotela doma izpiti še en kozarec vina. V temi pa je zamenjala steklenico z vinom s steklenico, v kateri jc bila karbolova kislina. Izpila jc kozarec karbolove kisline, nakar se je takoj nezavestna zgrudila in umrla v nekaj urah.
Oče morilec svojih otrok. Iz Št. Hipo-lita poročajo: V Ybbsu jc 40 letni Avgust Amon, ki je nastavljen kot kuhar v norišnici, vrgel svoji hčeri v starosti 9 do 7 let v Donavo ter nato tudi sam skočil v vodo. Očeta in starejšo hčerko so rešili, mlajša pa je utonila. Amon je nekoč že skušal svoje otroke umoriti z britvijo, kar pa so takrat preprečili. Sedaj so ga zaprli.
Mačeha. V Amsterdamu je ubil neki krojač svoje tri otroke, ker je njegova sedanja žena ž njimi grdo ravnala. Nato se je hotel obesiti, a so ga še pravočasno rešili. Sodijo, da je mož slaboumen.
Veletrgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki
UNION BILEIC, Ш, iitti cesta Mh 22.
Prazeu je izgovor, da sc mora blago kupovati pri tujcili, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim špccerejskim blagom, tako, da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenjenih gosp. trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur sc lahko svakdo sam prepriča, čc tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mno-gobrojen obisk. Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke kakor oves, pšenico, suhe gobe, fižolj, seno, orehe, vinski kamen itd. sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče, ter petrolejske in druge sode.
Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kukor pravo francosko lucerno, domače deteljo, travo, ter čebulček, fižol in krompir za sadit bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9,— do 15— Kron 100 kg.	2973
Poštna naročila se izvršujejo z obratno pošto.
„NUISOL" 441
od Bergmann & Ko., Tešin (Tctschen) ob Labl
je in ostane, pozneje kot doslej nedosežen v svojem presenečenim naravnem pobarvanju las in brade. - Dobiva se v svitli, rujavi in črni barvi steklenica po K 2-50 v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah.
Vsakovrstne
slamnike
od priprostih do najfinejših, različne novosti, priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu	1533
Fr. Cerar, tovarna Hi
ftčT o Štabu, poŠta Domžale.
Cene primerne, točna postrežba. Cenik na zahtevo poštnine prosto. Dopisuje se slovensko, nemško.
2 IIP z dvojno prestavo. Model 191.1/12
se takoj proda. JOS. VESEL, Prešernovo ti. 20.
m
r—"-■■ " alkalfčna klslina)
najboljša dijefična in osvežujoča pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-farlh, obistnlh in mehurnib boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno srsdsfoo
pri karlovovarijskem in drugih kopellških Zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	(VII.)
izvirek: OiessBiHbl Sanerbrunn,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varil Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani sc dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestuinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kasfner-u, Pefer Lass-nlku In Andrej sarabonu, Ljubljana. 3997
Na najvišje povelje Njegovega c.
in kr. Apostolskega Veličanstva
izredna c. kr. državna loterija
v dobrodelen namen za c. kr. domobranstvo in žandarmerijo.
Ta denarna loterija, edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebuje ===== 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron. -
Glavni dobitek znaša 200.000 kron.
3avtio srečkanje 4. julija 1912.
Sna srečka stane 4 Ji.
Srečke se dobe pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollanitstrafle 7, v loterijskih kolckturah, tobakarnali, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se dobivajo poštnino prosto-
Oddelek c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za državne loterije.)
1652
Brzojavke: Prometbanka LJubljana.
C. kr.
prav.
Telefon št. 41.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej I. C. Мауег
Centrala na Dnnajn, - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic. Vogal marljln frg — So. Petra cesta. Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižico brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar sc lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajunjo vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	3999 Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje dnarnlh vlog na hranilne knjižice dne 31. maja 1912. K 74РШ.050 -
Najkulantnejšc izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrehanjc vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novccv. — Nnjemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promesc za vsa žrebanja.
Pno misln pollelie н mnelno Mirto ln sliie na M Hogusia Hgnola » Ljubljana
Dunajska cesta St. 13 poleg „Ffgooca"
se priporoča prečastiti duhovSčinl ln cerkvenim predstojnlštvom kakor
p. u. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor
vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
5328
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
krojač v LjaMianl, Sv. Pžfra cesta 14.
