! f n ? ^

Histološka tehnika
A. Splošne metode

so vrsta postopkov,ki jih moramo aplicirati na vseh organih,
brez ozira na specijalno strukturo s Fiksiranje,barvanje,po¬
krivanje. Preparat mora biti tanek,prozoren,da gredo v mikro¬
skopu žarki skozenj. To dosežemo s mehanično ali kemijsko di-
socianjo potem gledamo dotični rez v svežem stanju. Ker pa v
tem sačasnem preparatu ne vidimo vse detajle,ga barvamo. Ra¬
zen pri vitalnem barvanju pa moramo organ prej fiksirati in
rezati na tanke reze. V to svrho pa pa moramo prej ukalupiti.
(gl.parafinsko,celuloidno metodo etc.) Dobljeni rez pokrijemo,
da se delj časa ohrani.

Mikroskopski preparat je tanek rez tkiva,položenega na objekt¬
no steklo in pokritega s pokrivalko,debelo ca. 170 . Oba

stekla pred uporabo očistimo z mešanico alkohola in etra. Rez

stavimo v sredino,ki se strdi ( kan,balzam ) .

Sveži preparat  tu vidimo anatomske elemente v svežem stanju,
kakršno je približno v živem telesu.Slepico moramo močno zoži¬
ti. Indeks lomnosti preparata je približno enak onemu sredine,
v kateri se nahaja. Zato sredino vzamemo,če gledamo majhne ži¬
valce,ki žive v vodi,vodo,če pa preiskujemo dele tkiva,celice,
etc.,vzamemo tekočino,v kaki žive ti delci v organizmu :

1 .) krvni serum, 2 .) amnjjska tekočina, 3>)  vitrozna tekočina.
Vse te se pa hitro pokvari jo,jih moramo rabiti sveže. Sicer
■uporabljamo 4 .) fiziološko raztopino NaCl (0.9$)*

Ringer raztopino za nižje živali in Lockejevo za sesalce :

NaCl 9, KC1 0,075, CaCl 2  1,10, NaHCO^ 0,10, Glycosa 1,0, Aq 4
dest. 1000 gr. Od vseh teh tekočin damo le eno kapljico. Dobra
stran take preiskave s vitali teko do neke mere in se

vidijo gotove Vitalne-manifestacije s ameboizem lentrocitov,
Premikanje spermi jev,fagocitoza,mikrohemijske reakcije (ksilol
raztopi mast v celici,s tem substanco spoznamo),ohranitev zu¬
nanje morfologije elementov,ki se pod vplivom fikzacije izpre-
mene.(retrakcija hrustančne celive 1) Slaba stran : nemogoč-
nost posmatranja ritoloških elementov znotraj celice.(Včasih
se jedra ne vidimo),začasnost preparata,elementi odmirajo.

V italno barvanje  ( ) nam pokaže glavno strukturo ži¬

ga elementa fiksativnih realtivov,ki ni poškodovan po vplivu
^ovih atoxičnih raztopin barv. Izgleda pa,da se živa snov ne

va  aktivno ampak ja le natrpan s barvo tisti del citoplazme,
i  'aktično ni živ in ne pripada v tem trenutku delu citoplazme,
**> w  znjo določena zveza,to so neke lipoidne inkluzije
'nulacije. Tudi ko izgleda živa snov obarvana,se smatra torej,
se barva sadržuje v intermicelarnem prostoru. Sicer snov tu-
.ahko kemično reagira na barvo,jo fiksira in še dalje živi,
m pa še ni rečeno,da se je 11  obarvala " . Ker če tako

O £> o q-  3.

M Ulj** •' '

tako obarvano infuzorijo ( z  nevtralnim rdečilom) vržemo v vo¬
do, Barva izgine. Kervni sistem živali,ki smo ji ubrižgali v
krvotok metilensko modrilc, moramo opraviti v zvezo z  atmosfero
drugače se živa žovcjia snov potom redukcije osvobaja tega barvi
la, Overton je razlagal vitalno barvanj e z raztopijivostjo upo¬
rabi j eriii barv v celičnih lipoidih.

Vitalne barve .ne smejo biti toksične,morajo biti zelo razredče¬
ne, morajo biti bazične,ker so te povečini po Evertonu lahko
raztvorljive v citoplazmicnih koloidih.Rabijo se raztopin.e:

(najčešče se rabi) metilensko modrilo l:5oo; l:looo; Irlo.ooo
2.) nevtralno rdečilo:1:looo; ltlo.ooo; 3«) svetlo kreasolovo
modrilo: l:looo; 4.) Hilovo plavilo: l:looo; 3,) Sudan III;
o.) J enasovc zelenilo; 7*) Kelantiu; 8.) Bismarkova=(veznoin)
"kestenjasta 1 ' barva.-Uporaba: 1,) Infuzorije stekočino,v kate¬
ri se nahajajo damo na steklo,na katerem je kapljica gornjih
raztopin.

2.)Vitalno barvo damo živali primešano hrani; se resorbira in
po krvi pride v tkivo.

3»)Vitalno barvo vbrizgamo p od kožo ali kri.V tem slučaju bar¬
vo ratvorimo v fiziološki raztopini in jo segrejemo na telesno
temperaturo.

Arnoldovo postvitalno barvanj e: Živemu organizmu izreže komadič
tkiva in ga potopi v zelo blago raztopino barve v izotoničnem
fiziološkem serumu.Ali nefiksirani,pos'šeni krvni razmaz barva¬
mo tudi tako.Ohrani se nepokvarjena oblika,le hitro moramo raz¬
maz posušiti.Bobra je tudi Sabrazesova metoda:Porušeni krvni
razmaz pokrije s pokrivalko,ki ima spodaj eno kapljo raztopine
metilenskega mcdrila (1:3co).Barva bakterije (razen acidoresi-
stentnih),rabiculom rdečih zrnc pri malariji,lerkocite,barva
tudi granuldzna krvna zrna pri hemolitičnem cikterusu.Ce to bar-
naje kombinirano z alkoholno raztopino eozina,dobimo dvojno obar
van krvni razmaz.

Nevtralno rdečilo  je uvedel Ehrlich.Meče vijoličasta barva pod
vplivom sledov organskih kislin preide v jasno rdečo barvo, v al
koholni sr -dini pa v rumeilcasto-kostanjevo.Ua metakromatičiii fe-
n.ornen vam pomaga določiti reakcijo citoplazma.

UIlovo ir. svetlo kresolovo modrilo  sta v vodeči raztopili! vijoli
časta. V prisotnosti kislin se barva izpremeni v čisto modro, v
alkoholni sredini pa postaja rdeča.

Kongo rdečilo  da. s kislinami modro barvo v odsotnosti amoii-jaha,
ali cico ni strnjene beljakoviue.

Sudan III  je barva za mast. Hj emu sličen je dieklamidoazobenzol,
barva v alkoholni raztopini plazmo r meno,mast rdeče.

Heliantin  (oraližaste barve) se uporablja za reakcije ve ge talne
citoplazme. Od vseh se najcešče uporabaja metileasko modrilo.

Bi so c i ac i ,i e ali ko zman.i e ,._

je postopek, pri katerem mehansko ali kemično izoliramo sestavne

elemente tkiva »Pri mehanski disociaciji x>oložimo košček sve¬
žega tkiva v kapljico fiziološke raztopi ie iia objetktno stek¬
lo in z dvema iglama, upoštevajoč način,kako se elementi z dr u-h
ži jo, te elemente ločimo. Kemično pa raztvorimo intercelular-
no substanco, da petem lažje mehanski ločimo elemente.Zato
služijo: vrela voda za mišice in kite,alkohol po Rauvier-jn
(dva dela dest. vode 4 1  del alkohola 9 o°)za sluznični epi¬
tel 24 ur,pare ocetne kisline za epitel sluznice,koncentrira¬
na soda za 'mišice in el.vlakna ( 'j>o  minut),KC1, in veliko šte¬
vilo fiksacij škili sredstev v pravilno odmerjeni raztopini*
(večkrat pa moramo organ v epruveti s takim sredstvom tresti,
dr. dovršimo diasociaci j o) ,kot: o zrni j ska kislim, s: blimat etc.

Umetna  d igestija

delujoč na nekatere elemente osvobaja in kaže več ali manj
j ašno druge elemente.

Peosin.  v kozrnih ra, overimo nCl (o,2:loo).V to raztopino vr¬
žemo organ pri 4o°C,takoj ko je dejstvo doeženo,ga vzamemo ven
Posebno formulo take raztopine ima Joussent.

Poncreatin  v loo cc raztopine sode(o, 2 : loo) raztopim o, 2 -o ,3
panereatina,ki deluje le v alkalni raztopini. Toplota 39°.Ra¬
bi se predvsem za izoliranje rektualme vezivne mreže.

Dekalcifikacii o.

