	





Bilo je 13. maja, na obletnico prvega pri-
kazovanja Device Marije v Fatimi, ko je leta
1981 ob petih popoldne, sredi mno`ice na
trgu sv. Petra, Mehmet Ali Agca iz neposred-
ne bli`ine ustrelil z 9mm avtomatièno pištolo
Browning na sv. oèeta Janeza Pavla II. Izstrelil
je veè krogel. Dve sta zadeli in ena je za nekaj
milimetrov zgrešila `ilo aorto, kar bi pome-
nilo neizogibno in takojšno pape`evo smrt.
“Ena roka je streljala, druga pa je vodila kro-
glo”, je dejal kasneje pape`, ki vidi v aten-
tatu satanov napad na Cerkev, v svoji reši-
tvi pa Marijino pomoè. Atentator ni ušel, ker
ga je zagrabila in s pomoèjo mno`ice vernikov
dr`ala neka redovnica, ki je stala v bli`ini.
(H. H. 294-296, 304)
Nekaj tednov pred tem dogodkom, 30.
marca, sedemdeset dni po prevzemu oblasti
kot predsednik Zdru`enih Dr`av Amerike,
je bil zadet od atentatorjeve krogle Ronald
Reagan. Krogla, ki jo je izstrelil Hinckly, naj
bi se ob zadetku raztrešèila, a tega ni stori-
la. Odbila se je od rebra, prebila del pljuè in
se ustavila nekaj milimetrov pred srèno mi-
šico. To so ugotovili zdravniki po daljši ope-
raciji, kateri pa so mediji, iz dr`avniških raz-
logov, zmanjšali pomembnost. Kasneje je
pravil Reagan hèerki Patti, da je v bolnišnici,
ko ni vedel, ali bo ostal pri `ivljenju ali ne,
veliko molil. Najprej je molil le zase, potem
pa se je spomnil, da bi bilo prav moliti tudi
za atentatorja. Prièel je moliti za oba, kajti
“èe Bog ljubi mene, mora kljub vsemu imeti
rad tudi Johna Hinckleya”. (M. T. 8-19)
Leto kasneje, 7. junija 1982, sta se mo`a,
ki sta za las ušla smrti, sreèala v Vatikanu.
Reagan, prvi predsednik ZDA, ki je obiskal
svetega oèeta, je prièel pogovor s tem, da je
pokazal na Peruginovo sliko Vstajenja, ki je
visela na steni in rekel pape`u, da se mu zdi
zelo primerna za to prilo`nost. Poudaril je,
da sta bila oba nedolgo tega na robu smrti,
oba naj bi spravila s sveta morilèeva roka in
da ju je Bog ohranil pri `ivljenju gotovo z
nekim posebnim namenom. Janez Pavel II.
mu je pritrdil. (V. 107)
Ob pregledu dogodkov zadnjih desetle-
tij lahko trdimo, da se je v èasu obeh pone-
sreèenih atentatov porajalo novo zgodovinsko
obdobje. Dober mesec po napadu na svetega
oèeta, ob petih popoldne, ob isti uri kot je
turški terorist izstrelil oro`je na trgu sv. Petra,
je prièela obiskovati skupino otrok v neznani
hercegovski vasici imenovani Medjugorje,
Ona, kateri je pripisoval pape` svojo rešitev.
Tega leta so se prièeli premiki, ki so deset let
kasneje privedli do propada komunistiènih
re`imov, razpada sovjetskega imperija, pa
tudi do slovenske dr`avne samostojnosti.
Pape`ev `ivljenjepis, ki sta ga pod naslo-
vom “His Holiness” (Njegova svetost) napi-
sala znana èasnikarja Karl Bernstein in Marco
Politi, in zunanjepolitièna študija Reaganove
vlade izpod peresa Petra Schweizerja z naslo-
vom “Victory” (Zmaga), se v marsièem do-
polnjujeta. Iz prve od navedenih knjig bom
kratko povzel poleg obrisa pape`eve osebnosti
nekaj njegovih posegov, ki so zapustili sled
v cerkveni in svetni zgodovini te dobe. Na
podlagi druge pa bom skušal podati ozad-
je politiènih odloèitev, ki so pomagale pri ru-
šenju `elezne zavese in berlinskega zidu.
Citati se nanašajo na naslednje knji`ne izdaje:
(H. H.) Carl Bernstein & Marco Politi,
“His Holiness”, zal. Doubleday, New York,
1996;
 
!


 #
(M.T.) Nancy Reagan, “My turn”, zal.
Random House, New York, 1989;
(V.) Peter Schweizer, “Victory”, zal. The
Atlantic Monthly Press, 1994.
 !


"#$
O mladih letih Karla Wojtyla je v ome-
njenem `ivljenjepisu napisanih veliko zani-
mivih strani, ki skušajo pojasniti osebnost,
ki je rasla iz mladega poljskega fantièa. Zgod-
nja izguba matere, brata in konèno tudi oèeta
je va`en podatek, ki pa ne razlo`i dveh last-
nosti, ki ju avtorja omenjata, kot posebno-
sti mladega fanta. Karl Wojtyla je `e v mladih
letih veliko molil, opravljal je pobo`nost pr-
vih petkov, hodil k sveti maši tudi med ted-
nom, pa `ivel èisto, vzdr`no `ivljenje. Med-
sebojna povezanost molitve in èistosti bo, prej
kot piscema, razumljiva katoliškemu bralcu.
@ivljenjepis omenja, da v èasu španske dr-
`avljanske vojne simpatije bodoèega pape-
`a niso bile na strani republikancev, ki so po-
bijali duhovnike in redovnike. Mladi Karl
je bil naklonjen generalu Francu, a ni bil,
ugotavljata avtorja, antisemit. Dognala sta,
da je v njegovem rojstnem mestu Wadowice
`ivelo precej `idovskih dru`in in da je imel
bodoèi pape` med mladostnimi prijatelji in
prijateljicami tudi Jude.
Vojna, nemško-sovjetski vdor, poraz polj-
ske vojske, nacistièna zasedba domaèega kra-
ja, so naredile na mladega, za umetnost, pred-
vsem pa za vse poljsko in katoliško navdu-
šenega Karla moèan vtis. Vendar se pod oku-
pacijo ni pridru`il raznim podtalnim odpor-
niškim gibanjem, temveè skupini `ivega ro`-
nega venca. Petnajst skrivnosti ro`nega venca
naj bi bilo utelešenih v petnajstih mladih mo-
`eh, ki so ob dnevni molitvi sklenili slediti
Kristusovi zapovedi “ljubiti Boga in bli`nje-
ga”. (H. H. 51) Vodja in gibalo te skupine,
ki je vztrajno rasla, ni bil kak duhovnik, tem-
veè krojaè Jan Tyranowski, o katerem je
Wojtyla kasneje kot pape` rekel, da je bil
“eden od tistih nepoznanih svetnikov, ki sve-
tijo ... v globinah, v katerih navadno kraljuje
tema” (H. H. 52). Kot vsi èlani `ivega ro`-
nega venca je tudi Karl obiskoval tega glo-
boko vernega mo`a vsak teden v njegovi de-
lavnici. Med šivalnimi stroji in kupi knjig so
potekali duhovni razgovori. Tyranovski je bil
nekaj èasa Karlov duhovni vodja. Usmerjal
ga je v branje teoloških knjig in ga vzpod-
bujal k študiju spisov sv. Janeza od Kri`a in
sv. Terezije Avilske. “Uporabiti vsak trenutek
dneva”, je bilo eno od vodil, ki jih je spre-
jel od svojega laiènega duhovnega vodnika
mladi Wojtyla, ki se je medtem `e vpisal na
podtalno univerzo, kajti uradno so okupa-
cijske oblasti zaprle.
Oktobra 1942 se je Karl Wojtyla odloèil
in vstopil v podtalno semenišèe, ki je delo-
valo pod okriljem krakowskega nadškofa
Adama Sapiehe. Da ne bi bil odgnan na pri-
silno delo v Nemèijo, je poiskal zaposlitev
kot delavec v bli`nji kemièni tovarni, ki je
delala za vojno industrijo. Tako je ob roè-
nem delu lahko opravljal svoje semeniške štu-
dije in poglabljal pod škofovim vodstvom du-
hovno `ivljenje. Veèji del bogoslovja je opra-
vil v èasu nemške zasedbe. V duhovnika je
bil posveèen 1. novembra 1946, to je po “os-
voboditvi”, kot so nekateri imenovali sovjet-
sko zasedbo in prièetek komunistiènega to-
talitarnega re`ima, tudi na Poljskem.
Po dveh letih bivanja v Rimu, kamor so
ga predstojniki poslali študirat in kjer se je,
kot pišeta njegova biografa, poglabljal pred-
vsem v spise sv. Toma`a Akvinca in španskih
mistikov, se je duhovnik Wojtyla vrnil na
Poljsko, ki je bila trdno v rokah komunistiè-
nih oblasti. Kljub temu je kot mlad kaplan
zbiral mladino in pridno študiral Marxa, Le-
nina, Stalina in druge marksistiène avtorje,
kajti “èe hoèeš poznati sovra`nika, moraš ve-
deti, kaj ta misli.” Mladim, ki so imeli te`ave,
ker jih je zalezovala in zasliševala tajna po-

	




licija, je svetoval, naj jim povedo vse, kar
vedo, ker ne delajo niè slabega, da pa mo-
rajo biti pripravljeni marsikaj potrpeti. To-
la`il jih je z mislijo, da bodo komunisti prej
ali slej “konèali sami sebe”. (H. H. 77)
%!#$
Marca 1949 je naškof Sapieha premestil
kaplana Wojtylo v krakovsko `upnijo sv.
Florjana, kjer se je zbirala univerzitetna mla-
dina. To je bila dobra šola za kasnejšega pa-
pe`a, ki je precejšen del svojih naporov pos-
vetil prav vprašanjem, ki tarejo mlade. Spolni
odnosi, èistost in priprava na zakon so po-
stajali središèna tematika, s katero so se mladi
obraèali na svojega kaplana. Med njimi je
mladi duhovnik razvil misel, ki odmeva iz
kasnejših enciklik, da zakon ni le pogodba,
marveè predvsem poklic, bo`ji klic, podobno
kot je poklic odloèitev za duhovski ali redov-
niški stan. (H. H. 80)
Oktobra 1954 je poljska vlada zaprla vse
teološke fakultete razen Katoliške Univerze
v Lublinu. Ta je postala edina katoliška uni-
verza na podroèju, ki so ga obvladovali ko-
munisti od `elezne zavese na zahodu, pa do
obale rdeèe Kitajske. Na tej univerzi je bo-
doèi pape` uèil etiko in filozofijo, hkrati pa
je s premestitvijo prišel v neposredno cerk-
veno obmoèje poljskega primasa kardinala
Stefana Wyszynskega. Ta je bil takrat in še
dolga leta do svoje smrti, ne le prvak kato-
liške cerkve na Poljskem, temveè tudi od
ljudstva sprejeti voditelj tistega dela Polja-
kov, ki niso priznavali legitimnosti komu-
nistiènih oblastnikov in predstavnikov sov-
jetskega imperija.
Vendar odnosi med kardinalom in mla-
dim profesorjem Wojtylo niso bili najboljši.
Bila sta si razlièna po znaèaju, pa tudi po na-
èinu delovanja. Èe je bil prvi ljudski vodi-
telj, se je drugi raje gibal v krogu mladih,
predvsem pa med izobra`enci. Primas je bil
spreten politik, mladi profesor pa èlovek na-
èel in idej. Medtem ko je bil kardinal sko-
raj neprestano v odprtem konfliktu s komu-
nistiènimi oblastmi in je moral zato prestati
tri leta zapora, se je Wojtyla loteval rušenja
komunizma drugaèe. Preprièan je bil, da je
globok in temeljit študij izhodišèe vsakega
uspešnega dela in da je treba komunistièni
sistem prièeti rušiti na filozofskem polju, z
izostritvijo kršèanske filozofije. Deloval je v
krogu profesorjev lublinske univerze, ki so
pod vodstvom dekana filozofske fakultete
Klinowskega, razumevali svojo slu`bo narodu
in Cerkvi na podoben naèin.
Ko je bil leta 1958 Wojtyla imenovan za po-
mo`nega škofa, se to ni zgodilo na predlog
Wyszynskega, temveè neposredno na prošnjo
Sapiehovega naslednika krakovskega nadškofa
Baziaka, katero je Pij XII. sprejel. Bilo je prviè,
da pape` pri takem imenovanju ni upošteval
mnenja poljskega primasa. (H. H. 88, 99)
To seveda ni poveèalo kardinalove naklo-
njenosti do mladega Wojtyla. Ko je bil leta
1962 drugi vatikanski cerkveni zbor `e v teku,
je umrl nadškof Baziak. Pri imenovanju na-
slovnih škofov je veljal na Poljskem, po te-
daj `e ustaljenem dogovoru z vlado, naslednji
postopek: kardinal primas je predlagal pa-
pe`u tri kandidate, ko je ta listo odobril, jo
je primas predlo`il še v odobritev vladi, ki
si je pridr`ala pravico veta.
Wyszynski je predlo`il prvo listo kandida-
tov za novega krakovskega nadškofa, na ka-
teri ni bilo pomo`nega škofa Wojtyle najprej
pape`u, nato pa poljski vladi. Ta je listo v celoti
zavrnila. Podobno usodo je do`ivela druga lista
z imeni treh kandidatov, ki jo je pripravil kar-
dinal in v kateri ponovno ni bil vkljuèen kra-
kowski pomo`ni škof. Tako je šele po zavr-
nitvi šestih kandidatov kardinal vkljuèil v tretjo
listo tudi Karla Wojtylo. Tudi ta lista je bila
potrjena v Rimu in med kandidati je poljska
vlada odobrila, kot najmanj nevarnega prav
Wojtylo. Tako sta se pri tem imenovanju ne-
kako strinjali obe mnenji, kardinal ga je imel

 #
za najmanj primernega od kandidatov in ga
je zato predlagal šele, ko ni uspel s šestimi, za
katere je sodil, da so za tako odgovorno me-
sto bolj zreli, vlada pa ga je  potrdila iz istih
razlogov. (H. H. 100) Obe oblasti, cerkvena
in svetna, sta se enako motili.
Novi krakowski nadškof je prejel od sve-
tega oèeta imenovanje 30. decembra leta 1963.
Karl Wojtyla je postal tako naslednik sv. Sta-
nislava, ki je pred stoletji na istem škofov-
skem prestolu doèakal muèeniško smrt.
&$'