■e priporoža sl. občinstvu za mnogobrojen poset tlasti pa ргеб. duhovSfiini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (tolarjev itd.), li trpežnega bi solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
sat
i SIMON FRJIPKOTMK
stavbo! In pohlštoea! ffifcar
MIlana, Jenkova Dl. 7
priporoča svojim p. n. odjemalcem veliko zalogo vsakovrstnih
omar ta led
v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, delikatesne trgovine Iti
Cena najnižja, postrežba točna. -
Ceniki se poSljejo na zahtevo zastonj lil poStnlne prosto. 756 -
preko Parlzo, Havre, soul-bamplODa ali CMourg-a
ie najvarnejša, naJhltrejSa ln najprijetnejfia vožnja z največjimi angleškimi parniki sveta »WHITE STAR LINE« ter sloveči mi brzoparniki »AMERICAN LINE«, ki so moderno urejeni in na katerih dobijo potniki spalne sobice, v katerih so 2 ali 4 postolje. Hrana se potnikom razdeli v posebnih sobah pri pogrnjenih mizah. Snažnost ln dobra postrežba jo na teh parnikih slehernemu zagotovljena. Odhod potnikov lz Ljubljane vsak torek ln soboto. Natančnejša pojasnila daje brezplačno
oliastseno konccsljanlratia potovalna pisarna
Edvard Kristan
Unbljana, Kolodvorska nI. 41
Iva bi Јаж sn sin
B as wajglka_ cesta 17, Ljubljana.
iz prvih tovarn Avstrije: ИЗгкерр, S^ria (Pucb), Waff»nr«d.
Šivalni stroji
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. tfesenja poučujemo brezplačno.
i MlerjeTl :
pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
mizarski mojster V Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) :
Več vrst sodov ima na prodaj A. REPiC,
sodarski mojster v Ljubljani, TrnOVO. 2448
"HH" пева
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
Stambilife
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJubljana,
Stari trg štev. ZO.
Ceniki Sranko.
(popre) Henrik Kom)
uoKrivalec streS In klepar, vnellalec strelo-vodov ter instalater vodovodov
Шт PoilansKa cesta 8.
Priporoča se »lavnemu občinstvu za Izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriliem z
za spalne tet jedilne sobe iu salone. JDtoane vsake vrste. Jflodtoce, zimtiice na peresih, podobe, ogledala, oteočie vozičke itd. : ::
Naročila se točno IzvrSujejo.	t:
Cenik s podobami zastonj in franko
12
Najcenejša zaloga. « Cene brez konkurence.
z lzbočno in ploSčnato opeko, lesno-ce. mentno in streSno opeko.
Vsa stavbinska ln galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno In ceno.
Proračuni brezplačno ln poštnine prosto.
C kr. oblastveno potrjeno učilišče
-- 3CL krojno risanje --
Franja fesih
Ljubljana, JVar/ irg št 28.
%Dobi se tudi kroj po šivotni meri.
m
Najcenejše
dežnike solninike
domačega Izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščin
Ш1Р ПМИ s tonama Шв,Ш
РгсШШоО. Prešernova ulica št l
Popravila točno in ceno. 17
IVAN OGRIN
Llabllana, Gruberjevo nabrežje St. 8
se priporoča za vsa v stavbeno stroko ~ spadajoča dela. - Zgradba zasebnih in javnih poslopij, raznih adaptacij itd. -Napravo načrtov in projektov ob po-verbi stavbe brezplačno. UBio Soiionu. učiiB РПП8ПШ mil
se v Ljubljani I
va.
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstva ln prečastiti duhovščini v naročite na
sledilna ognjišča in peči
preproste ln najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah ln vzorcih najbolj strokovnjaSki, solidno in trpežno po najnižjih cenah. ZupnlSčem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Uustr. ceniki so na razpolago
žisfi.Hmeriko
z modernimi, velikimi brzoparniki Ls
Piane čez Antwerpen i In-M in čez кШт v Boston.
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnikih .Lapland', «Finland», «Kroonland», »Vaderland», «Zeeland», «Sam-land«, .Gothland", „Marquette*, .Menominee", .Maniton", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna lirana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
OM iz Шш vsak M popoldan.
NaSa proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske n lce odšle) St. 26, odJužnega
kolodvora na levo pred znano gostilno pn »Starem tišlerju»	40UU
u	~	2033
v	Hiša z lepim obdelanim vrtom
u	in s trgovino z vinom in pi-
gjj	vom na drobno in na debelo,
X	se proda iz proste roke v Ro-
X	žni dolini 218.
Hmmnmms
2 učenca
za krojaško obrt sprejme takoj Fran Čadež, krojaški mojster. — Jesenice-Fužine, Gorenjsko.