Dekalficiramo tkivo,če ga zaradi obilice kalcijevih soli ne -
moremo rezati (kost,zob),Uporabljeno tekočine se vežejo s Ca
v topljive soli in imajo vedno svoj suva kisline organ pa mora
mo prej fiksirati, da ne bi poškodovali celic,pc dekalcifika¬
ci ji moramo v tkivu z ostalo kil si no neuuralizrrati,drsimo or-
gan en dan v %  raztopini alumena. Fiksiramo Bouinovo,Zenker-
jevo ali Flemmingovo tekočino.

najboljše dekalcif iki. e i j sko sredstvo je azotna(dušična)kisliii
razredčena z vodo poSchaffer jo le razredči z vodo;Mallasser
vzame loo c c zasičene raztopine pikri: i.ske kisline, ki doda 2  cc
azotne kisline .-Uporabijo, se tudi iiHO-, 4 1 gr floroglucina.
Ploroglucin ščiti tkivo pred poškodbami kislin in za radi te¬
ga laldco v družbi z njim vzamemo bolj kentrirane kisline. Zob
fiksirani v 30 /S formulu, potem ga dekalciniramo po Mummerju z
acidum formicum,ki bolje ohrani odontoblaste klorozotna kisli—

i *

Fik  o r ki  ji j a

je priprava za barvanje, ker intravitalno“barvanje u  pravza¬
prav ni barvanj e. Imela bi za cilj, da ohrani elemente v sta¬
nju, kak or so intravitam, da se labilne beljakovinske celice
pretvorijo"v stabilne. Fikasacrja sicer prepreči procese,ki
bi se brez nje godili post mortem na celicah.Soda izzove na
njih izvestne izpremembe, (...rtefahle) .Prehod iz labilnega v
stabilno temelji na nougnlaciji in solidifikaciji beljakovin
ko ; kemični posledici, f ilisati va. Fiksacij a mora i povzročiti
smrt celice čim prej, da se -ta nima časa izpreminjati in mo-

“ 3  -

m. boriiAiiti morfološki iz;,led stari c e v bodoče, da se ta ne r
raztopi v pri izbira:.In in barvanju,kar se doseže s tem,

da se fix. sredstvo klružu j e z albuminoidi in fiksaeija : pripra¬
vi za barvan, j e- s tem, da, se barve združijo s fiksirnim sred¬
stvom v stanici.Fiksacijsko sredstvo mora im ti prodorno silo,
da prepoji ves preparat in mora izvesti totalno koagulacijo,
toda ne hipno,ampak postopno. V posameznih zmeseh ima ocetna
kislina nalogo, da povzroči hipno smrt stas ličju jih s tem pri¬
pravi na koagulacijo kot poznejši po j av. Fiksacij sko sredstvo
mora biti ksile prirode.

Fil|§li:.ua ..sredstva so a.) fizična  kot mraz in toplota.Mraz spre-
čuje autodi pestijo in nekrozo, a škoduje tkivu s stvar jan. jem
kristalov.Toplota je odličen fiksator za osušene razmaze. V

obliki “kljucale* 1  vede se uporablja- za koagulacijo v tkivih
( v  raznih cističnih tvorbah) .Komad organa pustimo 1 minuto
v taki vodi,potem ga damo v 9on> in- absolutni alkohol.
h.) kemična . ITaj večji del fiksator je v so oksidirajoče substan¬
ce,ki odvzemajo tkivom vodik, zelo majhen d-1 pripada rčduk-'
tivnim,ki odvzemajo tkivu 0. K  mineralnim kislinam spadajo:
1.) Kromska kislina CrCg .Višn.jeverdeči la;istali.Rabimo jo v
milih raztopinah. Samo jo le redko rabimo,irm. slabo prodor-
io  moč, sb var j a 'artefakte*

2.) Ozmijska kislina OsO,,  nima svojstva kislino .Rumenkasti
kristali,ki izpariva jo in povzročajo težek, spočetka neope. > -
ljiv c-oniu clivitis. Rabi se'v zelo razredčini raztopini.2a-
energiono in hitro oksidira, Selo dober fiksator,(sla do pro¬
doren) predvsem v zmeseh n drugimi, za citoplazmo in hondri-
alni aparat.Mast in dentoplazms jo reducirajo in se pri tem
ern.o o ba rva j o .Pare odlično fiksira, j o krvni razmaz.

Metalne soli.

1. ) liik romat. Alkalični bikromati fiksirajo dobro citoplaz¬
mo, slabše jedra. Barijev in kalcijev bikromat fiksirata doo-
ro mitolične figure, slabše jedre,, liajčešce se upore.olja h^,C;r^

in. sicer v zvezi z ocetno ki slino.

2 . ) Su bl imat  ( ) se raztopi v fiziološki raztopi 'i soli,

ker se v vodi i - ". v svetlem raz tv; rje. v lcalomel. Selo dooer

- 4  -.

precepitator (umrtvi jedra').

3. ) Clorid plati ne, (Pth-hLg) raztopina, jako kisle reakcije.
Dobro o čuva, jedro;

4. ) Ginkov klori d, higrostopicno telo, rabi se v bla, ,i razko¬
pani .Fiksira dobro mast.

Organske kisline.

1. ) Ocetna ( CivGOOu.) je higroskopična.Dober precipitator
predvsem' za jedra, poj acu j e., ker izpreminj a refzakterni indeks,
njegove konture. Rabi se povečini v-mešanicah z drugimi.

2. ) Pikrinska kislina /Cgdkristalinicrl  prali; rabi

se nasičena vodna raztopina,. Zelc dober fik sat or, zelo prodoren.
I,-,ra glavn.o vlogo v mešavihali. Organske redulctivne substance:

1. ) M et rini  alkohol (Ott^Ou) s svojo veliko reduktivnostvo fik¬
sira, o sus ene ra zna z e .

2. ) Etilni alkohol  (C^i^O j v anliidrem stanju se uporablja sem.
Kot tak fiksira dobro le,če ga recimo v veliki količini in če
ga češče men j amo .Drugače oslabi,ker je tkivo bogato na vodi.

'5 . )Fprmaldehid  (.{ COd njegov, vod. n . raztopina je formol ali
formalin.Cist formol je 4o'g formaldehid.V svežem stanju je
nevtraln reakcij , v ne svežem kisele. Formol se r< bi jg5>
redkeje lo./4. V 14 dneh se v njem fiksirajo celi možgani, se veda
če se menja, očim se redkeje uporablja.

Fiksirne zmesi  rabimo, da slabo lastnost ene;,a nadomestimo A
dobro drugega.

1, ) Flemingova raztopi n: Cromna kislina lp  ... 15 delov

0 zrni j slo a kisli: ».a f/h . 4 11

Ge etru kislina,. 1 "

Zmes se naredi tik p: ed uporabo, kar ocetna kislina reducira
o zini j sko .Deluje predvsem- -na. jedro .(hmij ska konzervira morfolo¬
gijo citoplazme - in jedra, a. jih .ne- pripravi dobro za barvanje.
Cromna. fiksira dobro jedro in ga pripravi za barvanje, Ocetna
pojačuje prodorne moč. Fiksira, se 1 — 2 dneva. 12 ur izpiramo
z vedo. Po tej fiksaciji barvamo d-obro s safraniubm is. anili
skimi barvami .

2. ) Hermanova zmes  je kot goro, j a, le cromna kislina zamenjana

s platin-kloridom.Postopek enak gornjemu.

) Mullerjeva tekočima .Kali lev oikrom« t 2 gr glavni faktor

•natrijev sulfat 1  gr je bikrom&t sul-
Aq,dest. loo fat povečuje go-

n

..stoto In  prodornost.

Slaba stran: ne strdi dovolj no organa, ki se zar,,di tega pri
mikrofonskem re.anju slabo ob:'.asa.

4. ) Tellvezoi.i 2 .ki  kalijev bikromat 3 gr " zelo dobra za cito-

ooetna 5  cc-m^ in za jedro.Izpere-

aqua loo mo z vodo (24 ur)

5. ) Zehkerpva tekočina  Sublimat 5 gr Me sme predolgo vpli-

Kal. bikr .2.0 gr vati ; Treba pra •;i v vc*
ITatr.sulf. 1  gr di, da se elemiriira k
Aq,dest. loo bikroni,potem v jod-

obetna 5  cera nem alkoholu, da se od¬
strani sublimat.

Bouinova tekočina . Zasičena raztopina pokrinske 30  delov

formol lo. delov

ocetna . 2  ”

To je univerzalni fiksator.Predvsem za detajle v celici.Od¬
lično fiksira žleze.Ker ima veliko prodornost,fiksira cele
manjše organe,Fiksira se 3  dni. Mi treba izpirati z vedo,ob¬
jekt se položi takoj v alkohol 9 O/o. Odlična prepriprava .za bar¬
vanj e, predvsem za Keidenheimov hemabok si len. Slabo fiksira

le mišice in vezivo,

7. )Schaffer j e va zme s  Alkohol 9o° delov Za nervni sistem

Formol lo delov

S. ) Altmanov-a - ■ Kal bikr. 5/0

< ■ aa

• • ožm.kisl. 2fo)

Kritika . Za topografsko histologijo .je najboljša Bouinova meto¬
da, pa tudi Zenker,T'eleyesniczky. Za citološko preiskavo so
pl e mi  ti .gnva in Bouinova ■ naj bol j e za prepariranje jdera, po teh
se hematoksilin kolosalno obnese.Kar so citoplazme tiče, je
ena najboljših Altmanova,ki odlično konzervira mitouondrije
in golgijev preparat.