Pape` Janez XXIII. je v zaèetku leta 1959
sklical vesoljni cerkveni zbor, ki ga pozna-
mo pod imenom “drugi vatikanski”. Na za-
sedanje je bil povabljen med 2594. katoliš-
kimi škofi vsega sveta tudi pomo`ni škof kra-
kovske nadškofije Karol Wojtyla. Bil je med
najmlajšimi, saj je bil posveèen komaj nekaj
mesecev prej. Vendar je pomembno, da je
kasnejši pape` prisostvoval vsem koncilskim
zasedanjem in da je postajal med koncilskimi
oèeti vidna in konèno tudi upoštevana oseb-
nost. Èeprav mlad, je zaradi svoje izobraz-
be in obvladanja jezikov postal kmalu gla-
snik poljskih škofov na koncilu in je zasto-
pal stališèa poljske cerkve v razgovorih z
nemškimi in francoskimi kolegi. (H. H. 99)
Po smrti Janeza XXIII. je bil izvoljen kot
Petrov naslednik Pavel VI. Ta je postal po-
zoren na novega krakovskega nadškofa. Ob
slovesu, decembra 1965, po zadnjem zaseda-
nju koncila, mu je simbolièno podaril kamen
iz razvalin stare vatikanske bazilike z name-
nom, da naj slu`i za temeljni kamen cerkve,
ki jo je Wojtyla nameraval zgraditi v nekem
krakovskem predmestju.
Od takrat so postajali stiki med moèno
preizkušanim pape`em in ognjevitim krakov-
skim nadškofom vedno tesnejši in zaupnej-
ši. Tudi kardinal Wyszynski ga je prièenjal ce-
niti, medtem ko so komunistiène oblasti ra-
zoèarane ugotavljale, da se skriva za njegovim
prijaznim nastopom moèna, niè kaj bojeèa
osebnost. Leta 1967, poljska vlada Wyszynske-
mu ni hotela dati dovoljenja, da bi odšel na
škofovsko sinodo v Rim, medtem ko ga je brez
te`av izstavila naškofu Wojtyli z namenom,
oslabiti avtoriteto prvega in vnesti spor v vods-
tvo poljske Cerkve. Vendar se Wojtyla ni pu-
stil izigrati. Iz solidarnosti do kardinala in pri-
masa Poljske je dovoljenje zavrnil in tudi on
ostal doma. Wyszynski tega ni pozabil. Uvidel
je, da ima v mladem krakovskem nadškofu
brezpogojno oporo.
Tudi kardinalova bojazen, da bi nadškof
Wojtyla, ki je med koncilskimi oèeti veljal
za “naprednega”, medtem ko so imeli
Wyszynskega evropski kolegi za “konzerva-
tivnega”, uvajal v poljski Cerkvi kake prenag-
ljene reforme, je bila odveè. Krakovski nadš-
kof je jemal koncilske dokumente resno in
jih je vkljuèeval v svojo katehezo. Ni bil pa
naklonjen raznim “pokoncilskim diskusi-
jam”, ki so postajale takrat marsikje moderne.
Zanj je bil koncil potreben korak na dolgi
poti katoliške Cerkve, ni pa gledal v njem pri-
èetka kake “nove” dobe, temveè le novo po-
trdilo Kristusovega nauka. Tako je tudi kar-
dinal primas Štefan Wyszynski z zadovoljs-
tvom sprejel odloèitev Pavla VI., ko je po-
delil kardinalsko èast Wojtylu, ki je tedaj do-
polnil komaj sedeminštirideset let.
Pape` Pavel VI. je prejel neprièakovano
podporo krakovskega nadškofa na podroè-
ju, kjer se je èutil v zadnjih letih pape`eva-
nja najbolj osamljenega. Pritisk nekaterih
cerkvenih krogov, naj bi pape` odobril kon-
trolo rojstev tudi z umetnimi sredstvi, je po-
stajal vedno veèji. Na Poljskem je Wojtyla
nekako v istem èasu objavil o tej temi knjigo
Ljubezen in odgovornost, v kateri razlaga, da
pomeni umetno prepreèevanje rodovitnosti
razvrednotenje ljubezni in spolnih odnosov.
Kasneje je imenoval posebno škofijsko ko-
misijo za raziskavo teh vprašanj, v kateri so
sodelovali laiki in duhovniki. Njene izsledke,

	




dopolnjene s svojimi študijami, je zbral v ob-
širnem dokumentu, ki ga je poslal naravnost
pape`u. Pomoè je prišla v pravem èasu. Pavel
VI., ki je nameraval izdati okro`nico Huma-
nae vitae, pa je zaradi hudega nasprotovanja
z njo odlašal, se je po branju Wojtylove študije
in ob izsledkih omenjene komisije odloèil. @e
zasnovano okro`nico je dopolnil z mislimi,
ki jih je posredoval krakovski nadškof in jo
julija 1968 izroèil javnosti. Cerkveni nauk o
tem tako pereèem vprašanju je bil ponovno
jasno izpovedan. Kot je znano, je okro`nica
vzbudila mnogo nasprotovanj. Pavel VI. je po-
stajal vedno bolj osamljen, a prav to ga je še
tesneje povezalo s kardinalom Wojtylo.
($
$
)*
Naklonjenost mlademu poljskemu kar-
dinalu je izkazal Pavel VI. na poseben naèin.
Leta 1976 je povabil `e bolehni pape` Wojty-
lo, naj bi imel duhovne vaje za èlane vatikan-
ske kurije in za pape`eve o`je sodelavce. To
je bila naloga, ki so jo pape`i zaupali navadno
teologom ali redovnikom, ne pa razmeroma
mladim kardinalom, posebno še, ker so take
duhovne vaje poslušali tudi sami, èeprav v
posebnem prostoru, loèeni od ostalih. To je
bila izredna odgovornost za poljskega kar-
dinala, kateremu je sveti oèe svetoval, naj ima
razmišljanja v italijanskem jeziku in ne v tra-
dicionalni latinšèini.

Nemška umetnost 18. stoletja: kelih
(muzej v Münchnu), Nemèija.
 #
Karl Wojtyla se je v kratkem èasu, ki ga
je imel na razpolago, dobro pripravil na to
preizkušnjo. Zaprl se je v nek samostan sredi
gora in pripravljal duhovne misli, ki naj bi
bile v skladu s potrebami duš, ki ga bodo po-
slušale pa tudi s te`avami Cerkve in sveta, ki
so ga prav tedaj pretresale te`ke krize.
Dobro leto prej je nekoè katoliška in
Cerkvi vdana Italija z referendumom izgla-
sovala legalizacijo loèitve zakona, na volitvah
pa se je komunistièna partija izredno okre-
pila. Na Portugalskem je prevzela oblast le-
vièarska vojaška junta, v Grèiji so zmagali na
volitvah moèno levo usmerjeni socialisti,
Amerièani so izgubili vojno v Vietnamu in
komunistièna vlada v Hanoiu je raztegnila
vpliv Sovjetske Zveze do ju`nih morij. V La-
tinski Ameriki so se katoliški pripadniki teo-
logije osvoboditve povezovali s komunisti in
pripravljali po kubanskem vzorcu vstajo po
vsej celini. Nekdanji portugalski koloniji An-
gola in Mozambik sta prièenjali krvavo pot
v smeri marksizma. V Cerkev je vdiral duh
odkrite nevere in nezaupanja do pape`a. V
teh razmerah je kardinal Wojtyla govoril va-
tikanskemu kleru o moèi vere in ljubezni.
“Èlovek naj poskuša podarjati veè ljubezni,
kot jo prejme ...” je bila misel, ki jo je razu-
mel vsak poslušalec in ob njej lahko zaèutil,
da gre za oseben izziv. Pavel VI. je bil z du-
hovnimi vajami veè kot zadovoljen, bil je ga-
njen. (H. H. 120)
Po teh duhovnih vajah, ki so prevzele
utrjene in marsièesa vajene èlane kurije, so
prièeli gledati nekateri v mladem kardinalu
enega od mo`nih kandidatov za naslednika
Pavla VI. A pape` je izkazal naklonjenost
tudi Albinu Lucianiu, beneškemu patriar-
hu, kateremu je podaril svojo papeško štolo
pred oèmi navdušene mno`ice. Gledano iz
èasovne perspektive bi lahko rekli, da je Pa-
vel VI. odloèujoèe pripomogel k izvolitvi
dveh naslednikov: Janeza Pavla I. in Janeza
Pavla II..
Medtem je na Poljskem vrelo. Èeprav je
kot nadškof in kasneje kot kardinal Wojtyla
vztrajal na tem, da se noèe spušèati v poli-
tiène probleme, so ga spomladi leta 1968 štu-
dentovski nemiri naravnost prisilili, da je mo-
ral v obrambo študentov zavzeti tudi poli-
tièna stališèa. Dve leti kasneje je vlada zatrla
delavske nemire v pristaniških mestih s tanki
in s tem moralno prisilila Wojtylo, da se je
javno zavzel za trpeèe in preganjane, “ne iz
politiènih nagibov, marveè iz kršèanske lju-
bezni in solidarnosti.”
Ko je uvidel, da svojega pastirskega po-
slanstva v danih okolišèinah ne more loèiti
od politiènega dela, se je kardinal Wojtyla
lotil tudi te naloge z vso resnostjo. Prièel je
z rednimi sestanki z izobra`enci vseh vrst, od
zgodovinarjev in matematikov do èasnikarjev,
pisateljev in filozofov. Prav tako pa je imel
stalno odprta vrata za vse duhovnike svoje
nadškofije, posebno še za `upnike, kar mu
je omogoèalo, da je poznal duhovne potrebe
vernikov pa tudi èutenje vseh plasti v narodu.
Z rednim, skoraj dnevnim obiskovanjem
`upnij, ki je bilo del njegove škofovske pa-
storalne prakse, je obdr`al stik s svojo ère-
do tudi v nate`jih èasih.
Ko je po daljšem bolehanju umrl pape`
Pavel VI. je tudi kardinal Wojtyla odpotoval
na konklave v Rim. Z izvolitvijo beneške-
ga patriarha Albina Luciania, ki je zasedel
Petrov prestol z imenom Janez Pavel I., se
je zdelo, da so kardinali za dolgo opravili
svojo volilno nalogo. Pa ni bilo tako. Ne-
nadna pape`eva smrt, 29. septembra 1978,
jih je dober mesec kasneje znova priklica-
la v Vatikan.
@e v konklavah, kjer je bil izvoljen pape`
Janez Pavel I., je dobil kardinal Wojtyla devet
glasov. Zato je bilo jasno njemu in drugim,
da prihaja zdaj na podobno zasedanje kot
eden od mo`nih kandidatov, pa naj to ho-
èe ali noèe. Znano je bilo tudi, da se bodo
italijanski kardinali te`ko zedinili okrog last-

	




nega kandidata ter da imajo kardinali, ki zav-
zemajo skrajna stališèa, bodisi v “napredni”
bodisi v “konzervativni” smeri, malo upanja
na širšo podporo kardinalskega zbora. Obe
smeri sta si nasprotovali predvsem po stopnji
odprtosti do vprašanj, kot so reforme v li-
turgiji, svoboda glede teoloških teorij, iskanje
skupnih toèk z drugimi verstvi, mo`nost od-
kritega dialoga z marksisti, odprtost do mo-
dernega sveta. Na ta vprašanja so gledali ta-
krat kot tudi danes nekateri z veèjim, dru-
gi z manjšim optimizmom. Cerkev je namreè
poklicana, da pokristjani svet, a hkrati mora
biti previdna, da se ne pozunanji in ne po-
plitvi ali kar bi bilo še usodneje, da dopu-
sti nejasnosti v nauku, ki ji je bil zaupan.
Nekaj ur preden je stopilo 111 kardinalov
volilcev, 14. oktobra 1978 popoldne, skozi vra-
ta v konklave, je kardinal Wojtyla naredil dva
obiska. Prvi je bil namenjen k bolniški po-
stelji dobrega znanca škofa Deskurja, Poljaka,
ki je bil `e leta èlan rimske kurije in ki je zad-
nje tedne rad omenjal svojega rojaka kot pri-
mernega papeškega kandidata. Drugi obisk
pa je veljal tihi molitvi na grobu tedaj še ne
bla`enega Jo`efa Marije Belaguerja, ustano-
vitelja laiške apostolske organizacije Opus
Dei. Tu je mladi kardinal v samoti premolil
dobro uro, nato pa odšel v baziliko sv. Pe-
tra, kjer se je prièenjala maša v èast sv. Duhu
in z njo volitve novega pape`a.
Kardinali so volili štirikrat dnevno; dva-
krat dopoldne in dvakrat popoldne. Skraja
so si glasove delili razni italjanski kardina-
li. Šele pri glasovanju v ponedeljek, 16. ok-
tobra, je dobil kardinal Karl Wojtyla nekaj
glasov, a `e to je bil znak, da je tekma med
italijanskimi kadidati konèana in da se bodo
zdaj glasovi usmerili drugam. Prièe pravijo,
da je po popoldanskem glasovanju, kjer je
število glasov z njegovim imenom naraslo,
Wojtyla odšel v celico kardinala Wyszynskega
in tam pred svojim predstojnikom poklek-
nil in jokal. Besede, ki mu jih je izrekel stari
kardinal, niso dopušèale dvoma: “Èe te iz-
volijo, moraš sprejeti. Zaradi Poljske.” Še isti
dan je devetindevetdest kardinalov napisa-
lo na glasovalni listek njegovo ime. Pape` Ja-
nez Pavel II. je bil izvoljen.
Prvo pridigo, ki jo je imel naslednje jutro
kot pape`, je napisal v latinšèini Janez Pavel
II. sam. Da bi si sveti oèe sam pisal pridige,
ni bilo v navadi, a je postala ena od znaèilnosti
novega pape`a. Takih novosti je bilo vedno
veè in postajalo je jasno, da mladi Petrov na-
slednik dela premišljeno, a samostojno. Na
prvi poti v Assisi kot rimski škof je, na pri-
mer, molil z verniki za rešitev socialnih in mo-
ralnih problemov, ki tarejo italijansko dru`bo.
Ob slovesu je nekdo iz ljudstva zaklical: “Ne
pozabite na molèeèo Cerkev!” Na to je pape`
odloèno odgovoril: “Ta Cerkev ni veè mol-
èeèa! Govori z mojim glasom!” Èas je pokazal,
da je bila ta trditev veè kot le prilo`nostna do-
mislica poljskega pape`a.
+!
Avtorja pape`eve biografije upravièeno
poudarjata, da je Karl Wojtyla vedno, pred
in po izvolitvi na èelo katoliške Cerkve, do-
sledno nastopal kot Poljak. (H. H. 186) Tako
je, na primer, prosil predsednika Poljske Jab-
lonskega, da je smel tudi kot pape` obdr`ati
poljski potni list. Zato ni bil izbrisan iz polj-
skega volilnega imenika, èeprav je postal su-
veren vladar druge dr`ave in vrhovni pastir
Cerkve. Pape` je, po besedah omenjenih `iv-
ljenjepiscev, videl v pripadnosti svojem na-
rodu izraz bo`je Previdnosti.
Èustva do domovine je izrazil novi pape`
tudi ob sreèanju s kardinalom Wyszynskim.
Ko sta se ganjena objela, je zatrdil primasu
poljske Cerkve: “Ta poljski pape` ne bi se-
del na prestolu sv. Petra, èe ne bi bilo tvo-
je vere, ki ni klonila pred zaporom in trplje-
njem, èe ne bi bilo tvojega junaškega upa-
nja in brezmejnega zaupanja v Mater Cer-
kev ... Ni mi lahko odpovedati se vrnitvi, ven-