3045
Išče se izpiašan
ki lahko samostojno oskrbuje pri manjši parni žagi vse potrebne poprave. Ostriti mora tudi vse žage in jih sam nazaj napeti. — Ponudbe s prepisi spričeval naj se pošljejo na oskzbništvo grajščine Rupreči vrh, poš. Kandija pri Novem mesta, Dolenjsko.	2042
Na prodaj je v kopališču na Dobrni pri
Celju
In mlin, žaga, parna pekarna in okrog dvajset oralov zemljišča. Proda se vse skupaj aH posamezna podjetja posebej. — Pojasnila daje Anton Wergles, Pobrežje 206, P. Maribor.	2046
Morske kopeli!
%
v Kvarneru, na ofoku Krku.
Krasna lega v samoti. Absoluten mir. Prosto jadrenje in = ribarenje po morju. —
Priporoča se nervoznim, posebno svečenikom.
Od Reke dve uri morske vožnje. Vsaki dan zveza z Reko. Pošta v hiši. Kapela. Oskrba == zelo cena.	—
Samoslansko predstojDišlvo Glavolok-KrL
iz mim lauora.
Velik polom socialno-demokraške stanovanjske oskrbe.
Pred dunajskimi občinskimi volitvami so nemški socialni demokratje stopili v javnost z velikopoteznim projektom o ustanovitvi stavbne zadruge za mala stanovanja potom bolniških blagajn. Ta zadruga bi s temeljno glavnico milijon kron zgradila v letih 1912., 1913. in 1914. okroglo 4000 malih stanovanj na Dunaju. Jasno je, da je bil ta projekt samo volivni manever socialnih demokratov. Pomisliti je treba, da se oddajajo v društveni hiši zveze strokovnih bolniških blagajn na Dunaju v 6. okraju najmanjša stanovanja po 700 kron na leto. Dne 6. junija so se po večmesečnem molku zbrali rdeči stanovanjski politiki na izrednem občnem zboru, pri katerem se je pa izkazalo, da ustanovljena stanovanjska zadruga nima osnovnega kapitala milijon kron, temveč samo 630 tisoč kron. Od tega zneska se je porabilo 490.000 K za nakup stavbišč, nadalje se je napravil stavbni urad ter nastavil arhitekt in trije stavbni voditelji ter so. na račun zadruge seveda, šli člani načelstva na »študijska potovanja« v Berolin, Hamburg, Draždane in v Budimpešto. Z zgradbo hiš sc še ni pričelo in se menda tudi ne bo, kajti sodrugom manjka denarja. Samoob-sebi umevno je, da zabavljajo socialni demokratje sedaj proti vsem mogočim ljudem in denarnim zavodom, ki jim niso dovolili zadostnega kredita. Svoje lastne nesposobnosti seveda nočejo priznati. Načelnik stanovanjske zadruge, Beer, je tudi načelnik splošne delavske bolniške blagajne, ki ima 4 milijona rezervnega zaklada, medtem ko imajo v zvezi strokovnih bolniških blagajn 1 V« milijona kron rezervnega zaklada na razpolago. Poleg socialno-demokraško upravljanih bolniških blagajn pa pridejo v poštev tudi rdeče strokovne organizacije, ki se ob vsaki priliki baliajo z 13 milijoni premoženja. Skoro 20 milijonov imajo na razpolago in ako bi samo en del te vsote porabili za namene svoje stanovanjske zadruge, bi kmalu bilo mogoče zgraditi nekaj stotin malih stanovanj. Mesto tega pa vidimo, da niso mogli spraviti niti milijon kron skupaj, da beračijo za kredit pri vseh denarnih zavodih in bankah in da niso pričeli niti z eno zgradbo delavskih stanovanj. Iz teh dejstev je razvidno, s koliko resnostjo in sposobnostjo razpolagajo socialni demokrati, kadar je treba s praktičnim, pozitivnim delom pomagati delavstvu. Seveda, vpiti in kričati jc nekaj drugega kot pa delati. Prvo zna vsak tepec, zadnjega pa ne. To lahko opažamo tudi pri slovenskih socialistih.