Organe,fiksirane vbicromatnih zmeseh,izpiramo z vodo približ¬
no toliko časa,kot smo jih fiksirali, najbolj e v tekoči vodi..

Po fiksaciji s sublimatno zmesjo izpiramo v jodnem alkoholu,
dokler ta ne izgubi barvo. Organe fiksirane v pikrinskih zme—

- 6  -

seli,izpiramo z alkoholom, dokler ne izginejo poslednji sledovi
pikrinske kisline. Po Bo' Inu prenesemo organ, kres izpiranj a v
alkohol 9 o^. Izprane organe pustimo v alkoholu od 7og del j
časa, vendar je dobro, da fiksiran organ cim prej ukalupimo, to -e
se pravi fiskiran ob j ek strdimo, da je sposoben, za rezanja.
Postopek pred in pc rež nju,

Ao Metoda zalede: At/e .

1.  )Objekt fiksiram,koj je opisane zgoraj.

2.  )fiksiran obj ek po potrebi dam v vodo ali kako drugo teko¬
čino, kot je opisane zgoraj.

3»)to vodo v organu zaledenim z brizgi- njem etra,ki s hitrim
iz JLapevanjem povzroči ni, ko temperaturo in zaledenitev objekta.
Poslužujem se laliko tudi cloretila ali CO^ki ga sunkoma iz¬
puščen iz bombe na objekt.CO^ se strdi,objekt zaledeni.

4.) zaledeneli objekt režem z mikrot oni šk im nožem.

5«) reze prenesem v vodo

6.) jih barven

B ,  Parafinska metoda.

1») in 2.) kor pri A

3«) objekt dajem v vrsto alkoholov(od lo-absolutnegaj^ki mu
o dv z amejo vodo,

4.)Ga dam v ksilol, v katerem postane objekt prosoj en(če ga
imam v njem predolgo,.postane moten)»

3.  )Ga dam v termostatu v parafin.višjega ali nižjega tališča,

6.  ) Objekt prenesem iz termostata na količek, ga zalijem s -.o
tekočim parafinom in ga hitro shladim,

7.  ) Mikrotomsko režem

8. ) z iglo. ga prenesem v toplo vodo, da se zravnamker se je
pri rez ar. ju zvil.

9«l.Položim ga na objektno steklo,katerega sem namazal z lepi¬
lom (beljakovina 4 glicerin v enakih delih).'

10,  )Parafin,ki pri barvanju moti, odstranim poksilom.

11.  )Ksilol odstranim z absol.alkoholom.

12,  ) Dem ga v man.j '/»  alkohol.

13 .  ) dam v vodo.

C, Celoidinskc. metoda .

- 7 -

1 ., 2 ., 3 *) kot pri B.

4. ) Zmes at)s.alkohola 4- eter ahapartes.

5 . )

6 . )

7 .)

2.) Zalijemo s celoidincm III,ki se kmalu posuši.

9 . ) Dano v cloroformsko atmosfero,t.j. v skodelico,v-kateri
je ramocena vata s'kloroformom,ki izhlapeva in deluje na ce-
loidin, da se strdi,

10. )rezanje z  milcrostonom.

Ta metoda je najdaljša.Nož mora biti namočen v 7 o fo  alkohol.
Reze hranimo v 7 ofi  alkoholu,
h• Kombinirana metoda:B 4 C.

Zaledenenje je selo hiter proces, 15-2o minut,
kar je važno za  dia/giozo pri nekaterih operacij ali. Resi so
tanki,slike pa niso ravno jasne.

Parafinska metoda  je dolgotrajne, i  daje tanke rese.
Celoidinska metoda  traja selo dol;-,o časa,ni potreben termo¬
stat. A resi so debelejši*

Kombinirana me toda  daje najfinejše re^e*

. i

ti¬
ha nepobarvanem preparatu imajo vsi deli enak lomni količ¬
nik in strukture ne vidimo, ali slabo.Zato barvamo.Gotove
hinktorjalne barve barvajo točno samo gotove dele, do katerih
imajo posebno afiniteto.To so elektivne barve .( Pri tem pride
tudi do mikrokemijskih reakcij).Vsako barvilo barva zaradi
prisotnosti chromofome atomske pr up e, zaradi česar ss sub¬
stance š to /grupo, trap nu je j o cliromop;ene substance. Po lep; chro-
moforne /grupe ima laJikc tudi /grupo' s pomočjo katere tvori
soli: anococliromne /grupe,hromofori se dele a,)bazični ciiromo-
fori,ki imajo .v sebi IT b.)kisli chromofori vsebujejo 0,-
IT as tal a barva mora biti ttko taka, da se s pranjem ne od¬
stranil Barvamo direktno,če preparat vržemo enostavno v barvo
Če tc ni mogoče,potem barvoiao indirektno:preparat pripravimo
nt barvanje s kako drugo substanco. Barve se dele: -

I,  naravne "barve,ki so ekstrakt iz rastlinskega ali živalske¬
ga telesa (karmin,hematoksilin, orcein, safran etc.,

II. sintetična ali anilinska barvila, so povečini soli-1 le- se
dele:

1. ) nuelame ali bazične barve so soli,katerih bara, je
barvana, ki slina pa ne. (Metilenslco modrilo)

2. ) citoplazmolične ali kisle barve so soli:neobarvaji.a baza
in barvane kisline.

Kisle barve.  Sem spadajo vse nitro barve s cliromoforom Ho
kot p ikr i: i sk a ki si i: ia , o d monoazoičnih (imajo eno grupe -ib=b-)
spadajo sem oksiazoične: metanilno rumenil o, azirubin  etc; od
f rui t me ta: >.o v kisli rubin , (S), kisli fuksin  (S), kislo ze lenilo
(S), od ftaleinov: cozin  in eritrosin  efektivni acidofilni bar¬
vi kisli orcein etc.; oksikinoni: pur,p ur in , od kinon.amidov ok-
sazini: naftolno . hilovo plavilo  etc.

Batične bar ve. Od azoičnih amidoazoične ntelantin , Veznein , .ja—
nusovo zel e; lilo; od ki no n-amidov progresivne bazične barve:
Tionin , tolnidinsko modrilo , metilensko modrilo ;od feniIme tanov:
bazični rubin , bazični fuksi n, metilin- mo dri la ; o d pr ir o dni! i:

safran  etc.

S la sifikacppa .._barY|inj.a.

lian več se barva z elektivnimi barvami. Poleg -  že omenjenega di¬
rektnega in indirektnega barvanja poznamo progresivno in regre¬
sivno barvanj e.Progresivno barvanj e obstoji v tem, da barvo

pustimo učinkovati,dokler ne dobimo željeno barvo in ton.Po¬
tem preparat 's pranjem v vodi osvobodimo odviska barve.Regre¬
si'vno pa v tem,da preparat prekomerno obarvamo in ga potem s
posebno tekočino,diferenciatorjem,dekoloriramo.Barvajo se naj¬
prej oni elementi,ki napram tej barvi imajo posebno afiniteto,
ostale dele pa barvamo naknadno, potem ko smo g  n j ih z dif eren¬
ciator jem odpravili prvo.Pri regresivnem barvanju morajo biti
rezi zelo tanki,ker drugače 'barve ne moremo -  extr&hirati .Naj¬
boljša barva je hematoksilin in bazične barve,ker se zelo
lahko extrahira j o. Po številu uporabljenih barv je barvan, j e
prosto( če rabimo le eno barvoi) ali sestavij eno.Prosto bar-

- 9  -

vanje obarva z eno  barvo in sicer ali j^dro (bazična barva)
ali citoplazmo (citopla zm i , ki sla bar /a,) .Barvanje je pri tem
monoi-cromaticno (orto-), ce' vai obarva d elerierrd kažejo

isti
ti, ki

ton kut barva.6e pa se pokažejo v preparatu še elemen-
30. ton i apr ene. i.ili, je to metachromatio: >o liletaciiromatiči-

:ie barve so: tionin, tolnidinsko modrilo, (modrilo,ki barvajo
zrna v labrocitih rdeče) sfra:iin (rdeč,, barva,ki barv,, jed¬
ro rdeče, & mukus rumeno) .-Pri sestavljenem barvanju barva¬
mo z  večini bar veni zaporedoma ali istočasno .-Pri barvanju
krvi uporabljeno panoptično metodo , Id  je rabimo nevtralne

%

barve v cilju, da se pokaže čim-veo elenntov in v mnogih to¬
nil. . (Koma: lo vsky, triemsa, Pape:iheim )

Uporaba metod.