 #
dar èe je taka Kristusova volja, jo je treba
sprejeti in jaz jo sprejemam. Molim, da bi
nas razdalja še bolj povezala. Ne pozabite
name v molitvi.” Poljski pape` je moral skozi
preizkušnjo neprostovoljnega zdomstva, ki
pomeni za rodoljuba te`ko in mnogim ne-
razumljivo trpljenje.
Skrb za Poljsko in za vse narode, ki so bili
pod oblastjo komunistiènih re`imov, je po-
stala ena od vodilnih skrbi Janeza Pavla II.
Sodelavcem je povedal, da ima pri delu za
javno blaginjo zahteva po èlovekovi pravi-
ci do svobode vesti in do verske svobode ab-
solutno prednost. “Diplomacija je `e v redu
kot orodje, a njen namen je odpreti vrata Kri-
stusu!” (H. H. 188) Verska svoboda kot po-
sledica širše, politiène svobode, spoštovanje
èlovekove osebe, socialna praviènost na med-
narodni ravni, poglobitev vere, upanja in lju-
bezni v cerkvenem obèestvu, so ideje, ki jih
je širil sveti oèe deloma v govorih, deloma
v okro`nicah, vedno pogosteje pa tudi na svo-
jih apostolskih potovanjih.
Prvo potovanje, s katerim je naredil pa-
pe` mnogo sivih las svojim diplomatskim so-
delavcem pa tudi dr`avnikom, ga je vodilo,
komaj tri mesece po izvolitvi, v Mehiko. Ne
glede na mnenje vatikanskega dr`avnega taj-
ništva je pape` obljubil kardinalu Salazarju
Lópezu, nadškofu iz Guadalajare, da bo pri-
sostvoval Konferenci latinskoameriških ško-
fov (CELAM) v Puebli. Ko so ga opozori-
li, da ima Mehika protiklerikalno ustavo in
nima niti diplomatskih zvez z Vatikanom,
je pokazal za take te`ave malo zanimanja. Ho-
tel je obiskati svoje brate v škofovski slu`bi,
duhovnike in vernike, ne glede na dr`avni
protokol. To je bilo za vatikanske diplomate
nekaj nezaslišanega, a so se morali prilago-
diti volji Petrovega naslednika.
Ob pol osmih zjutraj, 25 januarja 1979,
je odletel Janez Pavel II. z letalom Alitalije
na svoje prvo medcelinsko potovanje. Sprem-
ljalo ga je 140 èasnikarjev. Veèina govorov,
ki naj bi jih imel pape` na potovanju, je bila
`e napisana in prevedena, le glavni govor, na-
menjen škofom, zbranim v Puebli, je bil še
v rokopisu, katerega je pape` do zadnjega do-
polnjeval in popravljal. Vedel je, da ga èa-
kajo na potovanju te`ave. Med latinskoame-
riškim klerom je teologija osvoboditve širila
valove dvomov. Hude socialne krivice v sko-
raj vseh dr`avah latinske Amerike so bile vir
nemirov. Vojaške vlade po eni in marksistiè-
ne po drugi strani so pušèale na vsej celini
demokraciji kaj malo prostora.
Ko je stopal pape` z letala na letališèu v
Mehiki, ga je èakalo kakih deset tisoè lju-
di, brez zastav in zunanjih znakov spreje-
ma. Oseminpetdesetletni poglavar katoliške
Cerkve je z gibènim korakom stopil po stop-
nicah in poljubil tla mehiške dr`ave in ame-
riške celine. Ko se je zravnal, sta stala pred
njim José López Portillo, dr`avni predsednik
in njegova `ena Carmela. Ker jima ustava
ni dovolila, da bi sprejela gosta kot pred-
stavnika dr`ave, sta to storila kot zasebni-
ka.(H. H. 202) Po kratkem pozdravu in pa-
pe`evem prijaznem odgovoru sta se umak-
nila in pustila prostor predstavnikom Cerk-
ve in ljudstvu, ki se je prièenjalo zgrinjati
od vseh strani in spremljalo gosta z rasto-
èim navdušenjem, mimo vseh ustavnih, po-
litiènih in diplomatskih pravil.
Na tem potovanju je v šestih dneh s še-
stindvajsetimi govori, s sreèanji z verniki in
z neverniki vseh stanov in poklicev, pa z glo-
boko zatopljenostjo v molitev, postavil sve-
ti oèe nekak model vsem naslednjim potova-
njem. Tudi tukaj je našel èas, `e drugi dan na
ameriških tleh, za svoje poljske rojake. Spom-
nil jih je, naj bodo — èeprav raztreseni po svetu
— povezani s svojo domovino po Cerkvi in po
èenstohovski Mariji. Prosil je, naj molijo za
“poljskega pape`a”, da bo mogel postati re-
snièno katoliški, univerzalni pape`.
Da vidijo verniki v njem res univerzalnega
pastirja, je bilo jasno `e naslednje jutro, ko

	




se je peljal sveti oèe v Cerkev naše Gospe v
Guadalupi, kjer so ga èakali zbrani škofje la-
tinskoameriške konference. Po uradnih po-
roèilih ge je spremljalo na cestah nad štiri mi-
ljone ljudi. Pape` iz naroda, ki èasti bo`jo
mater pred podobo èrne èenstohovske De-
vice, je stopal v svetišèe, kjer mehikansko
ljudstvo z enako goreènostjo moli pred èr-
no Marijo v Guadalupi.
Škofovska konferenca v Puebli se je prièela
28. januarja. Poleg pape`a, ki je bil na njej
kot opazovalec in gost, ji je prisostvovalo 32
kardinalov, 66 nadškofov, 131 škofov, 45 du-
hovnikov, 51 redovnikov, 4 dijakoni in 33 lai-
kov. Brazilski kardinal Alojzij Lorscheiter, ki
je nekaj mesecev prej v Rimu podpiral izvo-
litev Janeza Pavla II., je bil med zbranimi naj-
vidnejši in najvplivnejši pristaš “teologije os-
voboditve” in sodelovaja z marksistiènimi re-
volucionarnimi gibanji. A na podroèju ka-
toliškega nauka Janez Pavel II. ni dopušèal
dvomov. Odloèno je zavrnil vsako sodelo-
vanje z marksizmom, obsodil nauk o razred-
nem boju in prikazal Jezusa iz Nazareta kot
Odrešenika in ne kot revolucionarja. Po nje-
govem uvodnem govoru ni bilo dvoma, da
je novi pape` podkovan v socialnem nauku
svojih prednikov in da dobro pozna velike
dru`bene krivice svoje dobe, katerim pa ne
išèe rešitve s pomoèjo marksistiène doktri-
ne, temveè le iz vrednot evangelija.
Kasneje je bilo slišati kritike, èes da je bilo
ostro stališèe Janeza Pavla II. do ju`noame-
riškega marksizma in do teologije osvobodi-
tve nekaka pape`eva protiusluga Zdru`enim
dr`avam, ki so pomagale pri rušenju komu-
nistiènega re`ima na Poljskem. Ker namigu-
jeta v tej smeri proti koncu knjige tudi Bern-
stein in Politi je primerno poudariti, da pape`
ni zavzel strogo odklonilnega stališèa do ome-
njenih idejnih tokov šele, ko so se odloèile
ZDA za rušenje komunistiènega re`ima na
Poljskem, temveè `e na tem, prvem apostol-
skem potovanju v Mehiki, pred celotnim ško-
fovskim zborom Latinske Amerike, tri me-
sece po svoji izvolitvi, ko ni imel še nika-
kršnih stikov z ameriško vlado.
Res pa je, da je imel Janez Pavel II. dan
pred odhodom v Mehiko sestanek s sovjet-
skim zunanjim ministrom Andrejem Gro-
mikovom, ki je hotel preprièati pape`a, da
vlada v de`elah pod oblastjo komunistiène
partije verska svoboda. Pape`a Gromikove
besede niso preprièale. Iz teorije in iz osebne
izkušnje je vedel ter vztrajno opozarjal, da
komunisti sistematièno la`ejo, ker ne spoštu-
jejo resnice. (H. H. 195)
+
#
Po izredno uspelem potovanju v Mehi-
ko se je Janez Pavel II lotil rednega dela z nje-
mu lastno energijo. Govori, bodisi ob dnevni
molitvi angelovega èešèenja z okna v Vati-
kanu, bodisi na poti ter obširne okro`nice,
ki jih je pošiljal med vernike, predstavljajo
katehezo, iz katere bo Cerkev lahko še dol-
go èrpala.
Vendar so pape`eva potovanja na Poljsko
posebno poglavje njegovega delovanja. Lahko
reèemo, da so izraz tistih globokih odloèi-
tev, s katerimi je poglavar katoliške Cerkve
morda najsilneje posegel v politièni potek sve-
tovne zgodovine.
Prviè je stopil Karl Wojtyla kot pape` Ja-
nez Pavel II. na poljsko zemljo 2. junija leta
1979. Bilo je nekaj minut èez deseto uro zju-
traj. Kot mnogo let kasneje v Sloveniji, so
tedaj na Poljskem zazvonili zvonovi po vseh
cerkvah in zbudili odmev zvonov v Èeški in
Slovaški, v Vzhodni Nemèiji, Ukrajini in Li-
tvi. Èez noè so izginile iz vidnih mest rde-
èe partijske zastave in namesto njih je bilo
videti le rdeèe-bele poljske narodne barve.
Samo v Varšavi ga je sprejemalo na cestah
nad milijon rojakov.
Ko je stopal ob štirih popoldne s kardi-
nalom Wyszynskim proti velikemu kri`u, ki
so ga postavili ob tej prilo`nosti na trgu Zma-

 #
ge, se je pape` ustavil in poljubil kamen na
grobu Neznanega vojaka, ki je spomenik polj-
ske slave. S tem dejanjem je povezal brez be-
sed kršèansko vero s tisoèletno poljsko zgo-
dovino. Pokazal je, da kot naslednik sv. Petra
ostaja Poljak in da, èeprav daleè od domo-
vine, deli usodo s svojimi rojaki. Nato je pri-
èel s sveto mašo pred tristo tisoè verniki. Take
koncentracije ljudstva niso prièakovale ne
poljske ne sovjetske oblasti, ki so “iz varnost-
nih razlogov” omejile dohod vernikov.
Pred to mno`ico in vsem svetom, ki je sle-
dil dogodkom po televiziji, je po besedah va-
tikanskega dr`avnega tajnika nadškofa Ca-
sarolija, Janez Pavel II. z nekaj odloènimi be-
sedami presekal z dvajsetletno “vzhodno po-
litiko” vatikanske dr`ave. Politike, s katero
sta njegova predhodnika Janez XXIII. in Pa-
vel VI. skušala doseèi kolikor mogoèe mir-
no so`itje z dr`avami pod komunizmom, je
bilo konec. Novi pape`, ki je iz osebne izkuš-
nje poznal posledice takih poizkusov, je na-
kazal vernikom in diplomatom drugaèno pot.
“... Kristus je kljuè za razumevanje velike in
temeljne resniènosti, ki je èlovek ... Kristusa
ni mogoèe iztrgati iz èloveške zgodovine, nik-
jer na svetu ... Izloèiti Kristusa iz èloveške zgo-
dovine je greh proti èloveštvu! ... Naj bo Kri-
stus za nas vedno odprta knjiga `ivljenja za
prihodnost. Za naš poljski jutri!” In ljudstvo

Veliki oltar pri Sv. Primo`u nad Kamnikom, 1628, Slovenija.
	




mu je odgovorilo iz tisoèerih grl: “Cristus vin-
cit, Cristus regnat, Cristus imperat!” nato pa
zapelo kot mogoèno zahtevo: “Povsod Boga”.
(H. H. 7)
Tudi drugod po svetu, kjer so po televiziji
spremljali obisk svetega oèeta na Poljskem,
so komaj verjeli, da je kaj takega mogoèe na
ozemlju, ki sta ga nadzorovali partija in sov-
jetska armada. Med gledalci je bil tudi tedaj
še malo znani severnoameriški politik Ronald
Reagan, ki se je potegoval, da bi postal re-
publikanski predsedniški kandidat. Ko je vi-
del mno`ico, ki je pozdravljala pape`a, se je
nagnil k svojemu katoliškemu prijatelju in
kasnejšemu dr`avnemu svetovalcu za varnost,
Richardu Allenu, ki je stal ob njem in rekel:
“Pape` je kljuèna osebnost pri odloèanju polj-
ske usode”. Prepoznal je prve razpoke na zi-
dovju totalitarnega imperija. Allen je opa-
zil, da je imel ob tem, njegov na videz trdi
prijatelj, solzne oèi. (V. 36)
Poseben odmev pa je imel pape`ev obisk
tudi na majhno skupino Poljakov, ki so ko-
maj leto prej prièenjali z ilegalnim sindikal-
nim gibanjem, ki so mu rekli: Solidarnost.
Zbigniew Bujak, eden od voditeljev tega gi-
banja, je stal med mno`ico, ki je èakala na
svetega oèeta in se spraševal o smislu svo-
jega delovanja. Policija ga je preganjala in
èutil se je osamljenega in brez moèi sredi
dru`be, ki jo je do potankosti nadzorova-
la partija. Tedaj je završalo okrog njega in
videl je, kako je bela pape`eva postava na
avtomobilu, ki je peljal po varšavskih uli-
cah, navdušila in razgibala ljudsvo. Zaèu-
til je, da stoji sredi svojevrstne “manifestacije
proti komunizmu”. Kot je kasneje pravil,
ga je tisti hip obšlo spoznanje, da tudi on
s svojimi idejami predstavlja to mno`ico.
Tesnoba ga je zapustila. “Spoznali smo, da
nas je veliko. Dvomov je bilo konec.” Ideja
Solidarnosti je dobila ob pape`evem obisku,
ne da bi Janez Pavel II to slutil, odloèilni
zagon.

Jesen leta 1981 je bila prièa pomembnih
dogodkov. Pape`, ki še ni povsem okreval od
ran, ki mu jih je prizadel maja meseca aten-
tator, je 6. septembra ob sprejemu poljskih
romarjev v Castel Gandolfo poudaril, da je
“pravica našega naroda do samostojnosti po-
goj za svetovni mir.” Ta stavek so vzeli v
Moskvi, kot se je zvedelo kasneje, resno v pre-
tres. Ugotovili so, da je ranjeni Wojtyla prièel
govoriti ne le kot vodja katoliške Cerkve,
temveè tudi kot poljski narodni voditelj. (H.
H. 311) To je zahtevalo velike previdnosti v
primeru, da bi morala sovjetska armada ure-
jati razmere na Poljskem, kot je storila leta
1968 v Èeškoslovaški.
Iste besede so odmevale tudi na prvem na-
rodnem kongresu sindikata Solidarnost na
Poljskem. Zmerni Walesa je na tem kongresu
dobil zaupnico le 55% delegatov, medtem ko
so ostali podprli radikalnejše kandidate. Tak
izid ni skrbel le Walese, temveè v niè manjši
meri poljskega predsednika Jeruzelskega, pa
tudi škofa Jo`efa Glempa, ki je nekaj dni ka-
sneje, po papeškem odloku prevzel vodstvo
katoliške Cerkve na Poljskem, na mesto smrt-
no bolnega kardinala Wyszynskega. Strah
pred sovjetsko intervencijo je privedel do taj-
nega sreèanja Glempa z Jeruzelskim. Ta ni
skrival svoje zaskrbljenosti, pa tudi ne mne-
nja, da utegne biti razglasitev obsednega sta-
nja v dr`avi edina mogoèa alternativa. Glem-
pu, ki je drugi dan odhajal v Rim, je rekel,
naj sporoèi svetemu oèetu, da je vlada pri-
pravljena na dogovore in kompromise, a da
ne bo pristala na razkrajanje dr`ave.
14. septembra je dal Janez Pavel II. v jav-
nost okro`nico Laborem exercens ob devet-
desetletnici Leonove Rerum novarum. Pape`
je imel ta spis napisan v poljšèini `e pred aten-
tatom. Èe je bila okro`nica Leona XIII. “Car-
ta magna” katoliškega delavskega gibanja po
vsem svetu, naj bi bila nova okro`nica hkrati
tudi priroènik za èlane sindikata Solidarnost,

