—    128   —
Novičar iz austrianskih krajev.
Iz Celovca. 23. t. m. bojo Celovčanje v praznovanje Nj. velič. cesarjeve poroke v Franc-Jožefovem gaju na križni gori z veliko slovesnostjo vsadili dva hrasta, ki se bota v vedni spomin ^cesarjeva hrasta" imenovala.
Od Gutštajna na Koroškem. Komaj so se silne rane lanskega požara nekoliko celiti začele, že spet nov požar na veliki cetertek ponoči vstane in 22 hiš s cerkvijo vred pokonča. Veter je grozovitno pihal, tako da se je plamen gorato po zraku naprej valil. Troje mož-kih, dva vozarja iz Štajarja in en teržan so zgoreli, če-terti opečen v bolnišnici menda tudi smerti pričakuje. Skoda je polovico večja, kakor v pervem ognju, ki je bila cenjena na 19 000 fl. Ljudje si ničesar niso za-mogli oteti in sila je toliko britkejša, ker je lani toča vse pobila.
Preljubi bravci Novicvaših žilah teka slovenska kerv, in mehkočutno serce v Vaših persih bije, pripravljeno v sili potrebnemu na pomoč hiteti: oh usmilite se — prosim Vas za božjo voljo — nesrečnih nagih in lačnih sirot! Bog Vam bode stoterno povernil. Učitelji pomagajte svojemu sobratu, šolskemu učeniku Janezu Šmid-u; verjemite mi, da ni revnejšega berača od njega in njegove družine, ki si ni nitke oblačila otela ni #).
Prevalski uradniki, grof Turnski, fužinski oskerb-nik in mnogo druzih so se vse hvale vredno obnašali, in še vedno bratovsko ljubezen skazujejo. Bog jim Plačaj!                                                                 Cvetko.
Iz Krajnske okolice. Prerok iz Jolsve jo je le preveč uganil! Žita nam nikdar ni tako manjkalo, kakor dan današnji, in take suše že tudi veliko let nibilo;dost studencov se je že posušilo in celo od Št. Joškega pravijo, da zlo peša. Jarfna je že zlo terpela v tistih krajih, ki bolj pod gorami leže in je sneg zgodaj skop-nel, ker so jo prezgodaj sejali; ječmen je zatega voljo po ponočnem mrazu zlo ozebel.
Iz Ljubljane. V sredo in cetertek je šlo skoz Ljubljano na Dunaj k slovesni poroki Njih veličanstva toliko ljudi, da so mogli dopoldne po dvakrat vozove napreči. Tudi iz Ljubljane so šli gosp. deželni poglavar, gosp. knezoškof in mnogi drugi, ki se bojo pridružili deputacii, ali pa ki so scer šli gledat imenitne slovesnosti. Tudi zadnji Rusi, ki so iz Tersta in Dalmacije prišli, so jo odrinili v cetertek zvečer po železnici na Dunaj. Večidel so bili vojaki čverste pa ne velike postave, ogorelega reznega obraza v sivih,, tikoma do peta dolzih suknjah; ker imajo to nedeljo pasko (veliko noč) so se že v sredo postili in opoldne le ris (rajž) in k ar t of le (krompir) z oljem zabeljene jedli, ker po staroverskem obredu spada maslo, mleko, in vse kar je od živine, med mesne jedi; vsaki večer so vpričo oficirja vsi skupej molili ali pa kratko molitvino pesmico zapeli. Sedaj jim je pot na Varšavo pdkazana.
V                          /                                                                  M.                                 «F         V
*) Ce je morebiti kteremu dobrotniku bolj priročno, po vred-ništvu „Novic" kakošen dar poslati zares milovanja vrednim pogorelcom, naj ga nam pošlje: radi ga bomo odrajtali.
Vred.