1.) Kamin  se rabi kot jedrno barvilo v mnogoštevilnih meto-
ddi in odtenkih.Maj^er-ov muci-carmin je elektivna barva z,-, . i
mucus.Best-o v karmi;), se rabi izidi ono za preiskava: j. j e ',li¬

ko.%ena.

2.) Kematoksllin. (0-j k e  barva sam po sebi, aninlc oksi¬

dira v hematein. (Cpnh^Ck), ta barva.Pri oksidaciji pa isto¬
časno nastanejo druf;e snovi, ki tudi barva jo .Oksidacija se

doseže :.u svetlem reku ali ftn  oksidiramo s HpO^.Torej bar¬
vano s liemat ei:icm.Ta liematei:; pa je sposoben da. barva le,
ako mu dodano koko bazo,alumij,železno ali bakreno sol.Ta¬
ko dobimo lak. Pri aluminijskem loku naredimo raztopino
pred barvanj em.Železni lak pa se stvari a v tkivu.Preparat da¬
mo najprej v hematein.potem v železno sol.lTajprej vpliva ta,
potem ona. Metod je več,klavn,. je:

Kei de idejno v železni hematein. . Pripravimo sledeče 2  tekočini
1.) y/o  raztopino železnega galuna,ki služi za pripmrvijaln.o
tekočino.

Raztopina hematoksile: .a naj
stoji čim dalje časa, ( da
se dobro oksidira.)

Reze pustimo v železnem galunu minut - 12  ur (za fino ei-
tolonijc 12 ur') hi ato hitro operemo z vodo .Kato barvamo v he-

2.) Barva: Hematoksilin 1. ,yr

ab s. alko' tol lo

/d i c er in lo ;  ,r

dest.ama 8o

lo -

matoksilinu 3° min— 24 ur.Preparat počrni. Izperemo zopet z

vodo. Zde. j diferenciramo v 1 '/o  železnem galunu .Ko smo dosegli

zaželjeno diferenciaci jo, demo preparat 13  minut v destilirano

vodo in po želji pobarvamo citoplazmo z e o si: tomali, eri trosi?- „ *,

nora, nato destiliramo, damo v ksilol in porkijemo z balzamom.

Weigertov železni Pernat oksilin.  Pripravimo 2 tekočini.

Hematoksilin 1 gr Železni perolorid 4 gr mesto galuna

f{0L (gostota 1,124) 1 gr
Alkohol 95° loo. cm2 ajfua dest. 93

Deset minut pred barvv.njem pomešamo obe tekočini v enakih de¬
liti in z mešanico 2c - 3° minut. Metoda je hitra,progresivna,
gre brez diferenciacije, in se lahko združi z Van-G-ie--,on-ovo.
r jlonin  podobe:), met.modrilu,metčliromaticen, elektive:bazičen
za jedro.Po Nicolle:

Nasičena raztopina 1 del

karbolna voda 2%  4 dele.

Metilensko modrilo . 1%  raztopin, barva jedra,je manj elektiven

od tionina in se ga rabi pri nekaterih živčnih elementi..

Safranin  bazična,rdeča, (jedro),metahromatska krvi.

Safranin RAL 1  ‘gr ) Ko se raztopi dodati: a^udest,loo ec
Alkohol 9o° loo go? formol 2 cc

barva ,e 30  minut.

• Kisli fuksin  občutljiv proti alkalijam,zato preparat izpira¬
mo le z vodo, v kateri smo dodali ocetne kisline.Raui se raz¬
topine, l: 3 ooj l:looo.

Svetlo zelenilo ( kisla b) Svetlo zelenilo 2.3 gi*

azu.dest. loo gr

alkohol 9 °° 1 °° gr

losi i . Rabi se lf 0  vodena raztopi:'.a.Dela se regresivno, diferen-
ciramo v rodi, nato v 7 o ( ' ;  alkoholu . Lri tro sin  je 51  o dimni eozi: n*
je lepše rdeč, eosin je rumen.o-rdeč.

Kombi: lii-ano bar va: x j e  .

1 .) iiemalarzeozi : 1 .

\

a.) Dobro hidrirani preparat damo v hemalan 3-2o minut.ITato
pogledamo v mikroskopu, če so jedra dobro obarvana,. La. ko tudi
prekomerno pobarvamo in ton oslabimo v zakisel.jen.em allcoholu.
b.) Nekaj sekund diferenciramo ( 3 kapljic HaCl e- loo cc

11  -

alkohola in tako.i ga vržemo v vodo, dokler ne dobi pl a* o-or¬
no barvo,

c. ) 1 minuto ga barvamo v eozin.u ali eritrozinu (1$).Iz¬
peremo z  vodo,

d. ) Diferenciramo v alkoholu 7o7n potem 90 $,dokler ne iz¬
gine difuzno rdeča barva.

e. )omočimo ga v absolutnem alkoholu,nato v ksilol, in hit-

»

ro pokrijemo z balzamom.

2.)Železni hemaboksilin - kiseli fuksin-anil.modrilc(Masson)

A.)Kisli fuksin 1 gr B,)fosforuolibd kisi. 1 gr
Ocetna kislina 1 cc ap.dest, loo cc

Aii.dest. loo cc

C.) nasic.razl.modrila v vodi
zpkisleni s ocetno kisi. (2.5;loo)

a. ) Reze obarvamo v železnem hemabcks. damo 5 minut v A

b. ) Rez izperemo z dest.vodo in ga položimo 5 minut v L.

c. ) Vzamem rez iz B in brez izpiranja vlijem nanj 5 knp-i
1 jic od C.

d. ) Izpiram z ag. de st. zatem ga stavim 5-lo minut v lj4o
raztopino ocetne kisline.Modrilo izgine iz citoplazma.

e. )3o sekund g<  dam alkohol,okiselj en z ocetn.o kislino
l:loo).

f. ) Absolutni alkohol,ksilol, balzam.Rezultati:Iiromatin
Črn, citoplazma rdeča,kolagen in muc us modri.

7 ,,) Van Giesen,

a. ) Rez obarvam po Heidcrheimu ali Wei,-,ertu. Izperem z
vodo.

b. ) nekaj sekund ga barvam v Van 'hi e seno vi zmeni: Ivi sit
fuksin lo cc 4- zasičena raztopina pikrinske kisline loo cc.

c. ) Izperem z destilirano vodo,dihibtrizem.

d. ) gč dam v  ksilol, zasičen, s salicilno kislino, da. se usta¬
li barva fuksina, potem ga kopi j era dalj časa v ksilolu, da se
diferencira barva pikrinske kisliaiB in pokrijem za balzamom.
Rezultat: jedra črna, vezivo jt sno rdeče, oi tople-zrna rune ni-’..

4 .) Itemalaun - eritro, i n . - sefran - safr an. (Masg.on)

a. ) obarvam rez v hemalaunu ali hematoksilenom.

b. ) diferenciram v alkoholu + ROL ( 5 kapljic uCL: loo cej,

12  -

če sem obnfv&l s iiemal&unom, v pirki? iškem aslkoholu, če sem •
pobarval s hematoksile • <.om.Kolegen ne sme biti obarvan.

c.  ) izperem v' nav c  dni vodi

d.  ) barvam 5 minut v l/o  eritroziriu 4 2 kaplji formola»

e.  ) Diferesicirem nekoliko sekund v Qo/>  alkoholu.Ioperem v
vodi.

f.) Barvam lo minut v raztopi:>1 sadra : n  in hitro izperem
z a>i.dest,

g.) naglo nalijem na rez absolutnega alkohola
Rezultat: jedra, pla.va, protoplazma rožasta,
ona,elastična vlakna rdeča,kolagen-zlato rumen,
metoda za elektivno barvi nje veziva.

,, ksilol, ‘balzam.

mišična,živ¬
io je odlična

5, .) Pre,--oautovo troj: 10  barvanje,

a.  ) obar vanj rez v ž el .hematoksile. n..

b.  ) citoplazmo lo minut v eritrozinu.Izperem z vodo

e.) obarvam s svetlim zelenilom (1: loo v allcol y.o/o)  nekaj
selcu: i.d.)

d.) hitro dehidriram,ksilol,balzam.Rezultat:

hromatin črn, pro topla zrna rdeča, kola,,en temne zelen.

6.  ) Mallorv-eva meto da.

a.  ) fiksiram v Senkerju in strdim v parafinu.

b.  ) 1-3 minute barvam v kislem fuksinu 1/  Izperem v dsst.vodi.

c.  ) 1 minuto v/ -  l;i fosfomoliod kislino - Izperem hitro v
de st, vodi,

d.  ) 15-20  minut barvam v

metil modrilo 5o gr
oranžna, barva 8 2 "
oks.‘ Ina kisi. 2 11
anua loo' 1

c.) Izperem v vodi,dehidracija; balzam.

Rezultat: Kola, ,e:i,muccus modro. Jedro in ciplazma rdeča,
eri tr o četi trume' d.

7.  )  Ram oiL y Cajal.

a») fiksiram v klemin/.u.

b.) barvam lo minut v : zaisič .raiztopina kisle,,a fuksina v
v alkoholu 1 del — ao.de st. 5 delov.