 #
ki naj bi po poljskem zgledu prièel delova-
ti tudi drugod, v nasprotju z marksistièni-
mi delavskimi organizacijami.
Oktobra so se razmere na Poljskem hudo
poslabšale. Vlada ni veè obvladovala polo-
`aja. Delavski štrajki so bili na dnevnem redu,
gospodarstvo je bilo v zastoju, demostraci-
je in spopadi z varnostnimi organi so postajali
vedno nasilnejši, disciplina v komunistièni
partiji pa tudi v sindikatu Solidarnost je po-
pušèala in tako eni kot drugi so zahtevali od
vlade, naj ukrepa. Poljski predsednik Jeru-
zelski je poslal svojega zunanjega ministra po
nasvet najprej k sovjetskemu zunanjemu mi-
nistru Gromikovu, potem pa k pape`u v Ca-
stel Gandolfo s prošnjo, naj posreduje v raz-
govorih s predstavniki Solidarnosti. Pape`
se na prošnjo ni odzval, bodisi ker je bil, po
besedah poljskega zunanjega ministra še pre-
veè bolan, ali pa, kot menijo drugi, ker je vi-
del, da èas še ni zrel.
Manj kot mesec kasneje, v zaèetku novem-
bra, je Janez Pavel II. sprejel v Rimu skupi-
no poljskih izobra`encev. Vse je presenetil z
jasno in odloèno napovedjo, da bo upor proti
re`imu uspel. Bronislav Geremek, ki je bil med
prisotnimi, navaja pape`eve besede po spomi-
nu: “Na Poljskem se je zgodilo nekaj, èesar
ni mogoèe veè spremeniti. Ljudstvo ne bo veè
ostajalo pasivno. Pasivnost je eno od orodij
avtoritarizma. Zdaj je te pasivnosti konec in
tako je njihova (komunistov) usoda zapeèa-
tena. Bodo izgubili.”
Nekako istoèasno, dne 4. novembra, je Je-
ruzelski povabil na sestanek primasa Glem-
pa in voditelja Solidarnosti Waleso. Ponudil
jima je, da skupaj ustanovijo “Fronto narodne
sloge”. Fronto naj bi sestavljali poleg imeno-
vanih še predstavniki dr`avnih sindikatov in
seveda komunistiène partije. Komunisti bi na
ta naèin imeli veèino v politiènem telesu, “ki
naj bi bilo namenjeno dialogu”, hkrati pa naj
bi imela “Fronta” moralno zaslombo Cerk-
ve in Solidarnosti. Primas Glemp je bil taki
rešitvi naklonjen, medtem ko jo je Walesa
gladko zavrnil. Vendar je bil o tajnem sestanku
med Jeruzelskim, Glempom in Waleso obveš-
èen sovjetski predsednik Bre`nev, ki je v os-
trem pismu obto`il poljskega predsednika, da
“ruši socializem”. Konèno temu ni preosta-
lo drugega, kot da je nekaj tednov kasneje, 12.
decembra, oklical obsedeno stanje. Prve ure
naslednjega dne je bila veèina voditeljev So-
lidarnosti zaprta.
Tistega novembra usoda Poljske ni skr-
bela le pape`a in Poljakov v domovini. Ame-
riški predsednik Reagan je zaupal najo`jim
sodelavcem, da ga skrbi usoda poljske dr`ave
in da vidi v katoliški Cerkvi kljuè do rešitve.
(H. H. 318) Naroèil je dologoletnemu pred-
sedniškemu svetovalcu, upokojenemu gene-
ralu Vernonu Waltersu, ki je u`ival velik ug-
led, naj obišèe v njegovem imenu svetega oèe-
ta v Rimu.
Preden je odšel na pot, se je Walters pos-
vetoval, 28. novembra 1981, brez priè s pred-
sednikovim prijateljem Billom Caseyem, te-
daj ravnateljem CIAe. Oba, tako Walters kot
Casey sta bila globoko verna, praktièna ka-
tolièana, ki so jima bile pri srcu tako kori-
sti domovine kot blaginja Cerkve. Soglašala
sta, da je treba ponuditi svetemu oèetu po-
moè za poljsko Solidarnost, ne da bi zapletli
v politièno igro pape`evo osebo. Zanimivo
je, da je Waltersa skrbelo, èe se bo, kot kon-
servativen in ortodoksen katolièan mogel spo-
razumeti s tri leta mlajšim pape`em. (H. H.
321) Pa je bil strah odveè. Walters je sporoèil
pape`u Reaganove pozdrave in mu povedal,
da je predsednik posvaril Sovjete, naj ne pre-
stopijo poljske meje, èe noèejo spro`iti te`ke
mednarodne krize. Nato mu je izroèil ovi-
tek s satelitskimi posnetki vzhodne Evrope,
kjer je bila razvidna razporeditev poljskih
in sovjetskih èet, potem pa je med njima ste-
kel pogovor, ki je zajel tako politièna kot
teološka vprašanja. Ob koncu je pape` sve-
toval Waltersu, naj se pogovori še s kardi-

	




nalom Casarolijem, ki je bil odgovoren za
vatikansko zunanjo politiko. Walters je v
svojem poroèilu izrazil obèudovanje do pa-
pe`a, hkrati pa tudi preprièanje, da se Ca-
saroli verjetno v marsièem ne strinja s pa-
pe`evimi pogledi. (H. H. 329)
Èeprav je `e nekaj let pred tem Zbigniev
Brzezinski opozoril tedanjega predsednika
ZDA Carterja na pomembnost katoliške
Cerkve pri reševanju poljskega politiènega
polo`aja, je šele politièna volja Ronalda Rea-
gana in zavzetost Waltersa ter Caseya privedla
do sodelovanja med ZDA in katoliško Cerk-
vijo. Dogodki so Janezu Pavelu II. kmalu na-
kazali, da utegne le ameriška pomoè rešiti
preganjano Solidarnost. Bill Casey je postajal
za Waltersom vedno rednejši obiskovalec va-
tikanskega dr`avnega tajništva, kot bomo vi-
deli kasneje ob pregledu ameriške strategi-
je pri rušenju sovjetskega imperija.
Zanimivo je, kar pripoveduje o teh obi-
skih Caseyeva vdova Sofija, kateri edini je
mo` zaupal vsebino pogovorov s svetim oèe-
tom. Uradni, politièni del pogovorov je bil
kratek in Bill je o tem poroèal Reaganu v
zaupnih pismih. Ostali del pogovora pa je
bil osebnega znaèaja. Wojtyla in Casey sta
govorila o veri in o duhovnih vprašanjih ter
si nekatere osebne in obèestvene te`ave pri-
poroèala drug drugemu v molitev. (H. H.
286) Kaj je bila vsebina pogovorov in kak-
šni so bili nameni, po katerih sta na pape-
`evo prošnjo z mo`em molila, pa Sofija ni
povedala. Tudi ona je znala molèati.
Dober teden po sreèanju z Waltersom,
dvanajstega decembra, ko je Janez Pavel II.
zvedel za razglasitev obsednega stanja na Polj-
skem, je bila njegova prva skrb prepreèiti pre-
livanje krvi. S trga sv. Petra je spregovoril v
poljšèini in pozval rojake k razsodnosti. “Pre-
veè poljske krvi je `e bilo prelite ... Vse je tre-
ba storiti, da bomo gradili prihodnost naše
domovine v miru.” Nekateri so videli v teh
besedah, ki jih je nekaj ur kasneje, v precej
manj posreèeni formulaciji, v Varšavi ponovil
primas Glemp, kapitulacijo pred komunisti.
A pape`a je skrbelo predvsem, da ne bi sov-
jetska armada vdrla èez mejo in spro`ila voj-
ne, katere razse`nosti in posledic ni bilo mo-
goèe predvideti. Da pa bi prepreèil vsak
dvom, je naslednji dan govoril iz istega mesta
in oznanil svetu, da stojita Cerkev in pape`
“solidarno s poljskim narodom ... in da ta
solidarnost krepi tudi vrednote in neodtuj-
ljiva naèela, kot so pravice èloveka in pravice
naroda, ... ki morajo v našem èasu ustvari-
ti veliko solidarnost evropskih in svetovnih
razse`nosti.”(H. H. 342) Zdaj je bilo jasno,
da pape` nima v mislih kapitulacije, da je zav-
zel odloèno stališèe in postavil hkrati na preiz-
kušnjo trdnost zahodnih pa tudi vzhodnih
zavezništev. In ob tej preizkušnji so moskov-
skim voditeljem popustili `ivci. Odloèili so
se, naj Jeruzelski rešuje svoje te`ave sam, kot
ve in zna.
Kot da bi slutil, kaj se dogaja v Moskvi,
je z datumom 18. decembra pisal Janez Pa-
vel II. Jeruzelskemu osebno pismo, v kate-
rem ga roti, naj se vrne k metodi mirnega dia-
loga in naj konèa z nasiljem obsednega stanja.
Iz pisma je razvidno, da pape` tako stanje ob-
soja, a da hkrati ponuja Jeruzelskemu mo`-
nost izhoda. Kot vedno se je tudi ob tej pri-
lo`nosti zavedal, da bi bila dr`avljanska vojna
ali sovjetski vdor hujše zlo od obsednega sta-
nja, iz katerega je mogoèe najti pot, èe bo po-
trebno, tudi po posredovanju Cerkve. (H.
H.344) Hkrati pa je po diplomatski poti pa-
pe` svetoval zahodnim vladam, naj zaradi po-
lo`aja na Poljskem ne prekinejo z gospodar-
sko pomoèjo, s katero se je Jeruzelski dr`al
na oblasti. (H. H. 351)
V trenutkih krize je treba jasnih potez. Ro-
nald Reagan je ob odloèni podpori svoje `ene
Nancy sklenil obiskati pape`a, s katerim je
imal do tedaj le pisemske stike. To odloèi-
tev je takoj sporoèil v Vatikan. Dva tedna po
razglasitvi obsednega stanja na Poljskem je

 #
imenoval za dr`avnega zunanjepolitiènega
svetovalca Williama Clarka. Ta naj bi usklajal
napore ameriške vlade, z namenom prisili-
ti Sovjetsko zvezo v defenzivni polo`aj. Tudi
Clark je bil katolièan in so ga kasneje ime-
novali “katoliško vest vlade”. (H. H. 355)
Reaganovo potovanje v Rim se je zaka-
snilo, a ko se je 7. junija sestal z Janezom Pa-
vlom II., je izrazil sledeèe poglede, s katerimi
je pape` soglašal. Sovjetska zveza se bo zrušila
od znotraj, bolj iz duhovnih kot iz strateš-
kih razlogov. Treba je narediti konec dogo-
voru v Yalti, po katerem so Roosvelt, Stalin
in Churchil leta 1944 razkosali Evropo in po-
dredili velik del srednje in vzhodnje Evro-
pe komunistiènim re`imom. V pogovoru, ki
je trajal petdeset minut, sta se verski in svetni
predstavnik svobodnega sveta sporazumela.
Ni šlo veè za omejitev sovjetskega vpliva, tem-
veè za zlom komunizma.
Naslednji dan je Reagan, `e v Londonu,
v Westminsterski palaèi javno napovedal bli`-
nji konec imperija SZ, ki je zašel v “veliko
revolucionarno krizo”.
"*,
+
#

Ko se je odpravljal na svoj drugi obisk do-
movine, se je pape` Wojtyla zavedal, da ga
èakajo te`ki dnevi. Obsedno stanje v dr`a-
vi je še trajalo in ni bilo upanja na bli`njo
rešitev iz vsestranske krize. Solidarnost, ki je
imela veèino vodilnih èlanov po zaporih, ni
imela moèi, da bi uspešno izpeljala napove-
dano stavko, Cerkev se je bala, da bi del mlaj-
šega klera zašel od pastoralnega dela v ilegalno
politièno dejavnost, vlada pa je izgubljala
mednarodne kredite in bila pred gospodar-
skim polomom.
Po pristanku na varšavskem letališèu, 16.
junija 1983, je pape` kratko pozdravil roja-
ke, ki so ga sprejemali in se spomnil vseh, ki
so trpeli in bili zaprti. Še isti dan se je sre-
èal s predsednikom dr`ave generalom Jeru-
zelskim, ki je kasneje pripovedoval, da je bil
ob tem sreèanju nemiren. Èutil je, da gleda
pape` v njem “èloveka, ki je razglasil obsedno
stanje”. Pape` je v javnem nagovoru oblastem
poudaril pravico Poljske do neodvisnosti, pa
tudi izrazil prièakovanje, da bo vlada izpe-
ljala potrebne reforme na podlagi notranjih
dogovorov. V osebnem razgovoru s predsed-
nikom pa je pape` poudaril, da je zanj “bolj
boleèe, da je vlada razpustila svobodne sin-
dikate, kot da je razglasila obsedno stanje.”
Jeruzelski mu je odvrnil, da èuti drugaèe, da
je bil ta korak zanj silno te`ak in da je sto-
ril to le, ker je bila Poljska resnièno v nevar-
nosti. (H. H. 378) V tem razgovoru pape`
in general nista našla skupnih toèk. Poslo-
vila sta se hladno.
Na poti po Poljski so pape`a spremljale
mno`ice in èakale, da bo spregovoril magièno
besedo “Solidarnost”. A pape` je govoril o
pogumu, o tem, kako naj vsak Poljak postavi
v sebi jez proti demoralizaciji, govoril je o
osnovni solidarnosti, o vzajemnosti, ki naj
vlada med ljudmi, a revolucionarnega vzklika
ni bilo, kljub zastavam z napisom Solidar-
nost, ki so vihrale med mno`ico okrog njega.
V Èenstohovi, kjer je bilo pred svetišèem na
Jasni Gori zbranih milijon vernikov, je pa-
pe` prosil Marijo, “ki jo je bo`ja Previdnost
dala v obrambo poljskega naroda ...” za moè
“vztrajanja in upanja.” Zmaga, bo zmaga
duha. Zmaga je v nas samih; “svetniki in bla-
`eni nam ka`ejo pot do zmage, ki jo dose-
ga Bog v èloveški zgodovini.” Kdor hoèe zma-
gati mora “`iveti v duhu resnice”. Pozval je
rojake, naj bodo pogumni, kajti zmaga po-
meni `iveti po vesti in klicati “dobro in zlo
po imenu”. (H. H. 380)
Na prošnjo vernikov, da naj ostane z nji-
mi, je sveti oèe poklonil Kraljici Poljske ško-
fovski pas, katerega je nekoè prestrelila kro-
gla, ki mu po bo`ji volji ni vzela `ivljenja.
Ob tej prilo`nosti je spregovoril znane be-
sede, da je dr`ava resnièno suverena le “kadar
vlada dru`bi, slu`i skupni blaginji ... in po-

	




maga narodu, da najde v njej svojo identi-
teto.” Nato pa je izroèil Mariji v varstvo tudi
“tiste, ki nosijo oblast in so v te`kih okoliš-
èinah odgovorni za usodo Poljske.” (H. H.
386) Jeruzelski je opazil v teh besedah nepri-
èakovano podporo.
Zadnji dan obiska je vlada omogoèila, da
se je pape` sreèal z Waleso, ki je bil v hišnem
priporu. V kratkem pogovoru sta si izrazi-
la medsebojno zaupanje v konèno zmago So-
lidarnosti, a Walesa je dobil od pape`a tudi
namig, naj se za nekaj èasa ne izpostavlja. Isti
dan je imel sveti oèe kratek sestanek z izo-
bra`enci, ki so vzdr`evali, kljub policijske-
mu nadzoru, stike z majhno skupino, po
osemnajstih mesecih obsednega stanja, zelo
opešane organizacije Solidarnost.
Morda najva`nejsi dogodek tega pape`e-
vega potovanja ni bil predviden v uradnem
dnevnem redu. Malo pred odhodom je sveti
oèe sporoèil Jeruzelskemu, da si `eli ponovno
sreèati z njim in sicer brez priè. Pogovarja-
la sta se poldrugo uro in o vsebini razgovora
vemo le po pripovedovanju poljskega pred-
sednika, kateremu je dal pape` vedeti, da se
ne pogovarja s predstavnikom partije in vla-
de, temveè z generalom poljske vojske. To
mu je omogoèil Jeruzelski, ki se je v pismu,