Rdeča demagogija. V svojem časopisju in na shodih se obnašajo socialni demokratje kot edini zagovorniki in varuhi ljudskih koristi, akoravno se še nikdar :ni slišalo, da bi oni, ki znajo iz stiske malih slojev kovati največji kapital, pomagali res kdaj tem slojem v sili. Bebel jc v Erfurtu na socialnode-mokraškem strankinem kongresu izrekel sledeče besede: »Za nas socialne demokrate je glavna stvar, da stavimo
gotove zahteve, ki jih" nobena druga stranka staviti ne more.« In to obliko reklamne politike, ki jo je začrtal Bebel, razumejo tudi avstrijski socialni demokrati dobro. Zadnje dni se jc nudil dokaz, kako streme sodrugi samo za tem, da bi s svojo politiko delali reklamo za svojo stranko. Ljudske koristi so jim maio mar! Pred nekaj d(nevi se je vršila v davčnem odseku dunajskega, parlamenta specialna debata o vladni predlogi glede uvedbe davka na avtomobile. Takega davka se med ljudstvom splošno želi in vsakdo bi pričakoval, da bodo rdeči sodrugi že v naprej zadovoljni z davkom, ki se tiče samo bogatih. Vendar pa jc tudi pri nad-sodrugih drugače, kot sc misli. V omenjenem odseku jc vstal sodrug Volkert in stavil nov zavlačevalni predlog, ker ima njegova stranka, kakor je rekel, namen, obdavčiti tudi luksusne vozove. Kaj za to, da tak davek na ekvipaže sploh ne spada v okvir davkov na avtomobile, ki niso pač nobeni davki na luksus, temveč samo odškodnina za škodo, ki jo povzročijo avtomobili cestam. Socialni demokrati tega ne upoštevajo. Pač pa so hoteli nadsodrugi v parlamentu zadeti s svojim predlogom dve muhi na evi udarec. V okvir avto-mobilnega davka ne spada joči socialno-demokraški predlog sc je moral odkloniti in zviti sodrugi bodo sedaj vpili, da »meščanski« poslanci kujejo samo davke za široke mas* , L )ga,tinc pa puščajo pri miru. Seveda pri tem previdno molče, da se samo zato navdušujejo za davek na ekvipaže, ker sc bogati judje vozijo z socialnodemokratičpimi voditelji samo še v avtomobilih.
— Zahvala. Podpisana izrekam prisrčno zalivalo vsem, ki so mc ZčLCcLScL bolezni mojega pokojnega moža na katerikoli način tolažili in podpirali. Predvsem iskrena zahvala Vincenci-jevi družbi, čč. sestram iz zavetišča, g. Čatarju iz Rožne doline, g. Dobcrlctu in viški duhovščini, ki so preskrbeli za lep pogreb in to — brezplačno. Bog jim stotero povrni. — Marija Kn i f i c , Rožna dolina, 26. junija 1912.
IZ PARLAMENTARNIH GOVOROV.
Spominjam se prav dobro, da so bile razmere o teh stvareh za časa rojstva mojega očeta popolnoma drugačne.
« * *
Ta ubogi kraj sc mora zadovoljiti z mulami, če hoče imeti sploh kak tujski romet.
* * *
Visoka zbornica! Dasi sem ogiašen za progovornika, govorim kontra, ker si radi ozkosrčnega poslovnika nikakor лс pustimo vzeti pravice prosto izražati svojih misli. Iz tega vzroka sem proti zakonski predlogi, ki sc ravno obravnava, dasi njenim določbam ne morem prav nič oporekati.
* * *
Cenjeni gospod predgovornik sc jc napihoval kot oni slavni vol v basni; žalibog ni počil. Jaz bi pripomnil k tej stvari še znani Sokratov rek: »Sicer ne vem ničesar, vendar bi rad vedel vse«.
* * .
Jaz sem žc vse povedal, kar sem hotel povedati, umaknem prostovoljno vse, kar bi bil morda hotel še omeniti.
ZMRMplice
na Kranjskem, dolenjska železniška postaja
Straža - Toplice. Akratov vrelec 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revral, lshlji, novraltjljl, kožnim in ženskim boleznim. Vollke kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno
148:;	zdraviliška uprava.
Od delrega najboljše!
IV.SirOK
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 1. KRANJ	KOČEVJE
Glavni trg St. 79.	Glavni trg St. 53.
NOVOMESTO 1197	Vel. trg št. 88.
ПКНИЛНВ ИВН1
mehka in trda (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na za-htevanje tudi na dom. Parna žaga SCAGNF.TTI za državnim kolodvorom.	1842
Meetotorjt
(črpalniko na vrlilo)
za vodnjake kakor tadi ćrpatnika za vodo na ročni in strojni obrat, motorje na veter, topli zrak, plin, petrolej in bencin izdeluje najceneje
I.K.Rudolf
ftkr.toniaUMtPiM
14SS
Naprodaj sta dva nova
1936
eden 100 cm za kron 140*—, drugi 150 cm za K 320 — pri FRANC TOMANU, podobarju in pozlatarju Valvazorjev trg št i. — Ljubljana.