- 13  -

c. ) Izperom z '/odo in barvam lo minut v C c. j 1-u:

Indijo-čermin 25  c, ,r
Z as,vod.raz t , pikr.kisl. loo cc,

d. ) 'izperem z vodo.Diferenciram 2 minuti v apu.dest,.2oo 4
2 kap. lj. oeotne ki si i: ib.

e. ) deai&r« eija, oalzam,Rezultat:

Jadra rdeča,citoplazma rumena, kola;,en moder.

8 .) ■lollaiid-ovc- metoda.

a.)fiksiram po Zenknr ju, o,) barvam v hemalaunu,c.) diferen¬
ciram v vodi, d.) barvam 6 - 12 ur;' kisli fulesin 1 ;;r

alko 1,957' 5° c c
ai.d.st. loo co.

e. ) 5 minut voda,

f. ) 5 sekund diferencirati v alkoholu ■* ilčL (1; 5oo)

v lf 0  ra. -cepini fosfomolibd.-kisl.

k. ) barvam 5 minut v zasičeni razt.oranžne barve

l. ) brez pranji-, sipljem, na rez raztopino svetl. 45 elen.ila
(25 c, ,r ne loo).

j. ) diferenci&cija v alkoholu 95/'

k, ) dehidracija,ksilol, oalzam.

Rezultat: hroma trn moder, v Mirovanju, rdeč v pokretu, bazaln
opne zel®;i.e, citopla*.inclusije rdeče, rumene,zelene po nji¬

hovi prirodi.

Specialno metode.

I . C i i; o 1 o Slo e- n  et ode.  Jedro proučujemo ruj laz je fiksirano v
Louir.u in. barvc.no p - Heide: keinu ali Fei^ertu.- Za mitohon-
dri. e in Gfolpji.j-ev aparat p, je potrebno, da fiksiramo v
Altmannovi ali .-Chmpy- j e vi- tekočini i na posebni način
barvi-.mo.Rezi morajo i)iti izredno tanki.

A.) Al trna: jo no v a: dllneki fulesin,

a.) barvam 4o minut - 24 ur a., temperaturi 55° v anili -
skem kislem fuksinu ( 2o;1 razt. ki sl, fuksinu v zasičeni
anifinski vodi).

P.) izperem v destilirani vodi,

4

c.) Difer eu.oir 4 . 1 a v zas.alkqh.razi .pikr.kisi. 1 del

a-pu.dest. 2 dele,

d.) Abs.alkohol,ksilol, balzam.Re

ul tek ■

j  •

Rezultat; mitohondrije rdede,ostalo rumeno.

B.) Reparjeva metode, nosthrorizacije.

Fiksiram v mikronat,formulu (2of*  formo! c y/o  kalijevem bikro-

aatu) 1-6  dni ali 2  uri v p ilcro f ormulu, po fiksaciji pa dam
objekt 1-4 tedne v yf*  kalijev bikromat, da mitohondrije
postanejo neraztvorljive (^osthromizacija).Izpiram v tekoči
vodi 24 ur, dehidriram, dam v parafin, in režem 3  p.  reze.Barvam
po Repandovem železnem hematoksilenu;

a.) rez pustim 24 ur v železnem galunu
d,)  izperem z destilira? 10  vodo

*

c. ) barvam 24 ur v hematoksle. u po Repandu:

■ temalom 1  pr.

Alkoh. lo oc
'Glicerin lo ;_,r
aii.de st. p.s.ad loo cc

d, ) izperek z vodo, difef encira' 1  v 5;4 , ,aluuu.

Za frolRijev aparto reti cul are interno se poslužujemo
G- ol, ,ijev, metode metalne  impregnacij e.
a.) fiksiram pri temp. }o°  6  - 24 ur v
2  o 4 formo 1

alkohol 95

€t&

Zas. /od' . r, ure, oz;. ar se 4 c o: -.)

B») irapre,tiram po i jirarju v de st. vodi v 14 razt. z
A,'-,.iT0vl-24 ur.

c,) hitro izperem v a-i.de st. in 2 -> ur reduciram v C a jal¬
ovem reduktorju: hidročinom 2  mr

Suh B a , 60

/.A

formol

a-iuv

9,15-0.25 epr

6  ec

loo cc

d.  ) Izper m z vodo,zalijem s parafinom in režem 6 p reze.

e.  J. De^aratirane reze diferenciram po Cajal-u:

A.) amonium sulfoeia/,4d 5 V trer.otku uporabe A ,o-
uatr*hyposulfat 3  t> r  mešam enake dele A in. B

-a-ju a ; loo 00

13.) Aurum ol orat um l : /o

f .) izperem v a-i de st. 'e 4driram, balzam.

15  -

II • ivlST.OČU?_4/©!_PPQ4Q.©!Va:pj.©_p0 SaueZUlU peki V ,

1.) Ve-l/3io tkivo  barvamo najbolje a Masson-ovim trojnim
bar •c-.n. j em( dektivna za vezivo  je tu met. -mo  dri lo ); met o da
hemalaun-eritrosin-safran (tudi Massonj Van plesen (ta je
s la os a).

Massonovo trojno barvanje, z motilnim modri lom:

a. ) Re-z- pust im jo minut na T 5o c  v železnem galunu

b. ) Barvčm jo minut v termostatu pri 5o° v  Rep, e nd-o vem
..ematoksileuu.

c. ) . Izperem s vodo, diferenciram v j o dnem alkoholu r -j

d

d. ) elimi-iiram jod s o*5fi  razt. axc-.tr ♦ iii A .-osulfira, ali
če sem mesto jo dne,,a alkohola ranil pikrinski alkohol

( zas.alk.razt.pilcr .kisline, ruzblaz ena s treti :>.o  alko¬
hola 95/0* s 1/k litijevim car upr atom.

e. ) izper m z  vodo, d< m 2 minuti v 2 kaplji ocetne kis¬
line 4 loo cc vode.

' s

f. ) jo minut barvam citoplazmo v ksilidiu ponso 1 pr

ocetna kislina e voda 1:jooo loo cc
p.) isperem z vodo,diferenciram 5 minut v fosfomolibd.
kisi. 1: loo, ki dekolorira kolapsu,

h. ) barvam kolesen 1-2 uri v  anil.modrilu No 2 1: loo

vodu.rast.fosfomoliod.kisi. 1 c / 0  sa

i. ) isperem z vodo,diferenciram v alkoh, j5° v 5 kap.

oo.kisl. na loo .

j .) Abs. alkoh.ksilol, 'balzi ra, Re^ulta’•.,

jedro, Čr-ia,citoplazma rdeča: ,kola, ;e:i jako moder,

2.) B lastično tkivo.  1,) Met oda s ki sl im ar c e i: iom.

a. ) (Fiksiram v alkoholu 'ali formolu) barvam pri jo 0 '!
lj min.ut v 1%  razi, arcei t.a v C.L.Isperem z alkohol 4

MOL (pl. spredaj) in pokrijem z postim balzamom. VI Akna so

rdeoe-mrke oarve. Da vidrao še ostale' aleme • it e, kombiniramo

z Mas so novim hemalau: i.om er. s&f r. V tem slučaju najprej

barVemo 2j ur v Areein lo pr

7A0-. 2 cc Po tem de lom o po Masso-

Alk.7 ofv loo  ec. novi m todi.

b. ) Go-lle, ,o vn me toda  Potopim rez lo minut v

- 16  -

žel.perclorid 1 3.ca v „

L. Oj  1 kap.

formol 2 (l

a}, de st. Ir cc

o.) brez izpira: j. j a barvna 5 minut v

ocetna kisi. l;kap.

Sielov luksi: j. 15  kaj.-,
a.jua dest. lo cc,

c.  ) izpet-.m a vodo in. potopim 5 minut v a), in zopet ioperna

Z '/"OdO,

d.  ) barvam 1 minuto v svežem pikro-indi/ p-knrmiuu:

Indip.o karmi'L 4o cp,r.

z a s.vod: l. remt. pi3.tr ,'kisl. loo cc

Izparim z vodo , deRi dri ram, pokrijem * balvanom.

Rezultat: elastike temno modre, jedra vijolčas^a,citoplazma
zele.no vi jolcasta, mišice 'j, ..s: o žele ne, ko la. ,en zelenke.sto

moder.

e .) Po 7/ei ,-,o rtu s kresofuksinO m.

Ma stno tkivo. ■

če mast fiksiramo s sredstvi, ki maščobo to., e, imajo celice ra
mestu mo. s ti ...razen prostor.

1.) Ozraijsjo- kislina .fiksiram z ..joninon,barvano zelo tanke
reze 48 ur v 2fo  o zrni j sl:i kislini in dekidriram v seriji al-
alkoliolov.Impregniram s petrolej s3cim etrom 45 minut na tem¬

peraturi p8° (pazi se o,'$n jaD potem zalijem s pare.finem,Heze
lepim z vodo, de^uiv.finiram z etrom (petrolejskim) in. pokri¬
jem z glicerinom.Črna barva.