Sedeèa Marija z Jezusom in Janezom Krstnikom ter s tremi putti v ozadju,
Zalog pri Petrovèah, Slovenija.
 #
ki ga je pred obiskom pisal pape`u, podpi-
sal kot general. Tako sta sogovornika našla
skupno toèko, ki je bila skrb za Poljsko. Pa-
pe` je dosegel od Jeruzelskega obljubo, da bo
èim bo mogoèe spet zagotovil na Poljskem
spoštovanje “èlovekovih pravic”. Dr`al je be-
sedo in kmalu po pape`evem obisku odpravil
obsedno stanje. Pape` pa je v stikih z demo-
kratiènimi dr`avniki dosegel izdatnejšo po-
moè za Solidarnost in poskrbel, da gospo-
darski pritisk Zahoda ni spravljal v neposred-
no nevarnost poljske vlade. To so nekateri
katoliški krogi spet razumeli kot pape`evo
kapitulacijo in sprejetje socialistiènega re`i-
ma. Èas je pokazal, da so se hudo motili.
Po obisku Janeza Pavla II. se je na Polj-
skem nekaj spremenilo. Solidarnost je posta-
jala vse bolj ideja, ki je zajemala ljudsko do-
mišlijo, postajala je dru`bena vrednota. Ljud-
je so po pape`evih besedah postajali bolj sa-
mozavestni, stvari so prièeli imenovati s pra-
vim imenom, zlu so rekli zlo in dobremu do-
bro. @ivljenje iz resnice je vraèalo pogum in
ta notranja sprememba je postajala niè manjši
izziv za komunistièno vlado kot za sindikat
Solidarnost, ki se je le polagoma krepil.
Jeruzelski je moral o pogovorih s pape-
`em in o posledicah obiska obširno poroèati
v Moskvo Juriju Andropovu, bivšemu povelj-
niku KGB, ki je po smrti Bre`neva prevzel
vodstvo Sovjetske Zveze (SZ). Andropov je
pravilno presojal, da “prièenja Cerkev nov
naèin nasprotovanja partiji” in da je “danes
Cerkev mogoèna sila proti socializmu”. Je-
ruzelskemu je naroèal, da je treba vpliv Cerk-
ve v javnem `ivljenju spet omejiti. Po Andro-
povi smrti februarja 1984 je moral braniti Je-
ruzelski svoj odnos do Cerkve pred Gromi-
kovom in Ustinovom, ki sta predstavljala no-
vega moskovskega oblastnika Èernenka. Iz
njunega poroèila je razvidna presenetljiva
ugotovitev, da gleda “Jeruzelski v Cerkvi po-
trebnega zaveznika, brez katerega vladi ne bi
bilo mogoèe nadaljevati.” Gromikov je ob
tem poudaril, da ni Jeruzelski niti z besedo
omenil kake potrebe odpora proti “Cerkve-
nim spletkam”. (H. H. 388)
Ko je kasneje še malo poznani Mihael Gor-
baèev analiziral omenjeno poroèilo je pripom-
nil, da verjetno “še ne razumemo, kakšne na-
mene ima Jeruzelski. Morda namerava upe-
ljati na Poljskem pluralistièno vlado”. Enajst
mesecev po tem je Èernenko umrl. Nasledil
ga je Gorbaèev in prièel z Jeruzelskim razprav-
ljati o mo`nosti pluralistiène vlade, ne le na
Poljskem marveè celo v SZ, kot izhodu iz gos-
podarsko-politiène zagate. Komunist Jeruzelski
mu je takrat razlagal o pomenu katoliške Cerk-
ve in o osebnosti pape`a Janeza Pavla II. Gor-
baèev se je èudil, ker je bil vajen, da je par-
tija pravoslavno cerkev v SZ zlahka obvladala.
Postal je pozoren na poglavarja katoliške Cerk-
ve, katerega je obiskal nekaj let kasneje, 1. de-
cembra 1989, ko je bil sovjetski imperij `e v
razkroju. (H. H. 472)
()#
)

$
V èasu tretjega pape`evega obiska poljske
domovine, 8. junija 1987, ni bilo veè dvoma,
da je padec komunistiènega re`ima le vpra-
šanje èasa. V zasebnem razgovoru je Jeruzelski
z zadovoljstvom poroèal Janezu Pavlu II., da
so ta njegov obisk pripravili skupaj katoliški
škofje in predstavniki njegove vlade. S tem
je priznal dejstvo, ki ga je izrazil sveti oèe ne-
kaj dni kasneje pred 750.000 verniki v Gdan-
sku, in sicer, da je postala beseda Solidarnost,
ki je bila prviè javno izpovedana prav v tem
mestu, prièetek nove poljske svobode in sim-
bol, ki ga svet ne bo pozabil. Krik solidar-
nosti v Gdansku je postal po pape`evih be-
sedah `e del poljske zgodovine. Danes vemo,
da je bil ta krik prvi tresljaj potresa, ki je zrušil
berlinski zid in komunistiène re`ime vzhodne
Evrope. Vemo pa tudi, da je pape`ev zma-
goslavni in pretresljivi shod v Gdansku po-
menil višek njegovega narodnega poslanstva.
Mojzes je pripeljal svoje ljudstvo iz pušèa-

	




ve … Ko je štiri leta kasneje, junija 1991, Ja-
nez Pavel II. ponovno obiskal svojo domo-
vino, ki je bila `e prosta dolgoletnega komu-
nistiènega re`ima pa tudi strahu pred sovjet-
sko vojsko, sta ga slovesno sprejela novi pred-
sednik Lech Walesa in primas Jo`ef Glemp.
Ljudstvo pa je ostalo pri tem neprièakova-
no hladno. Konec je bilo stiske in mnogi so
prièenjali slediti drugim vodnikom, nekateri
pa celo novim bogovom.
Ko je govoril mno`ici na letališèu v me-
stu Kielce, jih je pozival, da je po dolgih le-
tih rušenja prišel èas, ko je treba posvetiti delo
in napore gradnji, obnovi, `ivljenju. @ivlje-
nje pa je treba spoštovati v celoti. “Èas je, da
spremenite svoj odnos in pogled na novo spo-
èetega otroka. Èeprav je lahko prišel nepri-
èakovano, ni nikoli vsiljivec, nikdar napadalec
... Ne zamenjujte svobode z nemoralnostjo!”
(H. H. 487) Prav v tem je pape` zadel na bistvo
problema. Ljudstvo, nevajeno svobode, jo je
hotelo izrabiti na vse naèine, brez vsake ome-
jitve. Cerkveni nauk, ki jim je prinašal deset-
letja upanje, jim je postal èez noè v breme. Pra-
vijo, da je ob oèitnem nezanimanju vernikov
za moralni nauk Cerkve, ob tej prilo`nosti pa-
pe`a obšla silna `alost. Verjetno je zaèutil, da
se je konèalo eno obdobje in se prièenja nova
doba njegovega pape`evanja.
(
$'
Leto 1991 je bilo prelomno v mnogih ozi-
rih. Politiène spremembe so postale vidne,
a manj vidni tokovi so dali slutiti svetemu
oèetu, da stopa svet in on z njim, v èase mor-
da še te`jih preizkušenj.
Èeprav je prièetek tega desetletja zazna-
movan s padcem Sovjetske Zveze, kar naj bi
pomenilo svobodo in mir, se je leto 1991 pri-
èelo z vojno. Januarja je ameriški predsed-
nik Bush, v obrambo Kuwaita in tamkajš-
njih petrolejskih zalog, ukazal napad na Irak.
Pri tej pušèavski vojni, ki jo je res izzvala iraš-
ka vlada, pa je pomembno, da ZDA niso bile
veè pripravljene poslušati, kaj šele upoštevati
posegov rimskega pape`a, ki je z vatikansko
diplomacijo poskušal, da se s pogajanji omo-
goèi iraškim èetam miren umik iz zasedenega
ozemlja. Bush je pokazal, da noèe zunanjih
svetovalcev. Odkritih odnosov med ZDA in
Vatikanom, ki jih je vpeljal predsednik Rea-
gan, je bilo konec.
To je kmalu izkoristila tudi izraelska dr-
`ava. Ko se je pripravljala konferenca v Ma-
dridu, na kateri naj bi se prièeli urejati izrael-
sko palestinski odnosi, je predstavnik Izraela
vetiral prisotnost vatikanske diplomacije.
Kako leto prej, v èasu mrzle vojne, bi ZDA
kaj takega ne dopustile, zdaj pa so nepriza-
deto gledale stran.
Pa tudi vedno moènejši poudarki na
“evropeizaciji” so prièenjali skrbeti pape`a.
Kaj vsebuje pojem evropeizacije? “Kakšni
bodo vidiki tega novega evropeizma? Mar
svoboda? Kakšne vrste svoboda bo to? Ali bo
to svoboda za jemanje `ivljenja nerojenemu
otroku?” Kot rimski škof je izrekel v nago-
voru rojakom v mestu Woclawek odloèen
protest proti temu, da hoèejo skrèiti in ome-
jiti koncept Evrope na utilitarizem, porab-
ništvo in na seksualnost. Te besede so bile
izraz zaskrbljenosti najvišjega pastirja kato-
liške Cerkve in so bile namenjene vsej krš-
èanski Evropi.
Ob teh vprašanjih se je mišljenje in ho-
tenje poljskih mno`ic, ki so skoraj deset let
zvesto sledile pape`u, prièelo razhajati od nje-
govih, to je katoliških, moralnih smernic. (H.
H. 493) Tudi pisca njegove biografije, se zdi,
ne opazita globine nastajajoèega problema.
Predstavljata ga kot konflikt med pape`evo
konzervativnostjo, ki ne razume zahtev no-
vega èasa, in med “napredno” miselnostjo ne-
katerih katolièanov, ki znajo omejiti kato-
liški moralni nauk na obrambo osebnih svo-
bošèin in na poudarjanje strpnosti.
Ker je sreèati to miselnost kaj pogosto v
zadnjem delu omenjenega ̀ ivljenjepisa, ki sicer

 #
z resniènim obèudovanjem piše o svetem oèe-
tu, je prav èe si stvar ogledamo podrobneje.
Katoliška Cerkev, s pape`i na èelu, v be-
sedi in dejanju brani èlovekovo svobodo in
je dosledno nasprotovala totalitarnim dru`-
benim sistemom. Za to so njeni udje veliko
pretrpeli, a konèno je ta dr`a ponekod celo
`ela priznanje. Verjetno pa marsikomu ni bilo
jasno, da je svoboda res èlovekova temeljna
pravica, a da so z njo neloèljivo zdru`ene
dol`nosti. Èlovek naj svojo svobodo odgo-
vorno uporablja, sebi in drugim v dobro.
Totalitarna dru`bena ureditev je ogro`ala
èlovekovo svobodo in je bila zato v bistvu sla-
ba. Demokratièna dru`ba svobodo brani in
s tem izpolnjuje velik del svoje naloge. Za
Cerkev pa predstavlja taka dru`ba le primeren
zunanji okvir, v katerem la`je izpolnjuje svoje
nadnaravno pa tudi naravno poslanstvo. Cer-
kev uèi, kaj je dobro in kaj zlo zato, da se ljud-
je z njeno pomoèjo, a vedno svobodno, la`je
odloèajo za dobro.
V primeru pa, da se veèina dru`be pod
vplivom zmotnih ideologij odloèa za stvari,
ki so v nasprotju z naravnim redom in po-
temtakem z naukom Cerkve, bo kristjan
vztrajal pri svojih spoznanjih ne glede na
mnenje veèine. Širil bo svoje preprièanje v
zavesti, da s tem rešuje ne le sebe, temveè tudi
dru`bo, v kateri `ivi. Ker pa ve, da imajo v
verskem pogledu moralno vrednost le svo-
bodne odloèitve, ne bo pri širjenju kršèan-
skega nauka nikdar uporabljal nasilja in ogro-
`al svobode svojih bli`njih. Prav tako pa ne
bo brezbri`en do zmot, za katere ve, da so
dru`bi škodljive.
Pape`eve obsodbe raznih zablod niso us-
merjene proti svobodi ljudi, ki se motijo,
marveè izra`ajo zaskrbljenost nad usodo dru`-
be, ki ne loèi veè med dobrim in zlim. Ni na-
preden, kdor brezbri`no opazuje, kako se nje-
gov narod odloèa za `ivljenje ali za smrt, prav
kakor ni starokopiten, kdor svari pred nez-
mernostmi, ki razkrajajo dru`bo.
Ko je po nekem pape`evem govoru v Rigi,
kjer je govoril o socialnih dol`nostih krist-
jana, Gorbaèev z nasmehom rekel, ko ga je
poslušal v Moskvi, da “se zdi, da bo konè-
no pape` le spoznal, da vsebuje socializem
neke pozitivne vrednote, ki bodo obveljale
tudi v prihodnosti,” (H. H. 497) je s tem po-
kazal popolno nepoznanje kršèanskih moral-
nih vrednot in cekvenega socialnega nauka.
Podobno neznanje ka`ejo tisti, ki menijo, da
se kršèanski nauk izèrpa v poudarjanju osebne
svobode. In kadar slišimo celo katolièane, ki
bi `eleli skrèiti vso moralno problematiko
pod nalepki “konzervativnosti” in “napred-
nosti”, se upravièeno bojimo, da Gorbaèov
ni edini, ki presoja kršèanstvo kot eno od
ideologij in ne kot vero.
Le èe upoštevamo, da je pokristjanjeva-
nje osebnega in dru`benega `ivljenja neod-
povedljiva naloga vsakega kristjana in toli-
ko bolj seveda pape`a, moremo razumeti de-
lovanje Janeza Pavla II. tudi v posovjetski
dobi. Svet postaja enota in pape` ga svari pred
nevarnim valom novega poganstva. Leta 1993
je v Denverju opozarjal kristjane, da skuša
materialistièna kultura Zahoda manipulirati
èloveka in njegovo vest. “Svet je pozorišèe
nikdar konèane bitke ... apokaliptiènega
konflikta smrti proti `ivljenju, kjer hoèe kul-
tura smrti unièiti naše te`enje po polnosti `iv-
ljenja” (H. H. 497). Èim bolj je Janez Pa-
vel II. usmerjal svoje govore na podroèje so-
cialne praviènosti, spolne morale ter na
obrambo nerojenih `ivljenj, tem bolj je po-
stajal osamljen. Mnogi, ki so mu vneto sledili
pri naporih za zrušenje komunistiènega im-
perija, so ga zdaj zapustili.
Okro`nica Veritatis splendor, ki jo je pape`
dal v javnost v petnajstem letu svojega pon-
tifikata (6. 8. 1993.), je viden mejnik med ob-
dobji. Pisal jo je skoraj šest let in pri tem upo-
števal mnenja okrog sto sodelavcev in stro-
kovnjakov. Èe je bil do tedaj brezbo`ni ko-
munizem središèe pape`evih skrbi, je s to ve-

	




liko okro`nico pokazal sveti oèe na grozeèo
nevarnost nove dobe, na moralni relativizem.
Vendar je naletela okro`nica poleg odo-
bravanja tudi na ostre kritike med “napred-
nimi” teologi. Pape`u so oèitali ozkost in sta-
romodnost. Ponovno se je prièelo razprav-
ljati o poroèanju duhovnikov in `enska gi-
banja bi hotela, da uvede katoliška Cerkev,
podobno kot anglikanska, duhovnice. Sestra
Tereza Kane, na primer, je to javno zahte-
vala od pape`a v imenu ameriških redovnic
in hkrati pokazala, da ne èuti kakega poseb-
nega spoštovanja do osebe svetega oèeta.
Medtem ko je pape` ostro obsodil sodomijo
kot greh proti naravi, so nekateri predstav-
niki cerkve (med njimi angleški katoliški škof
Basil Hume) skušali upravièiti homoseksual-
nost kot svojevrstno obliko ljubezni. Fran-
coski škof Jacques Gaillot, na primer, je bil
odstavljen, ker je javno govoril proti duhov-
niškemu celibatu ter propagiral uporabo kon-
domov in upravièenost homoseksualnih od-
nosov. Drugi so spet zahtevali, da naj Cer-
kev spremeni nauk glede neloèljivosti zakona.
Pape` je take in podobne pobude ostro za-
vrnil in s tem poveèal število nasprotnikov,
ki jim je postajala cerkvena disciplina “èa-
su neprimerno” breme.
Verniki, ki bi hoteli uvesti v katoliško Cer-
kev veè “demokracije”, so postajali posebno
v Evropi in ZDA vedno glasnejši. Pape` naj
bi najprej vprašal za mnenje vernike, potem
pa razglašal resnice z ozirom na javno mne-
nje. Pri opisovanju tega pojava, do katere-
ga pisca pape`evega `ivljenjepisa ne skriva-
ta svojih simpatij, seveda ne upoštevata, da
temeljijo moralna vprašanja na bo`jem in na-
ravnem zakonu ter zato ne morejo biti pod-
vr`ena mnenju veèine.
Pape`eva okro`nica Evangelium vitae, v ka-
teri ponovno brani cerkveni nauk glede sve-
tosti `ivljenja, je poglobila prepad med kato-
liško Cerkvijo in ustanovami, ki po vsem svetu
širijo legalizacjo splava in kontracepcijo. Vse
bolj je postajalo jasno, da s koncem komuniz-
ma, ni konec konflikta Cerkve s svetom, èe-
prav so koncilski dokumenti upali prav nas-
protno. Novo evangelizacijo na pragu tretjega
tisoèletja, ki jo naroèa vernikom sveti oèe, je
treba vzeti resno, v zavesti, da smo katolièa-
ni postali manjšina sredi poganskega sveta, ki
obvlada medije, gospodarstvo, politiko in vpli-
va v veliki meri tudi na kulturo.
Pri tem pa, opozarja sveti oèe v apostol-
skem pismu Tertio Millenio Adveniente, se mo-
ramo kesati preteklih napak in upoštevati nauk
drugega vatikanskega koncila, da “resnica ne
sme biti predlo`ena nikomur drugaèe kakor
s silo resnice same”. Nova evangelizacija klièe
po apostolatu resnice in dobrote.
Do sem povzetki iz pape`evega `ivljenje-
pisa. Pisca Bernstein in Politi ga zakljuèuje-
ta z mislijo, da je Janez Pavel II. “velik kariz-
matièen voditelj”, ki vlada Cerkev na “monar-
hièen in centralistièen” naèin. Menita (ali upa-
ta), da je sedanji pape` zadnji take vrste. Ker
ne verujeta v prisotnost svetega Duha v Cerkvi,
je njun pogled na papeštvo povsem razumljiv.
Katoliški bralec pa sme upati, da se pisca, ki
sta z izredno natanènostjo zbrala podatke o
Karlu Wojtyli, glede tega motita.
"#
!
Zlom velikega imperija brez vojne je v
zgodovini redkost. Revija Time je 24. februar-
ja 1992 (str. 8) z velikim naslovom pripisa-
la razpad Sovjetske Zveze (SZ) “Sveti Aliansi”
med predsednikom ZDA Reaganom in Ja-
nezom Pavlom II. Pape`evo vlogo pri tem
je nakazal njegov `ivljenjepis. Strategijo ame-
riškega predsednika pa skušamo povzeti po
Petru Schweizerju, ki popisuje politiène od-
loèitve, ki so doprinesle k propadu SZ in ko-
munistiènih re`imov v srednji in vzhodni
Evropi.
Na vprašanje, kaj je povzroèilo notranji
zlom SZ nekateri odgovarjajo, da je bila to po-
sledica njene, v bistvu zgrešene, ideologije.