Sprejme se pod ugodnimi pogoji starejši, vojaščino prost 1958 v
boljša moč, v trgovino pri A. Sušnik-u, Ljubljana, Zaloška cesta.
Zaradi izpraznitve blagovne zaloge vsled prezidave lokalov prodajajo se v podrobni
trgovini naslednji predmeti po
izredno znižanih cenah:
oolneno blago za platno za obleke, dame in gospode, batistS, soileno blago,	cefiri,
parhenii, žepni robci, namizni prti itd.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, Sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci. 2912
A. Hauptmanir* nasledniki
sinovi
Ljubljana.
Tvornica kemičnih barv. lakov in firnežev
priporoča:
Oljnate batn/e
Suhe barve
аптлшпивнтпшпптнишшп
Emajlne batn/e
виотппшишпЈпнишшишпшн
Fasadne barn/e
priporoča:
vse vrste: firnežev, čopičev, lakov
■гашпшшпшпшпшиппптгжш
Mavec
(Gips)
■ттпшшшшшшшшпштлпт
Olje za pode in stroje
Karbolinej
iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuuimiiiiiii
Naslov zadostuje:
JI. Eankl sinovi v ЈђиЦат.
| Ceniki zastonj! |	S18 I Cenlki zastonj I |
»h ; -■ ••>•' , ..v . v^	■',.ч ■■■-.. .. .-.'V-J
	
Tiar—aE
Podjetje betonskih stavb!
BRATJE SERAVMLLI & pONTELLO
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kamnastega blaga in Samotne opeke.
Ш vodo\
Vsa dola so solidno in strokovnjaiko izvedena. Gena najnižja. Jamstvo.Zastopstvo svodov gatant Jbrul"
HaiboliSa ln Haisignnrciša prllilia za sledenje!
Oaoarnl promet do 31. dec. 1911 čez 82 milijonov kron
Lastna glavnica E 704-939*27
Stanja vlog dna 31. docemb. iuii čez 22 milijonov kron
Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastili hiši nasproti :-:	hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo	:•:
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
I
Vlo
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih ženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
vlo-
Tovarna pohištva J.}. Naglas
Ljubljana	Turjaški trg št. 7	Ljubljana
Nafvečia zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otro-Urt.nov.jena Najnižj6 CBnB.	Ški VOŽički itd.
Najsolidnejše blago.
3292
Ustanovljena 1847.
Za nalaganje po pošti so poštno - hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Fran Povše, komcrcijalni svetnik, vodja, graščak, državni in deželni poslanec, predsednik. — Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Dr. Josip Dermastla. Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, hiSni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovlc. hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani.
7	Gregor Šltbar, župnik na Rudniku.	1
©©©©0
eieie
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
PreliomorsHa Mi iraia samo 5—6 dni
parni ke gori navedenega parobrodnega >bite v Ljubljani ediuo-le pri	17
HMa in najfiitrelSa mninlMio le s parnim „Sevenmemšitega Lloyda*
s cesarsk. brzoparniki Kronprinzessln Caollla, Kaiser Wilhelm II, Kronprinz V/ilhclm, Kaiser Wilhelm der CroOe, Georg Washington, Princ Frledrioh Wllhelm.
♦ ♦
t
♦
♦
t
I Eđliard Tali£ж!и, ШоШшгека sita lte».35. |
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odliod Iz Ljubljane jc vsak torek, četrtek in soboto. Vsa notovaaja se likajoča pojasnili točno In brezplačno. Postraiba poštena, reelna in solidna. - Potnikom i : menjenim v i patine države Kakor: Uoloiado Mexiko Cailllornia Arlona Ulab Wyomlng Nevada. Uregon In Wastilnqton nortt naše društvo pn• ebno ugodno izvatiredno seno čez Balvaston. Odhod na tej progi Iz Brtmans enkra mesečno. — Tu se dobivajo pa tudi listki pieko Baltimore In na vse oslalo oele sveta kakor: Brazilija Kosa, Buenos Atret Colcmbo
Singapora. v Avstralija itd. itd.
\
©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©€)
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje
po 43|«°|o
brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-
nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7»/г letih (90 mesecih ali 590 tednih) v tedenskih, ozir.me sečni h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Dr. Fr. Dolšak 1. r.	Prelat R. Kalaa I r.	Kanonik L Sušnik 1. r„	5
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.	predsednik.	podpredsednik.