2.) Suda n III . Reze, ki smo j in dobili po fil sirarju Z  Boni-

nom in zaledenitvi, izperemo z alkoholom 5($. Obarvam v zasi¬
čeni raztopini Sudana III v 7 o; 3 alkoholu od 7o° in pokrijem
z 'glicerinom. Rdeča barva.

'5.) Bari ah R (ro t )Piksirc m v Boniim, zaledenim, režemb&rvam v

raztopini šarlaha ( 7ofo  Alkohol,* aceton aa^ operem 2 aB:o_
kolom od 7o/š,pokrijem balzamom. Rdeča barva-Indofenol pobarva

mast plavo.

Hrus vrne c.

Kost  glej pri konti; Kostni mo-z e z  ; jLedamo lahko v
razmazu.Barvamo pč; po Romeiiovskim in z  železnim liemato-
ksilom.

= g£| i=

Posušeni krvni razmaz laiiko pobarvamo s eozmom ali hemalau-
nom,rabimo pa danes panoptiene i:i. panoirromnolione metode.

1.2 Pau.opticnc me  tod a. Rabimo eno za drugo Map-Grm izraldovo
zmes in zmes po Giemsi, da bi se barvanje dopolnilo .Prva sa¬
ma na. sebi barv- jedra slabo, azurof il:dli zrn. pa sploh ne
barva,Giemsa p., barva zopet slo. bo acidofilne dele ir. neu-
trofilne granulacij e.Td o se medsebojno izpopolnjujeta,
a.) Ha ploščico kanemo lo -15  kapljic M-(—zmesi (razto¬
pina ... metil mo dr il a. v metilalkoholu),ki naj vpli¬

va- 3 minute,Ha ta način metilni alkohol fiksira kri (M, g,
se ne sme posušiti),

b*) ba t. razmaz kapnemo zde .j lo kapljic Ag.&est., dc se
pomeša z M.Gr.Pustim 1 minuto.Acidofilne ir. neutrofilne
granulacije se obarvajo svetlo rdeče,

c.) Tekočino sipljem raz pl šcice, na njo pa brez izpira¬
nja sipljem razredčeno Giemso lo-15 minut.

Azur II-eozin. 'j>  gr Ta Giemsa se kupi
Azur II o .8  gr. ni treba se stav¬
ci st glicerin 123 1 j ati: Razredčim .jo

cist metilalkoh.375 tako, d,. 3  kaplji«-«

na 2  cc.

d.) nitro izperem v tekoči vorli in pokrijem s pivnikom.
Ta preparat /sledeča v oljni imerziji in brez pokr.ivz.lke.

2 , ) Papenlieimovo .panoromatsko  Pai-e:iheim je sestavil pan—
chrora,ki vsebuj e:metilensko modrilo,met.azur,eoz in,tolni-
dinsko in metilensko modrilo. Vse to je raztopljeno v meša¬
nici metilnega alkohola,acetona in glicerina, 3 to metodo

pokažemo vse mogoče rea':cije: Basofilijo, aci&ofilijo, azuro-
filijo,basofilno in neutrofilno metakromazijo.

3 . ) litra metoda po Hazimu.Barva ima sledeče formulo:

Raztopina H.Gr, 2 dela
si  Giemsa 1 del

a.) lo -15  kapljic tega' sipljem na razmaz in pustim 1  mi uro
v Peni j evi skodelici.

0 .) gor na to dam še toliko keglji'® vode 2-3  minute

c.) izperem (diferenciram, ce potrebno z Ifo  ber o kislino,)

osušim.

Žive e v,j e  ■. fiksator zmes po oC-iaffer j u)

I. ITeurofibrile pokažemo z metalno impregnacijo, to je s stvar¬
jenjem finega preeipitala navadno srebra i>o Ramon y Ca.jalu,

a.) Komadice tkiva impregnir m 4 dni v AqNO v  (0, 7-3  na loo /o

' J

vode),pri 37 ° ir. v

b») Nekaj sekund perem v dest,vodi in reduciram 24 ur v

Hidročinom 1  gr

formo! lo oc

dest.voda. loo cc

c.) izperem,dehidriram,dam v parafin,režem.

I I. Ni lova zrna

a.  ) Niksiram kor prej, dam. v parafin,

b.  ) 30  minut barvam v poliliromnem modrilu

c.  ) izperem hitro v vodi,alkohol Qo°,difere ncirtun z mešanico
/glicerina in. etra.

d.  ) perem v abs.alkoholu,Ivsilol,Cedrovo olje.

I II- N i v c ne ko: '.c i c e v mi š i h,  j,  barvamo po Rauvier-u.

a. ) Manjše koščke mišice potopim 3 minut v filtrirai-ii citro¬
nin sok,.

b.  ) izper m z vodo in deon 2 o minut v lf>  klorat zlatem

c.  ) izperem in dam ponovno v b) e- nekaj kapljic ocetne kis¬
line. 14-18 ur.

d.  ) v o  tej .redukciji tkivo disociiram in vlakna,ki imajo
živčni končič pokrijem z ;,licerinom>

j fckrokemi j ske reakci j e .

I. Železo,  Mausova metoda:

a.  ) 24 ur fiksiram v Louinu.

b.  ) demaskiram železo z alkoholom -a 2-4:loo žve..lene kisli e

c.  ) 3-13  minut barvani v alizari n rdečilu v raztopini 93 : loo,

d.  ) Izzovem barvo z vodo, ki ima sledove kalcij e ve, ,a klorida.

- 19

Pokrijem z h cl zenom,Železo  je temno mrko,jedro vijoloasto,
citoplazma rožasta,

I I. (rliko,-,en,  1 .) Bestova metoda.

a. ) Piksator po Sch&fferju.Zalijem s celuidinora.

b. ) energično pobarvam v Iiemalaunu in 'diferenciram •/alkokolu
e- JCL in izpere m z vodo.

c. ) B  minut barvam z Beatovim kaminom:

utež.

III .ilolesterin.  ITa rez sipljem pojj ib ,.;tolesterin  se obar¬
va rdeče,

I V. Pl brin,  v/eip.ertov:.. metode.

a.) fix.v alkoholu,polijem s parafinom,

o.) lo min, bar vam r  ^enciana modrilu (zasid.raztopina v

arilinski rodi)

c.) Diferenciram v cistern anil inskem ol j.n. K s ilol. Balzam.

V. Elastim  < orecinom.

VI. Mucus . Maverov muci-carmi: >.Piks.v Boninu, barvam s iiema—
launom,diferenciram v alkoholu -*• -NL,izperem z vodo, barvam
P&r minut v Ivodni  raztopi 1 metaa.il nae: dla, izperem in
p uri barvata v muci-karminu.Izper m  z vodo, abs. alk,ksilol,
balzam .Mulcu s je rdeč, okolice, rumen«, jedra crm.

2o -

r

• M JE K B  0 _ § jv. O 2 ....^

OPTIKA.

1.) na/ o zrcalo.

a.) Vkpore dno žarkov j e se odbije kot vzporedno, če pada pra¬
vo ko 1 1  i.o, s e o do i j e na z c- j vase,

'b,) Komocentriono Žarkovje z vrhom pred zrcalom se odbije kot
teko z vrhom za crzalom, v tem vrhu dobimo virtualno sliko
vsake točke predmeta,ker pr-.leti svetlobo pot tudi v nasprot¬

ni smeri,

2. ) Ko..kavno zrcalo .  (/,1. sliko) Razločuj eno kri viž ee, t. j.

središče kropa,ki rau pripada zrcalo, vrh, optično os, kri vinski

r

polmer, odprtino zrcala (d), gorišce k--—,

3. ) Konveks »o zrcal o. Gl.ko: kav:).o lečo.

Lom svetlobe. _

Eo gre svetlobe’, skozi plane vzporedno ploščo, se lomi, kakor

kuže slika. — r : —  = t.  _ J  g e P>re  zrcalo skozi vodo,

si -ern— ---4

sind  2  <si". id

c e gre skozi steklo.

2 sin 3

lomni količni k, ki je Zc vsako dvojico p. czornih

srn.
sind

SIM ’

sredstev določena količin. V  optično gostejšem sredstvu se .
lomi zarek k vpadiš:lici, x .ri optično redkejšem od vpadišnicei
Teko se lomi žarek tudi pri prerodu in brezzračnega-' prostora
v zrak.Pri tem je n=l.

Totalna refleksija.  Ko p,re ž.. rek iz gostejšega v r dkeišo

snov, je lom od /padnišnice pri določenem vpadnem kotu enak

9o° .Ge je vpadni kot manjši, se s ve lobe odbija: totalna

refleksija (, ,le j sliko M kri piano vzporedni plošči sta v* to •

pajoci in iztopajoči čare]- vzporedna. Pri prenodu skozi

prizmo nista vzpon dna.