 #
Drugi menijo, da je bil komunizem obsojen
na propad, ker je bil v nasprotju s èlovekovo
naravo, tretji, da je sovjetsko gospodarstvo
okostenelo in konèno zgrmelo pod te`o neu-
resnièenih nalog in obljub. Dodali bi lahko,
da gospodarsko-politièni sistem zgrajen na na-
silju in na la`i, ni zmo`en obstoja. Vse to dr`i,
vendar na tem mestu ne bomo razpravljali o
globokih vzrokih tega razpada. Omejili se
bomo na strateške odloèitve ameriške vlade,
ki propada SZ sicer niso povzroèile, a so ga
pospešile in skrajšale obdobje njene agonije.
-
)-,#,
$
,).
Veèina ameriških politikov, predvsem pa
izobra`encev je ob prièetku osemdesetih let gle-
dalo v SZ moèno in v marsièem napredno dr-
`avo. Tako na primer so Artur Schlesinger leta
1982, J. Keneth Galbraith leta 1984, in celo No-
belov nagrajenec Paul Samuelson leta 1981 na-

Francesco Robba, Kerub na oltarju Rešnjega telesa v Ljubljanski stolnici, 1745, Slovenija.
	




povedovali sovjetskemu imperiju in vsej Vzhod-
ni Evropi lepo prihodnost v okviru socialistiène,
središèno-naèrtovane ekonomije.
V nasprotju z njimi je bil Ronald Reagan pre-
prièan o osnovni šibkosti sovjetskega sistema.
Mrzil je marxizem-leninizem in celoten sovjetski
“eksperiment”. Zanj komunistièni re`imi niso
bili le neka drugaèna oblika vladavine, temveè
pošasten izrodek, ki ni bil sposoben pre`ivetja,
se spominja nekanji dr`avni tajnik George Shultz
(V. XIII) V skladu s tem preprièanjem, ki ga je
kot predsednik ZDA tudi javno izpovedal, je pri-
èel Reagan v prièetku leta 1982 z majhno sku-
pino najo`jih svetovalcev naèrtovati strategijo
za gospodarsko politièni napad na najšibkejše
toèke sovjetske gospodarske strukture.
Sad tega naèrtovanja so trije uradni doku-
menti, ki so zaèrtali cilje ameriške zunanje po-
litike v èasu Reaganove vlade. Navada je, da
predsednik ZDA izroèi sodelavcem strogo taj-
na pismena in oštevilèena navodila glede zu-
nanjepolitiènih objektivov (Natonal Security
directives, ali NSDD). Marca 1982 je predsed-
nik podpisal NSDD-32, ki pomeni prelom v
zunanji politiki ZDA. V njem naroèa, da je
treba “nevtralizirati” sovjetski nadzor nad
Vzhodno Evropo, odobri uporabo podtalnih
akcij ter svetuje na tem podroèju podporo pro-
tisovjetskim organizacijam. To politiko po-
globi NSDD-66, podpisan novembra 1982,
v katerem predsednik naroèa, da je treba raz-
krojiti (disrupt) sovjetsko ekonomijo z ogro-
`anjem strateških materialov, ki so kritiène-
ga pomena za sovjetsko gospodarsko pre`ivet-
je. Konèno podpiše predsednik Reagan januar-
ja 1983 NSDD-75, v kateri odloèi, da odslej
zunanjepolitièni cilj ZDA ni veè so`itje s sov-
jetskim sistemom, temveè da je treba doseèi
njegovo temeljito spremembo.
+))
$ 
)$
/.
Varnostni svet ZDA (National Security
Council ali NSC) ima veè èlanov in v osmih
letih Reaganove vlade je prišlo v njem do nek-
terih sprememb. Vendar so bili, po mnenju
nekaterih sodelavcev, najpomembnejši èlani
tega sveta stari predsednikovi prijatelji, ki so
delili z njim odpor do komunistiène doktrine
in prakse. To so bili Bill Casey, ki ga je pred-
sednik imenoval za direkorja CIAe, sekretar
za obrambo Caspar Weinberger, ki je zamislil
koncept ekonomske vojne proti SZ in sve-
tovalca za dr`avno varnost Richard Allen in
Wiliam Clark.
Imenovani, z majhno skupino rednih èla-
nov NSC, so po Reaganovem naroèilu izde-
lali podroben strateški naèrt za oslabitev in
nevtralizacijo SZ. Glavne toèke naèrta so bile:
— utrditi odpor v sovjetskem imperiju s pod-
poro gibanju Solidarnost na Poljskem;
— zagotoviti izdatno finanèno in vojaško po-
moè afganistanskim upornikom;
— zmanjšati dotok deviz v SZ z zni`anjem cen
in z omejitvijo izvoza petroleja in plina;
— ote`koèiti Sovjetom dostop do zahodne
visoke tehnologije;
— povzroèiti zmedo v sovjetskem gospodars-
tvu s pomoèjo tehnološke dezinformacije;
— graditi vojaški obrambni naèrt s pomoè-
jo visoke tehnologije, kar bo prisililo Sov-
jete v tekmo, ki jim bo izèrpala razpolo`-
ljiva sredstva in ote`koèila gospodarsko rast;
— izvesti podrobno psihološko operacijo in z
njo zanesti v vodstvo SZ negotovost in strah.
Bill Clark se spominja, da o izpeljavi tega
naèrta niso razpravljali na sejah vlade, mar-
sikdaj niti ne v dr`avnemu svetu za obrambo
(NSC). Reagan je odloèal o protisovjetski
kampanji ob posvetu z dvema ali s tremi na-
jo`jimi svetovalci iz omenjenega kroga in je
tem tudi zaupal izvedbo posameznih nalog.
%&0
Ko je prve mesece leta 1980 Reaganova vo-
lilna kampanja zašla v velike te`ave in je bilo
malo upanja na uspeh, je prevzel vodstvo vo-
lilne ekipe Reaganov dolgoletni prijatelj Wil-

 #
liam (Bill) Casey. V volilni štab je vpeljal red
in konèno dosegel za svojega kandidata zmago.
Upravièeno je prièakoval, da bo dobil v novi
vladi pomembno mesto dr`avnega tajnika za
zunanjo politiko. Vendar je bil na to mesto
imenovan general Aleksander Haig, ki ni niti
sodeloval pri volilni kampanji niti ni bil pred-
sednikov osebni prijatelj. Sedeminšestdeset-
letni Casey je bil u`aljen in razoèaran.
Tega ni skrival pred Reaganom, ko ga je
ta poklical proti koncu novembra na pogo-
vor in mu ponudil mesto direktorja CIAe.
Vzel si je èas za premislek in nato postavil iz-
voljenemu predsedniku pogoje, ki so v pre-
cejšni meri vplivali na naèin, kako je delovala
ameriška zunanja politika naslednjih nekaj let.
Zahteval je, da ima po funkciji mesto v vlad-
nem kabinetu, da je vkljuèen v vse vladne or-
gane, kjer se odloèa o zunanjepolitiènih vpra-
šanjih, da bo imel svoje prostore v Beli hiši
in prost dostop do predsednika. Reagan je po-
goje sprejel in Casey je postal najmogoènej-
ši direktor ameriške špiona`e v zgodovini. De-
jansko je bil od tedaj naprej središèe vsega zu-
nanjepolitiènega dogajanja v ZDA.
Po nastopu nove vlade, januarja 1981, je
Casey delil svoj èas med glavnim stanom CIA
v Langley in med Belo hišo. Ko ga je pred-
sednik Reagan prviè poklical na uradni raz-
govor, je Casey prinesel mapo, v kateri je bilo
poroèilo o stanju v SZ. Predlo`il je listo, iz
katere je bilo razvidno, kakšnih strateških ma-
terialov Sovjetom primanjkuje, kje so kritiène
toèke v njihovi industriji, od kod dotok in
kam odtok trdnih valut, ki jih potrebuje sov-
jetsko gospodarstvo za zunanjo trgovino in
zakljuèil, da je polo`aj v SZ veliko slabši, kot
si ljudje na Zahodu predstavljajo. Imperij je
bil ranljiv na veè mestih. Pojasnil je, da ne-
miri na Poljskem in v Afganistanu, pa gos-
podarsko politiène obveznosti, na primer s
Kubo, Angolo, Vietnamom za SZ predstav-
ljajo nerešljive probleme. Imperij je imel veè
obveznosti kot sredstev, kar je pomenilo
edinstveno zgodovinsko prilo`nost, da ga
ZDA lahko brez vojne bistveno oslabijo. Od
tega prvega sestanka dalje je bil vsak petek
doloèen za Caseyevo poroèanje predsedni-
ku o razvoju kriznih toèk v obmoèju SZ.
Na tej podlagi je Reagan na prvi tiskovni
konferenci napovedal konec dotedanje po-
litike do Sovjetske Zveze: “Oni (Sovjeti) si
pridr`ujejo pravico do kakršnegakoli zloèina
in goljufije ... Do zdaj je politika “ravnovesja”
vodila v eno samo smer. SZ jo je uporabljala,
da je dosegala svoje cilje”. To izjavo je ve-
èina zahodnih vlad prezrla, zelo resno pa so
jo vzeli v pretres v Moskvi, kjer je Andropov
videl v njej prièetek “te`kih èasov”. (V. 41)
V resnici je takrat Reagan vedel, kaj hoèe, a
še ni vedel, kako.
Odgovor na to vprašanje se je oblikoval po-
èasi. Nekaj dni pred atentatom nanj, 26. marca
1981, je zapisal Reagan v svoj dnevnik, da je
SZ v te`avah in “èe jim spodre`emo kredite,
bodo morali prijokati k ‘stricu’ po pomoè ali
pa stradati.” To je bilo v skladu s zunanjo po-
litiko, ki jo je na uradni seji o`jega varnost-
nega sveta (National Security Planning Group
ali NSPG) predlagal Bill Casey z besedam:
“Zadnjih trideset let smo igrali na njihovi stra-
ni igrišèa ... Tako ni mogoèe zmagati. Èe se
bodo èutili varne, jim ne bo mar, kaj delamo.”
(V. 7) Sklenjeno je bilo, da je treba prièeti igra-
ti na nasprotnikovem terenu.
Na isti seji so tudi sklenili, da je treba utrditi
v sovjetskih voditeljih mnenje, da je predsednik
Reagan popolnoma nepredvidljiv “cowboy”,
sposoben kakršnekoli reakcije. Nalogo razši-
riti to mnenje je prevzel Richard Allen in res
dosegel, da v Moskvi pa tudi drugod po sve-
tu niso nikdar vedeli, koliko je “nori” Reagan
pripravljen tvegati, da ohrani svetovni mir.
Prva veèja preizkušnja za novega direktor-
ja CIAe je bil Afganistan. A Casey ni bil brez
izkušenj na podroèju mednarodnih spletk.
V drugi svetovi vojni, leta 1943, je postal kot
mlad mornariški poroènik svetovalec v vo-

	




jaškem svetu za ekonomsko vojno. Na tem
mestu je moral iskati naèinov in poti, kako
z blokado in z drugimi sredstvi unièiti na-
cistièno gospodarstvo. Kmalu je prešel na po-
droèje aktivne špiona`e in organiziral mre`o
zavezniških agentov v samem Berlinu. Kot
direktor CIAe je sredi mrzle vojne proti ko-
munistièni SZ nadaljeval z metodami, ki se
jih je nauèil v mladosti v vojni proti nacio-
nalsocialistièni Nemèiji.
Svojih operacij Casey ni vodil le iz Washing-
tona. Neprestano je bil na poti s posebnim le-
talom, opremljenim z vsemi takrat poznanimi
komunikacijskimi sredstvi. Ko je izvedel, da
se afganski uporniki prito`ujejo, da oro`je, po-
sebno rakete, ki ga posredujejo Amerièani s po-
moèjo Egipta in Pakistana, ne deluje, se je od-
pravil na pot. Ameriški vojaški strokovnjaki so
mu zatrjevali, da so Afganistanci nepismeni in
ne znajo uporabljati modernega oro`ja. Casey
pa je bil mnenja, da vojaška sposobnost nima
niè opraviti s pismenostjo in da oro`je, ki ga
zna uporabljati povpreèni, vojne nevajeni, ame-
riški vojak, ne more biti skrivnost za Afgani-
stance, ki `e nekaj generacij ne delajo druge-
ga kot vojno. Res je odkril, da imajo Afgani-
stanci prav in da se vojaški svetovalci motijo.
Egipèanska vlada je z ameriškim denarjem ku-
povala muslimanskim gverilcem sovjetsko oro`-
je, da bi tako zakrila izvor vojaške pomoèi. Ra-
kete na primer je dobivala iz Poljske. Sovjet-
ska špiona`a pa je izvedela, kam so rakete na-
menjene in Poljaki so poskrbeli, da te v Afga-
nistanu niso bile nevarne.
Ko se je vrnil s potovanja, je Casey do-
segel, da so ZDA povišale proraèun za vo-
jaško pomoè afganistanskim upornikom in
Saudska Arabija je pristala, da bo pri tem po-
magala z enako vsoto denarja. Odslej so do-
bivali gverilci preizkušeno oro`je in v Paki-
stanu je prevzel odgovornost za njihovo os-
krbo general Akhar, ki je bil podrejen le dr-
`avnemu predsedniku. Upor proti sovjetski
oblasti v Afganistanu je prešel v novo fazo.
Ob tej prilo`nosti je Casey, v dogovoru
z Weinbergerjem, navezal tesne stike tudi z
Saudijevo kraljevo dru`ino v Arabiji. Ti imajo
le 9 miljonov podlo`nikov, pa sovra`nike
okrog sebe. Iz Irana jim je grozil Ayatolah
Khoimeini, ki je bil takrat sicer v vojni z Ira-
kom, a je bil prav tako kot ostali pohlepen
arabskega petroleja. Sosednji Jemen pa tudi
Sirija in Iran so dobivali podporo SZ, da bi
zanetili upor v Arabiji. Sovjeti so nameravali
spodrezati Zahodu dotok petroleja. Zato so
morali zrušiti saudijevsko monarhijo ali pa
jo z ustrahovanjem pridobiti zase. Caseye-
va naloga je bila preprièati arabsko kraljevo
dru`ino, da imajo v ZDA zvestega in zanes-
ljivega zaveznika.
V kraljevem imenu je sprejel Caseya princ
Turki al-Faisl, globoko veren musliman, ki
je cenil pri ameriškem odposlancu njegov zna-
ni odpor do ateistiènega komunizma. Kmalu
je uvidel, da temelji tudi Caseyev protikomu-
nizem na `ivi osebni veri. Ko je princ izvedel,
da je njegov gost, kadar le more, dnevno pri
sveti maši, je v znak osebne naklonjenosti po-
skrbel, da je Casey ob obiskih arabske prestol-
nice mogel biti pri katoliški bo`ji slu`bi, ki
jo je na njegovo posredovanje, zasebno daroval
nek pater. V muslimanskem kraljestvu, kjer
so druge vere prepovedane, je bil to edinstven
izraz pozornosti kraljeve hiše.
Casey si je pridobil tudi zaupanje kralja
Fahda, predvsem pa starega patriarha upo-
kojenega kralja Khalida. S tem se je pogo-
varjal o veri, o mistiki in o filozofiji ter po-
slušal zgodbe iz dru`inske zgodovine saudit-
ske dinastije. Bil je verjetno edini ameriški
diplomat, kateremu je kralj Khalid osebno
razkazal svoje èrede belih kamel, s katerimi
je stari beduin opominjal mlade prince, da
so sinovi pušèave. Casey je pri stikih z arabsko
kraljevo dru`ino pazil, da ni prosil za uslu-
ge. To je prepušèal razgovorom na ni`ji ravni.
Da pa ni ostalo zavezništvo na golem zau-
panju, je Casey prièel razkrivati princu strogo