Optični; gc stota: zri k 1, oo

v vode; 1,33

steklo 1,32
c e dr o vo o 1 je 1 , 3 1 •

ijJ 'j w  Jh •

Imamo bikonveks: 10 , pla; ..o-, ko: ilea mo-ko: keks; io, bil:o;kav:to, pia¬
no m ko:-'kavno lečo. Ra: ločujemo: Kriviš če k, kri vi šeni pol--

mer r,optično os skozi kriviš c e ir vrli leče,vrh

leče V,pred¬

le eno in z k  leč :-10  morišče leče F,goriseno 'razde ijo f-

ffonveksna leča .

I.Vzporedni žarki padajoči V “bližini vrha in vzporedni z
optično ostjo, se lomijo v žaleono žarišče, f = (pri kon¬
kavnem zrcalu se odbije v pr-.dzrcalno žarišče V optični
osi pada glavni ažrek.

II.Homocentrieuo žarkovje z vr-iom v opt. osi 2f ,konverti¬
ra z a. lečo med F in K* (se odbije med P in K pred zrcalom).

III.Homocentricno ž.z vrhom v K \~2f ),konv-rgira v K za
lečo (se odbija v • 2 f pred zre.)

VI.itomoe.ž.z vrhom med P in K,kovergira v točki 2f  za
lečo (se od dja 2f  pred zrcalom).

V Homoc.ž. z vrhom med. v P gre vzporedno skozi, lečo i
Goriščnj žarki s (se odbijejo vzporedno i- osjo)

VI .n.omoc.ž, z vrhom med P in V, divergira s 'središčem pred
lečo ( se odbije div. s sred.za .realom) Dovolj je,če na¬
rišemo vzporedni žarek in glavni žarek ev.se . .oriščnega,
seveda ne sme biti točka daleč od optične osi, tako da žarek
od točke sko. i vrh laljko smatramo za glavni žarek,ki gre v

ravnem praven skozi lečogl.slike)

Konkavna leča .

I. Vzpor-.obio žarko vj e gre divergentno skoz z vrhom pred
lečo:imaginarno gorišče. (Vri konveksnem zrcalu se odbija
div, z vrhom za zrcalom,razgorisce).

II. Homoeentricno ž. z- vrhom v zalednem goriščn gre skoz
vzpored' ‘jo . (se odbija vzp.z osjo;.

III. Konvergentno ž. z vrhom ras ji- ry'ifo»- r  'smileiio,  kovergira z
vrhom za lečo (pred zrcalom)

IV. Vsako divergentno je po lomu še bolj diver, entno.

3f eri c in-.. aberaci j  a.

Debele leče z velimo odprtino daje neostre.* Spačene slike,
ker se vzporedno žarko v j e, ki pada bolj ob robovi., leče,
ne lomi točno v  gorisce, c-mpak malo bližje leče, Ta a bera,
cija je tem večja, Čim večja je odprtina,cin bližje je

22  -

je morišče,cim bolj je leč, ukrivljena, bo napako odprav¬
ljamo tako,da postavimo pred lečo zaslonko* da padejo žarki
v središče leče, da uporabljamo več leč manjša krivine, di
uee. p ko strani ono lečo v m-o boljšem razmerju krivinskim ^-ol-
merov:aplanatično lečo di da uporabimo dvostroko lečo.

Spectrum.

a. ) Solne: d sp. Solneno žarko v j e, Iti gre skozi prizmo, se
razlebni, na zaslonki ujamemo slavne Spektralne barve:rde e,
oranžno, rume: 10, zeleno, svetlo modro, tera.no modro, vi jolčasao.

Pri rdeči svetlobi je odklon najma: j si, pri vijolč, s ti naj-
več ji .Ome ijene barve so iiorao/.ene m se ne dajo dalje raz-
Icloniti, la ko jih p«. zopet združimo s ko:.'.veks »o  ačo, oddalje¬
no od piizme z< kb', Če s ko: kavnim /.realom o d oi jemo rdeče
žarke na modre, dobimo vi jolčasto barvo ,Vij oleasta barva je
torej zmesna barva. Sol:iona svetloba je torej sestavljena
svetloba, če valj s trakovi spektralnih barv -linro vrtimo,
donimo belo svetlobo. Dve ^rizini delujeta kot pla:10 vzpored¬
na plošča. Solno i spektrum je prekinjeno trak;- sti spektrum,
ker je prekinjen od Prauonhoferj e vila črt. Svetloba električ¬
ne žarnice da neprekinjeno trt kasti spektrum brez vsakih '.-rt.

b. ) Lmi si j ski si. ek  trum. če vzamemo hu tre.--.ovo svetilko in na¬
trosimo v slame- kake snovi (Ca,Li),dobimo kot spektrum ne¬
kaj črt,katerih barva je specifična, in ki odg, o varjajo cisto
določenim krene: koi sr jevim črtam 'j  Brni sij ski spektrum je

črta st spektr; -m.

c . ) Absorbei j ski  s.i i ektrum,  Če pri neprekinj en.o trakastim
spektrumu zakrijemo špranjo,skozi katero sredo žarki, z barv¬
nim steklom, i zginejo iz spektr .gotove barve,kar za vi si od
barve oarvane, ,a stekla.Ostanek je aosorsci j ski spektrum.

Kadar p;re svetloba skozi ,noreče pli e, absorbira j o ti plini
one barvne svetlooe (iz svetlobe,ki , ,re slco. i :ij),ki jih
sami izžarevajo. bol: nni spektrum je absor joi j ski spektri m,

fraue: inofer j e ve črte so

c, ssorooij ske črte .Aosorbcij a se

vrši v atmosferi solnca. Neposredna: telesa, tudi če so bar¬
vana, vidimo, če prihaja svetloba skozi (s vračala),črna.
Ge p- zrcalo az stremo, da pada luč - od zgoraj, jih vidimo
v naravni barvi.Črna so pa tudi druga,prozorna' telesca,
v svetlobi ■-,&  zrcala, če imajo v primesi s svojo okoli¬
co ne blatno zmožnost lome. • •

Vrste mikroskopov.

1*1 roc:.ii demonstracijski mikroskop je dre/, stativa., ima
tul) us z okipLarjem in ob j ekt.ivom, tube s se de. podaljšati,
s ciner pridobimo ne, velikosti, zgu. d o n:  j a snesti slike.
Kima kondenzatorja,

2,)prepariral 'm, je navadna,premakljiva lupa z zelo veliko
mizico .Poveča lo" krat in se raci za demonstracijo manjših

živalic.

3*) šolski m. Stativ ima premakljiv 'tinibus z optiko, z
2-4 objektivi na revolverju.k grobim vijakom poiščemo' pri¬
bližno sliko,ki jo popravim z mikrometrskim. Ta mi sluzi

še v to, det opazujem višje in nižje ležeče dele preparata
s tem, de. ga odvijam in privijam*Z njim tudi merim višino
reza. Tu so še: miza,kondenzer, zrcalo, ir is ali slepica', s
katero doziram svetlobo 1 . Z ravnim delom zrcala prestrezam
difuzno dnevno svetlobo,ker so. direktni solno:d žarki pre-
inten*šiyni.Kcpikavno zrcalo rabim, če se poslužujem žarnice,
pa tudi pri difuzni svetlobi, Boljši šolski mikroskop ima
tudi pod kondenzator jem okvir 'z c barvano diafra^itio stebel¬

ce, s katerim filtriram neljubo svetlo bo,umetno svetlobo
rumeno barvo raznih svetil), da jo i)ribliž'rm dnevni.

4 .) Kompleciranejši m.V vodoravni zaovini premakljiv tu- •
bus se da izvleči, premakljive;, vrti j iva mizica, pisalni obu-
lar, 2 miklovijaku, 2 zrcala; mirkomet. vi jak ima ob strani
posebno merilo, m. katerem odgovarja 1 mer sivi del ■= d  ya

Ce ga zasuoem za en del, sem tuuus premah-.dl v vertikalni
meri za 2 p , Tako merim dimenzije vzporedn-; z optično os¬

jo« . ( G-le dam, kdaj se el em e:  it ( oz. re; .) x .o j avx,
S posebno pripravo i^r-mikc-m eentrnm izide, do

kas,j i z, d -Oj*
Im'l:o objekt

osvetlim poševno.Kompliciranejši ima še projekcijski ouular,
ki je zb. fotografiranje.

5. ) P o 1 ar i z a oi 1 sk i mikr o sko j ; . S tem opazujemo objekte v po-
pari/irani svetleli. V ta ra. sta vdelana polarizator in ana-
lizator. Ko stojita križem, je polj- vedno temno. Pri 3Liko1
je na spodnji diafragmi,drup.i mid okularjem. (Mikroskopi ima¬
jo b zgornji dia. ra/>ai la -kazalo:).

6. ) Miloro pro j ekoi j ski aparat .

Episkop prijeaire. objekt j kombiniramo: epi da sko p .Mikro-
Diaskop , diapozitiv) pro j ekci ja nem da zelo povečano

sliko.