 #
zaupna poroèila o sovjetski strategiji, ekono-
miji, predvsem pa o njihovi petrolejski pro-
dukciji. Kot znak posebnega zaupanja mu je
izroèil satelitske posnetke sosednjih dr`av,
iz katerih je bilo razvidno vojaško stanje na
srednjem Vzhodu. Obljuba, da bodo take in-
formacije odslej del redne diplomatske pošte
med predsednikom Reaganom in Saudijevo
kraljevo hišo je pomenila utrditev zavezništva,
ki je bilo po Weinbergerjevem naèrtu, temelj-
ni kamen strategije proti SZ.
Kmalu nato je senat ZDA na podlagi Ca-
seyevih priporoèil odobril prodajo najmo-
dernejših bojnih letal Sauditom, med temi
tudi nekaj opazovalnih AWACS, ki so bila
za druge zaveznike še nedosegljiva.
Stikov z Arabci ni Casey nikdar zanemaril,
a Reagan ga je med tem `e opozarjal na naraš-
èajoèo krizo na Poljskem. Na to je, kot `e re-
èeno, prvi spomnil Carterjev zunanjepolitiè-
ni svetovalec Brzezinski, a z malo uspeha. Rea-
ganov NSPG pa je videl v Poljski drugi temeljni
kamen svoje ofenzivne politike proti SZ.
Novi direktor CIAe je kmalu z zaèude-
njem ugotovil, da ima njegova organizaci-
ja sicer pomembnega agenta med poljskimi
generali, ki jim je zvesto in toèno poroèal,
da pa nimajo nobene povezave z edinim pro-
tikomunistiènim gibanjem za `elezno zaveso,
to je s sindikatom Solidarnost. Ker je vedel,
da ima izraelska špiona`a dobro mre`o v
Vzhodni Evropi, se je Casey najprej odpravil
po pomoè v Tel Aviv. Tam so mu po dalj-
šem oklevanju res dobili nekaj stikov s polj-
skimi disidenti, a predsednik Reagan je bil
mnenja, da bi se morali obrniti po pomoè
v Rim, k poljskemu pape`u. Reagan je bil ve-
ren kristjan, èeprav tega ni javno oznanjal.
Bil je bil rojen v irski dru`ini kot sin prote-
stantske matere in katoliškega oèeta in je zato
versko pripadnost ohranjal zase.
Bill Casey je bil realist. Vedel je, da v Va-
tikan ne more praznih rok, posebno ko je kar-
dinal Casaroli odklonil sprejem in konèno le
pristal, da ga sprejme njegov pomoènik in še
ta strogo tajno. Casarolijeva politika je bila v
prièetkih leta 1981 še usmerjena v iskanje so-
`itja s komunistiènimi re`imi. Zato je prine-
sel Casey kot darilo dragoceno informacijo. So-
govorniku je zaupal, da je Luigi Scricciollo, eden
od predstavnikov italijanskih sindikatov, ki je
kazal veliko simpatijo do Solidarnosti in je po-
sredoval Walesi skrivno pošiljko pisalnih in raz-
mno`evalnih strojev, v resnici komunistièni
agent, ki je preko ambasade v Rimu delal za
bolgarsko špijona`o. Solidarnost je bila infil-
trirana prav na vrhu. Ta informacja je bila za
pape`a in za Waleso dragocena, a Casaroli kljub
temu še vedno ni maral stikov z odposlancem
ameriškega predsednika. Casey pa ni bil razo-
èaran. Kasneje je povedal, da je na omenjenem
dveurnem sestanku s Casarolijevim pomoèni-
kom izvedel veè o polo`aju na Poljskem, kot
prej iz vseh poroèil svoje agencije.
Nekaj tednov kasneje je atentat na pape`a
pretresel tudi njegove vatikanske sodelavce.
Casaroli je moral svojo neuspešno politiko
iskanja koeksistence zamenjati z odloènejšimi
stališèi, kar ga je pripeljalo do tihega sode-
lovanja z ZDA.
1

$
#
Prvi govor po atentatu je imel predsednik
Reagan na katoliški Notre Dame University
maja 1981. Takrat je bil gospodarsko politièni
strateški naèrt za boj proti SZ v glavnem `e
nakazan. Njegove besede niso bile, kot je mi-
slila veèina, le izra`anje ̀ elja, temveè konkretna
napoved: “Leta, ki so pred nami, bodo po-
membna za stvar svobode in civilizacije ... Za-
hod ne bo ustavil komunizma, marveè ga bo
prerastel. Ne bomo veè zapravljali èasa z ob-
to`bami komunizma, temveè ga bomo prešli
kot `alostno,... poglavje èloveške zgodovine,
katerega zadnje strani se pišejo prav zdaj.”
Vsebina teh “strani zgodovine” je posta-
la razvidna Reaganovim strategom ob spoz-
nanju, da SZ ne bo mogla razvijati svojega gos-

	




podarstva, ob visokih vojaških stroških, brez
zadostnega dotoka deviz, ki bi ji odprle vra-
ta do zahodne tehnologije, pa tudi do uvoza
hrane. (V. 84) Zato je bilo treba ustvariti med-
narodne pogoje, ki SZ ne bodo dovolili zni`ati
vojaškega proraèuna, hkrati pa ji zapreti glavne
dotoke trdnih valut. Ti so bili: mednarodni
krediti, petrolej, zlato in zemski plin.
Najbolj se je mudilo prepreèiti napelja-
vo plinovoda iz Sibirije v Zahodno Evropo.
S tem velikim projektom bi bil zagotovljen
SZ za dolgo èasa stalen dotok deviz. (V. 42)
Weinberger in Casey sta skušala preprièati
predsednika, da je mogoèe ustaviti plinovod
z odloènim nastopom, ki bi zaprl Sovjetom
dostop do mednarodnih kreditov in do visoke
tehnologije. Aleksander Heig, kot dr`avni taj-
nik odgovoren za zunanjo politiko ZDA, pa
je temu prav tako odloèno nasprotoval. Po nje-
govem mnenju je bil plinovod pomemben za
evropske zaveznike, katerim se ni hotel zame-
riti. Povod za prvi Reaganov ukrep v smeri
ekonomske vojne je konèno dal poljski pred-
sednik Jeruzelski, z razglasitvijo obsednega sta-
nja in z aretacijo vodilnih èlanov Solidarnosti.
Na to so ZDA odgovorile z gospodarskim boj-
kotom dr`av Varšavskega pakta, kar je priza-
delo predvsem SZ. Nehote pa so bili evrop-
ski zavezniki tisti, ki so pripeljali Reagana do
ene najva`nejsih odloèitev v pravkar prièeti
gospodarski vojni s SZ.
Bilo je junija 1982, nekaj dni po sestanku
s pape`em v Rimu, ko se je Reagan v Bonu
sestal z evropskimi dr`avniki. Predlo`il jim je
svoj naèrt za oslabitev SZ in predlagal vsaj
omejitev, èe ne `e opustitev, sibirskega plino-
voda. Naletel je na nerazumevanje in kar je
bilo še huje, na neprikrit prezir. Gledali so nanj
kot na naivnega Amerièana, ki nima pojma
o politiki in o gospodarstvu. Nekateri so ob
njegovem nagovoru namenoma gledali brez-
bri`no skozi okno. To je Reagana razjezilo.
Po povratku v Washington je 18. junija sklical
sejo NSC, na katero ni povabil Haiga. Sklenili
so, da bodo ZDA zavzele trdo stališèe ne le
do SZ, marveè tudi do dr`av, ki ji bodo po-
sredovale kredite in tehnologijo. Prepoved pro-
daje tehnologije SZ, ki je od decembra 1981
dr`ala le za ameriška podjetja so sedaj utrdili
z gospodarskimi sankcijami zahodnih podjetij,
ki bi z ameriškimi licencijami delale za SZ.
Casey, Weinberger in Clark so dobili nalo-
go to odloèitev izvesti v praksi. Ekonomska
vojna proti SZ je postala s to odloèitvijo urad-
na politika ZDA. (V. 108) Ker se Heig s to
politiko ni strinjal, ga je Reagan odstavil in
ga zamenjal z Georgom Shultzom.
Evropski zavezniki pa kljub zamenjavi zu-
nanjega ministra, Reagana še vedno niso je-
mali resno. Tako Tacherjeva kakor Mitterand
sta naroèila angleškim in francoskim podjet-
nikom, naj mirno trgujejo s Sovjeti, ne glede
na ameriške gro`nje. (V. 111)
Na podroèju èrpanja petroleja in plina so
imela ameriška podjetja ponekod skoraj mo-
nopol nad tehnologijo zadnje generacije. Blo-
kada te tehnologije in omejevanje kreditov
sta prisilila Sovjete, da so kapaciteto naèrto-
vanega plinovoda zmanjšali na polovico. Iz-
vedba se je zavlekla za nekaj let, medtem ko
so stroški bistveno zrasli. To je po eni stra-
ni slabilo sovjetsko gospodarstvo, po drugi
pa je poveèalo zaupanje Saudske Arabije, ki
je imela od tega nemajhne koristi, do Regana
in njegove vlade.
Ameriška prepoved prodaje petrolejske
tehnologije pa ni prizadela le SZ in Zahodne
Evrope, marveè tudi Japonsko. Obširen pro-
gram za èrpanje petroleja ob polotoku Sa-
halin, ki ga je razvijala Japonska skupaj z SZ,
je bil ote`koèen in za nekaj èasa odlo`en, s
tem pa je bilo sovjetsko gospodarstvo prikraj-
šano za kredite, ki so bili vezani na projekt
pa tudi na dohodek, ki bi ga dobili od do-
datne prodaje petroleja.
A to je bil le prvi del ekonomske vojne
na petrolejskem podroèju. Tri leta kasne-
je, po Reaganovi ponovni izvolitvi, je prišlo

 #
na vrsto vprašanje cen. Ko so razpravljali v
NSC o posledicah zni`anja cen petroleju,
so opozorli Reagana na škodo, ki bi jo pri
tem utrpele ameriške petrolejske dru`be.
Odvrnil je, da bodo te la`je prenesle zmanj-
šanje dohodkov kot SZ. Po drugi strani pa
bo zni`anje cen goriva prineslo korist ostali
ameriški industriji, po`ivilo gospodarstvo
in zmanjšalo primankljaj ameriške trgovin-
ske bilance. (V. 218)
Vprašanje je bilo dovolj va`no, da je opra-
vièilo oseben sestanek med ameriškim pred-
sednikom in sauditskim kraljem Fahdom, ki
je edini lahko sam od sebe vplival na rast ali
padec cen petroleju. Sklenjeno je bilo, da po-
vabi Reagan kralja na dr`avni obisk ZDA.
Po dolgih predhodnih pogovorih je Fahd
konèno obiskal Belo hišo 12. februarja 1985.
Reagan je sprejemal gosta, ki mu je `e dol-
ga leta pomagal pri izvajanju zunanje poli-
tike. V veliki meri so Sauditi nosili breme
za financiranje afganistanskih muslimanskih
gverilcev, pa tudi upornikov “contras” v Ni-
karagui. V razgovorih je Reagan omenil, da
bi zni`anje cen petroleju moèno zadelo Fah-
dove sovra`nike, kot na primer Libijo, Iran
in seveda Sovjete. Razlo`il je te`ave, ki jih
ima ameriško gospodarstvo z rastoèim pri-
mankljajem, h kateremu pripomorejo visoke
cene petroleja. Pazil je, da ni omenil kakšne
cene bi si Amerièani `eleli. Zagotovil pa je,
da ZDA v primeru nevarnosti ne bodo po-
zabile svojih prijateljev na arabskem poloto-
ku. Zavezništvo se je okrepilo, a brez kon-
kretnih obljub.
Nekaj mesecev kasneje so Sauditi poèe-
tverili produkcijo nafte in novembra 1985 je
padla mednarodna cena petroleju za 60%;
za veliko veè, kot so prièakovali Reagan in
njegovi sodelavci v najbolj optimistiènih ra-
èunih. To je bistveno pripomoglo k temu,
da je sovjetska trgovinska bilanca padla ti-
sto leto iz 700 milijonov dolarjev dobièka na
1.4 milijarde primanjkljaja. (V. 243).
2
3


!
Sovjetska zveza je poleg Ju`ne Afrike najmoè-
nejša izvoznica zlata. Cena zlata je potemtakem
moèno vplivala na kupno moè SZ na medna-
rodnem trgu. Bill Casey se je odpravil avgusta
1982 na pot v Ju`no Afriko, da bi odkril, kako
deluje tr`ni mehanizem na podroèju ̀ lahtnih ko-
vin. S seboj je vzel nekaj satelitskih posnetkov,
iz katerih je bilo razvidno gibanje raznih gverilskih
skupin in vojaške razporedbe sosednjih dr`av, po-
sebno v Angoli, kjer je prav tedaj divjala dr`av-
ljanska vojna. S tem si je pridobil naklonjenost
ju`noafriških kolegov. Naredili so naèrt, kako
podpreti protikomunistiène gverilce, da bodo kos
kubanskim èetam v Angoli. Casey je v imenu
ZDA obljubil potrebno pomoè. Potem je pre-
šel na vprašanje, ki ga je pripeljalo v Pretorijo.
Zvedel je, da doloèajo ceno zlatu, diaman-
tom, platini in drugim dragocenim kovinam
predstavniki ju`noafriške republike in Sovjetske
Zveze na tajnem letnem sreèanju v Švici. To
je bil od leta 1978 dejanski monopol, ki so ga
enako skrbno prikrivali Sovjeti kot Ju`noafri-
èani. Ker so na politiènem podroèju Sovjeti
podpirali notranje in zunanje sovra`nike ju`-
noafriške vlade, je Casey te`ko razumel, kako
so lahko politièni sovra`niki dru`abniki pri mo-
nopolnem nadzoru zlata. Ju`noafrièani so raz-
lo`ili, da so koristi za obe strani veèje od škode,
ki si jo obe dr`avi medsebojno prizadeneta in
niso hoteli, da bi ZDA posegle v njihove do-
govore s SZ. Casey jim je moral razlo`iti ce-
lotni naèrt ekonomske vojne, preden je dobil
obljubo, da bo ju`noafriška vlada stvar premi-
slila. (V. 115) Posledice teh razgovorov niso bile
takoj vidne. Cena zlatu pa se ni veè dvigala kljub
sovjetskim pritiskom na svojega skritega dru-
`abnika. To je postalo izredno pomembno leta
1985, ob padcu cen nafte, ko so Sovjeti podvojili
prodajo zlata za kritje primanjkljaja. (V. 243)
Bill Clark se je posvetil študiju kritiènih
toèk sovjetskega gospodarstva. Kmalu je za-
sledil, da spada sem tudi prehrana. Rusija, nek-
danja `itnica Evrope, je pod sovjetsko vlado

	




`e dolgo uva`ala `ito iz zahodnih de`el pred-
vsem iz ZDA, Kanade, Argentine in Avstralije.
Clark je leta 1982 s pomoèjo ameriških trgo-
vinskih organizmov, prièel snovati med dr-
`avami izvoznicami dogovor o podra`itvi `ita.
Naslednje leto je bil dogovor sklenjen in SZ
je morala odmeriti vedno veèji del mednarod-
nih plaèilnih sredstev za nakup hrane.
Pri tr`nih analizah je Clark opazil, da pro-
dajajo Sovjeti svoje izvozno blago v dolarski
valuti, medtem ko kupujejo veèinoma na
evropskem trgu v markah, frankih in librah.
Devaluacija dolarja bi pomenila po eni strani
veèjo konkurenènost ZDA na mednarodnem
trgu, po drugi pa dodatno izgubo za SZ, ki
je plaèevala obveznosti v nedevaluiranih
evropskih valutah. Leta 1985 so ZDA posto-
poma devaluirale dolar za pribli`no 25% in
s tem za prav toliko zmanjšale vrednost sov-
jetskega izvoza. (V. 236)
Ker SZ ni imela veè dostopa do ameriške
tehnologije, je bilo prièakovati, da bodo sov-

Orjak, ki podpira balkon pri`nice v cerkvi
sv. Marjete na Golem nad Igom, Slovenija.
 #

jetski agenti poveèali aktivnost na polju teh-
nološke špiona`e. Weinberger, Casey in Clark
so sklenili, da bodo to okolišèino, v dogovoru
z FBI, uporabili v prid ZDA. Sovjetskih agen-
tov, ki so jih odkrili, niso veè zaprli ali izgnali,
marveè so jim prièeli dobavljati kritièen teh-
nološki material, ki pa je bil na bistvenih me-
stih toliko spremenjen, da je bil nuporaben.
Po teh naèrtih so Sovjeti skušali posodobiti
proizvodnjo elektronskih aparatov, plinskih
turbin in v nekaj primerih celih tovarn, kar
je pomenilo zastoj, zmedo in izgubo v njiho-
vem gospodarskem sistemu. Èez leta je KGB
verjetno zaslutila, kaj se dogaja, a ni mogla lo-
èiti med mno`ico nakradenega materiala, ka-
teri je pravi in kateri ne. Tehnološka špiona`a
je postala nezanesljiv vir informacije.
4$


!$#*
Kmalu po drugi svetovni vojni je z inten-
zivnim razvojem vojne industrije SZ presegla
oboro`itev zahodnih dr`av. Weinberger, ki je
postal odgovoren za preosnovo ameriškega
obrambnega sistema je uvidel, da morejo ZDA
ponovno pridobiti vojaško premoè le s kvaliteto
in s tehnologijo. To je zahtevalo daljšo dobo
naèrtovanja, potem pa masovno investicijo pro-
raèunskih sredstev v visoko tehnologijo.
Vendar namen Reaganove oboro`itvene
politike in Weinbergerjeve strategije ni bil
le vojaški. Hotela sta spro`iti na tem podroèju
tekmo, v kateri bi Sovjeti prej izèrpali raz-
polo`ljiva sredstva kot gospodarsko moènejše
ZDA. Oro`je naj ne bi odloèalo v zadnji fazi,
ko bi ga uporabljali vojaki, marveè naj bi zlo-
milo sovjetski gospodarski sistem, preden bi
moglo biti vojaško uporabljano. (V. 132)
Kljub te`avam, ki jih je imela Reagano-
va vlada pri odobritvah proraèuna za obo-
ro`evanje, je sredi osemdesetih let ameriški
vojaški proraèun, po veè kot dvajsetih letih,
prviè presegel sovjetskega. Veèji del nakaza-
nega denarja je šel za razvoj letal in raket, kar
je igralo v naslednjih letih odloèilno vlogo.
NSC je dobil `e leta 1981 v pregled predlog
za izvedbo strateškega obrambnega sistema
(SDS, kasneje preimenovan v “Strategic De-
fense Iniciative” ali SDI), ki ga je izdelal ad-
miral John Poindexter. Ta projekt je postal
leta kasneje znan javnosti kot vsemirska vojna
ali “Star Wars project”.(V. 191,133, 275) Na-
men tega strateškega naèrta, ki sta ga pod-
prla Caspar Weinberger in Richard Allen, je
bil prepreèiti Sovjetom mo`nost atomskega
napada s prekocelinskimi raketami.
Decembra 1982 je Reagan odobril SDI na
podlagi moralnih razlogov. Rekel je, da je ne-
prestana oboro`itvena tekma v ofenzivnem
oro`ju v bistvu nemoralna, medtem ko je
obrambni naèrt, èeprav drag in še nepreizku-
šen bolj v skladu z njegovim preprièanjem.
(V.135) Marca 1983 je predsednik sporoèil jav-
nosti, da prehaja ameriška obrambna politika
v novo fazo strateške obrambne iniciative
(SDI). Nadzor izpeljave naèrta je zaupal Wil-
liamu Clarku, ki je videl v tem izredno pri-
lo`nost za oslabitev sovjetskega gospodarstva.
Kmalu je postalo jasno, da je napoved SDI
presenetila in prestrašila Moskvo. (V. 135) Stra-
teško obrambni naèrt je prenesel tekmoval-
no podroèje na polje visoke tehnologije, kjer
so bili Sovjeti v precejšnjem zaostanku. In
konèno so spoznali tako eni kakor drugi, da
je SDI, ne glede na to, ali bo kdaj izpeljan v
celoti ali ne, postal va`na gospodarska postav-
ka, ob kateri se bosta preizkušala dva ekonom-
ska sistema. Po mnenju Reaganovega sveto-
valca Richarda Allena, tudi predsednik ni gle-
dal v tem strateškem naèrtu vojaških prednosti,
temveè sredstvo, s katerim je prisilil Sovjete
sprejeti tekmo na podroèju, na katerem niso
mogli zmagati. Šlo je za gospodarski in ne za
vojaški zlom SZ. Tudi poveljstvo sovjetske ar-
made je razumelo, da gre za tehnološki izziv.
V “Izvestja” so zapisali, da Amerièani “upa-
jo, da se bo gospodarstvo naše de`ele izèrpalo”.
(V. 136) To se je res zgodilo, a ne brez precejš-
njih notranjih in zunanjih politiènih te`av.
	





Nekaj tednov po drugi izvolitvi leta 1984
je obiskala Reagana predsednica angleške vla-
de Margaret Tacher. Kot zvesta zaveznica ga
je skušala preprièati, da je po nastopu Gor-
baèeva prièelo v SZ novo obdobje in da je
`e èas, da opusti svojo “vsemirsko vojno”. Pa
se je zgodilo prav nasprotno. Reagan je vztra-
jal pri svojem in dosegel, da je Tacherjeva
podprla njegovo strategijo in pridobila za-
njo tudi nekaj evropskih zaveznikov. (V. 211)
To je prisililo Gorbaèeva, da je prièel ju-
nija 1985 iskati poti, kako konèati z hladno
vojno, ki je postajala z vsakim letom gospo-
darsko nevzdr`nejša. Podoben gospodarski
pritisk so obèutile tudi ZDA, a Casey, Wein-
berger in Pondexter so uporabljali SDI hkrati
kot psihološko oro`je. Ustvarjali so videz, da
strateški naèrt napreduje hitreje, kot je bilo
res. Kljub velikemu kapitalu, ki je bil vlo`en
v ta projekt, je bilo razmeroma malo kon-
kretnih dose`kov, a tega Gorbaèev in povelj-
niki Sovjetske vojske niso vedeli.
Edvard Ševernadze, tedanji sovjetski zu-
nanji minister, je ocenil polo`aj takole: “Ni
va`no, kdo ima veè oro`ja, marveè kdo je spo-
soben zamisliti in izdelati povsem nova oro`-
ja.” Sovjeti so vedeli, da tega ne zmorejo. Prvi
so to opazili generali in ideja “perestroike”
je bila `e leta 1982 rojena v vojaških krogih.
Sovjetski poslanec Ilija Zaslavsy je o tem ob-
dobju ironièno rekel, da je oèe perestroike,
s katero bo šel v zgodovino Gorbaèev, v re-
snici Ronald Reagan.(V. 198)
+/

Najšibkejša toèka SZ je postajal Afganistan.
Po dolgem prizadevanju Reaganovih sodelav-
cev, predvsem Billa Caseya, so afganistanski
uporniki konèno dobivali modernejše oro`-
je. Prièeli pa so širiti proti koncu leta 1984 gve-
rilsko dejavnost iz Afganistana tudi na podroè-
je muslimanskih republik v ju`ni SZ. Vendar
je šele marca 1985 podpisal Reagan NSDD-
166, s katerim je še ostreje opredelil ameriš-
ki odnos do afganistanske vojne. Do tedaj je
bil uradni cilj ameriške politike v tej vojni: os-
labitev SZ. V novih navodilih pa je postal ame-
riški koèni cilj “zmaga in popoln poraz sov-
jetske armade v Afganistanu”. (V. 214) V letu
1985 je ameriška vlada posredovala Afganistan-
cem 10.000 raketnih granat za obstreljevanje
zemskih objektivov in 200.000 protiletalskih
raket. (V. 251) S tem je bila moèno prizade-
ta sovjetska zraèna moè v Afganistanu, èeprav
jo je dokonèno unièil šele kasneje, prihod naj-
novejših ameriških raket Stinger.
Nekako v istem èasu pa je Casey pridobil
na tem bojišèu, novega zaveznika.V razgovorih
s predstavniki komunistiène Kitajske je ugo-
tovil, da se Kitajci bojijo sovjetske zmage v Af-
ganistanu. Kmalu je prišlo do dogovora, po
katerem so prièeli tudi Kitajci pošiljati svoje
rakete Afganistancem, hkrati pa sodelovati pri
subverzivni propagandi proti SZ med njenim
muslimanskim prebivalstvom. Pakistan, Ki-
tajska in Turèija so postale redna oporišèa za
pomoè afganistanskim upornikom in za šir-
jenje muslimanskega upora na jug SZ. (V. 208)
Sestanek med Reaganom in Gorbaèevem
leta 1985 v Zurichu je bil zadnji Gorbaèev poi-
skus ustaviti ameriško gospodarsko ofenzivo.
Reagan mu je povedal, da SDI ni in ne more
biti predmet pogajanj. Prav tako je oèital Gor-
baèevu, da ne spoštuje èlovekovih pravic v Af-
ganistanu, kjer je odgovoren za genocid nad af-
ganistanskimi civilisti, in da je tudi odgovoren
za polo`aj na Poljskem in v Angoli. S tem prak-
tièno ni bilo veè snovi za razgovor. Ko se je Gor-
baèev vrnil v Moskvo, je sodelavcem povedal,
da “èe se jim ne posreèi dvigniti gospodarskega
in socialnega razvoja, ne bodo mogli vzdr`a-
ti dotedanjih mednarodnih pozicij.” (V. 246)
To je bila prva napoved poraza.
Sovjeti so v skoraj obupnem naporu, da
bi dobili kritièno raèunalniško tehnologijo,
poskusili z novimi operacijami tehnološke
špiona`e. Po tej poti jim je ameriška CIA s
pomoèjo manjših podjetij posredovala sabo-
 #

tirano satelitsko in drugo visoko tehnološ-
ko informacijo, ki jim je za veè let vnesla zme-
do v kritiène obrambne programe. (V. 249)
Vzporedno z omenjenimi dogodki je od
leta 1983 vztrajno rasla pomoè Solidarnosti
na Poljskem. Pri tem so sodelovali skraja
ameriški delavski sindikati, kasneje pa na
prošnjo vlade ZDA predvsem Švedska. Ca-
seyevi napori so imeli popolno zaslombo
predsednika ZDA. Vatikan je bil o operacijah
v pomoè Solidarnosti naknadno obvešèan.
Solidarnost je kmalu prièela redno preje-
mati radijske ekipe, tiskarske stroje in podobno
opremo, s katero je širila protisovjetsko pro-
pagando. Kasneje je prièela CIA posredova-
ti Solidarnosti tudi finanèna sredstva. Polo`aj
poljske vlade je bil zaradi gospodarskih sankcij,
ki so jih izvajale ZDA, tako slab, da je konè-
no posredoval pape`, naj sankcije omilijo in
s tem olajšajo `ivljenje preprostemu ljudstvu.
Ko so leta 1986 zaprli Bujaka, enega najaktiv-
nejših voditeljev Solidarnosti, ga je Jeruzelski
kmalu ukazal spustiti, ker je potreboval za pre-
`ivetje dr`ave ameriške kredite. Reagan je na
pape`evo prošnjo pristal šele januarja 1987, ko
je bilo poljsko gospodarstvo praktièno `e brez
moèi. CIA je medtem razširila pomoè nasprot-
nikom sovjetskega re`ima tudi na Èeško.
Oktobra 1986 je podpisalo 122 voditeljev
oporeèniških gibanj srednje in vzhodne Evro-
pe, med njimi Poljak Lech Walesa, Èeh Vac-
lav Havel in Mad`ar Georg Konrad, poziv
ljudstvom vzhodne Evrope, naj se ob tride-
setletnici Varšavskega pakta otresejo sovjet-
skega jarma. Poziv je bil razširjen po sovjet-
skem imperiju in po svobodnem svetu s po-
moèjo radia Svobodna Evropa. (V. 267)
Poljska Solidarnost je pretresala SZ na za-
hodu, medtem ko se ji je na jugovzhodu, v
Afganistanu, bli`al vojaški poraz. Proti koncu
leta 1986 so uporniki dobili ameriške rake-
te Stinger, ki so daleè prekašale sovjetsko teh-
nologijo. Prvih 200 raket Stinger je sestre-
lilo v Afganistanu èez 150 sovjetskih letal.
Hkrati so prièeli prejemati uporniki tudi ved-
no izdatnejšo kitajsko pomoè. Vojna se je bli-
`ala koncu.(V. 268, 271)


Leta 1989 je Reagan konèal svoje drugo
predsedniško obdobje. William Casey je
umrl v zaèetku leta 1987 in kmalu za tem je
Caspar Weinberger odstopil kot dr`avni se-
kretar za obrambo. Vladna ekipa je prišla pod
notranje napade zaradi afere Iran-Contra, kjer
so oèitali Reaganovim sodelavcem, da so upo-
rabljali denar, namenjen operacijam proti Ira-
nu za pomoè protimarksistièni gverili v Ni-
karagui. Preden pa je levièarskim elementom
v ZDA posreèilo spremeniti smer zunanje po-
litike, je padel berlinski zid, na Poljskem so
bile napovedane demokratiène volitve in Sov-
jetska zveza je bila tik pred razsulom. Z Rea-
ganovo vlado pa je bilo konec tudi naèelne
politike v ZDA in sodelovanja z Vatikanom.
Vsota strateških odloèitev na razliènih po-
droèjih, predvsem pa Reaganovo preprièanje,
da je njegovo poslanstvo zrušiti Imperij Zla,
je pomagalo privesti Sovjetsko Zvezo do zlo-
ma. Vendar imajo prav politièni analitiki, ki
trdijo, da vsa strategija ZDA ne bi mogla za-
gotoviti zmage, èe ZSSR ne bi bila `e prej no-
tranje gnila in nezmo`na `ivljenja. To spomi-
nja na Leninov rek, da je revolucija udarec v
obraz paralitiku. Tudi Imperij, katerega je pri-
èel graditi prav on na la`i in na nasilju leta
1917, v èasu Fatimskih prikazovanj, se je zrušil,
ker je bil v bistvu ̀ e hrom. Ohromila ga je gora
zmot in krivic, ki so jih zagrešili pod njego-
vim okriljem brezvestni ljudje.
Deset let po prvem obisku Kraljice Miru v
Medjugorju 24. junija 1981, je bilo konèano ob-
dobje hladne vojne in prav na dan te obletni-
ce je vstala sredi Evrope nova dr`ava — Slovenija.
Medtem pa so prièele, na prelomu tisoè-
letja, megliti svet `e nove, stare zmote, in dvi-
gati nekdaj prikrite glave, drugi sovra`niki
kršèanstva.