7. ) ni o bulami m.  Imajo d /a o bular ja, da leč ko gledamo z obe¬
ma. očesoma istočas ao.ludi navadnemu šolskemu mikroskopu la.t-
ko nataknemo liokularni : ;.a stav ek, narav: uuno pupilarno raz¬
daljo tako da odgovarja pupil.in še v vertikalni smeri urav¬
nam "■ okular posebej odgovarjajočem očesu, da. dobim za vsa¬
ko oko primerne dolžino tnbusa.Princip kaže slika.

H a,;. tke ■ r i railcro sko.. iren i.j u .

Sferičn: in aromatično aberacijo smo že omeni¬
li .Hapako, de slika, ni ploska ampak obla,popra¬
vimo z regulacijo tubuse... Ki mikroskopiramo z

jaojimi, suhimi sistemi, so včasih slike zabrisane. 'fe^a je
krivo steklo .(+1. spodaj. Žarki se tu različno lomijo in ima¬
mo vtis, da priliajo od dru,,o d. olike, je zabrisana.Po-ra vim s
tem, da napravim razdaljo objektiva primerno pokrivalki,Lfo-
li tudi, da je med objektivom in pokrivali:o zrak.Popfavim z
imerzijo cedrove^a olje. (p,1. spodaj.)

Uklonske slike .

Svetloba se-širi v valovih,ki teko piv.vokot: io
ne. smer razširjan.]e,.Vsaka točka v tej smeri
je izhodišče nove/;a valov-nja, tako nastali
valovi p C v se sekajo in če ; -naša razlika
med njimi pol ve.lov-.e dolži ne ali liki mno;-,o-

- 25  -

kratnlik od te--a, se uničujejo, ne tem mestu vidimo temno
polj e(pri a2 c2,be pa je razlike cel v<,l ali mio; ;okratnik
od tera,  se po jačaj o,dobimo svetlo polje. K  Me. /g?« do vzpo¬
redno tu je absolutni maximum. Pri N pa me temnimi progami
naj demo tudi svetle, secundar: d merimum. Svetle pr o/,e so ved¬
ro mar.j svetle., kre vre vedro več ir. več žarkov po inter¬
ferenci v izgubo.Če rabimo mešano luč, so svetle pro^e .7
barvane,ker se .ri tem svetloba ra ukloni.Žarki,ki se moč¬
neje lomijo, so bližji mestu Ma: Tako vijolcasta in modra
pr ona bližja Ma kot rdeča. Temu pojavu pravimo uklonski
sp ek tr tri.

Mikro; rafija,

Z elektronskim mokriskopom dobimo še večje povečane (pr-ko
2ooo : ratne) ultravioletue žarke,ki so zaradi majnne valov¬
ne dolžine neobčutljivi za obo, delujejo na fotografsko
ploščo.Če predmete v tej luči fotografiramo, dosimo še več ■
je povečave .Elektronski mikroskop rimo leča, z map,neti raz¬

pršujemo elektrone in jili pošiljamo na fotografsko ploščo.
Dosežena povečava znaša }boo  - }ooo.

Okular št, 4 in objektiv št.}  povečujeta 6o-}}c  X.

» u it o n y a  it g 0 _54 0

51  " s ' z imerzijo 14oo-2ooo krat.

Za pr.,sojo mikroskopa se poslužujemo testoobjektov.To so ob¬
jekti s posebno fino strilrcuro( živalca, r&ustilna).

Zmožnost mikroskopiranja je torej odvisno • od’numerične
ap er ture. p  je teoretično laliko. i’o‘' in v tem slučaju je a=n.
Praktično pa te, -,a ne moremo doseči, ampak manj 1,42.Idealno
bi pa bilo 1,52 (ce Atovo olje).Cim večji je torej KJ),v ka¬
terem prirejajo žarki v objektiv, tem več in bolje vidimo.

T6 posreči z inercijo cedro ve,za olja,ki ima isti'lomni kot
ličnik kot pokrivalka, medtem ko ima voda malo manjši količ¬
nik od stekle, in. se torni še vedno vrši lom. Upoštevati mo¬
ramo torej pole;-, odprtine objektiva, tudi lomni količnik

imer, ij e.Tako dobimo numerično aperturo:a=n.si . p ( p - p
odprtine, yt= lomni količnik imerzije)

26 -

Zmotnost mikro skopira: -je- je. toro j odvisna od : ircierione a^srn.r
re.p -je teoretično 1u'l o y‘o'  im v  tem .sine; ju je a= . Prektic-
:.».6 p<. tega : : i,; moreno doseb.i, ampak manj 1, up.Ideal: .o bi p«, 'bilo
l, l )d  (sre dr o vo olje). Čim ve c; ji je torej kol, v katerem priha¬
jajo žarki v o oj aktiv, tem veo ir. bolje vidimo. Pa tudi debe¬
lina pokriVodke igra vlogo:Žarki, ki padajo bolj
pose mi.o :u-. steklo, »e združujejo bližje objekti¬
va kot centralne j ši žarki: Slik<. je zamri s c-.: .a. do
preprečimo, da tubus re;.uliiv-mo.

Okular  le povečuje realno sliko. Česar v realni
sliki id, tudi okular ne  plakate v svoji virtuelni
sliki.Okular j-- kombinacija led. Spodnja od teli
pripada še k ob j ek ti vu, m; lo zmanjšuje o’i>~
jektivno sliko, jo dele, svetlejšo in o lomom
obstranskih ob j elito vih žarkov prinese te

6

žarke v oko: To je kolimator ali kolektiv.Pravi okular ima
funkcijo lupe.lt mestu,kamor projecira sliko, je diafragma,
ka njej je že merilo, Kompenzacijski okularji so kombinacij«?
akromaticnih led, tako Zgr&j e: dh, da dajo zl  različne barve r<-.;.—
lično povečavo in. tako kompenzirajo napake objektiva, (objek¬
tiv lomi bolj modro,zato ta okular lomi bolj rdeče:kompen¬
zacij a) .

V mikroskopu vidimo predmete v prodirajoči, ne v reflektira-
joči svetlobi in 'idi.io jih le, de iner ker imajo različen
lom:d količnik.

Kroglasti me. mrč ek zre,::.a ,ki ga dobimo, ako tolčemo po , ,licer-
rinu-in moramo izbrati majhnega,ko...; ,laste, ,a,ker se večji plo¬
šči in ne kaže vseh ti pic:, ih lci,stn.osti,- nam nudi v srednji
le;.i tubusa sledeči videz: ostremu robu sledi na znotraj širok
teme: obroč, obdan, zunaj * modno lomečo di fr akcijsko črto.

Znotraj temne,,a obroča sledi ved s vetlih i:i. temnih, včasih bar¬
vani:., interfer mičnih obročev. .Sre d ina i zgleda kot madež sred—
nje svetlošti.Razlaga: Žarek aralelne svetlobe,ki gre skozi
sredo se ne lomi. J)ru,,i se ob vstopu r mehur lomijo od, ob

- 27  -

izstopu iz oije^a k vpadišnici.Čim dalje so do središča,tem

oo 1 j di '/er, ,en eno izstopajo< Oni ,mi izsuopaj o ji e zelo pošeinio
ne pridejo več v objektiv.5u se vidi o.d temni obroč.Pa ja
torej tem ožji,čim večja je odprtina objektiva,Odvisen pa
je seveda tudi od razlike lomljivosti obed medijev.V vodi 00
ožji, v glicerinu širši, še širši v kanadskem balzamu.Ob¬
roči znouu.j temnega široke; ,a obroče, so prav tako kakor zu¬
nanji svetel obroč posledica interference. Pri tem se svet¬
loba tudi rarklanja in vidimo barvaste obroče.Ge grem iz

srednje lege v spodnjo le;,o (s tnbusom),postaja svtela sre-
• •

dina s vetle j ša,manj ša in končno vidimo lečno sliko racala,
oz.iavira svetloba,kar je na podla, ,i slike je s no, ker če iv,
mehurja izstopajoče žarke podaljšamo navzdol, se stožec te¬
pe. žarko v ja oži, dokler ne pridemo do virtualnega , .orišoa.

V tem se a at o vidijo seveda slike oddaljenih predme to v, re¬
cimo, ge zaslon, prst, če se mi nekdo postavi v okno.

C e pa grem s kubu so m s pomočjo mikrom. vije ka v višjo lego
(iz sred: je) se svetlejša sredina širi, temen obroč postaja
svetlejši in končno se oboje zlije z obdajajočim vidnim po¬
ljem.

Pri oljnatem mehurčku, (krogliici)  je razlika v lomnosti
obeh'snovi manjša (olje:raztopina gumija) in zato je sred¬
nji legi temni,orni rob mnogo ožji, svetlejša sredina pa
velika. (Olje ima n = 1,47, gumi n' = 1,33).Žarki ae  i )ri  ^to¬
pu v olje lomijo k, pri izstopu v gumi od vpadnišnice in.
in kovergirajo navzgor.Tudi tu je meja,pri- kateri žarki več
ne pridejo v objektiv: črn rob. Ge gremo z  objektivom navz¬
gor v višjo lego, svetla sredama postaja manjša in svetlej¬
ša, dokler ne pridemo do rednega gorišca žarkov,kjer se ti
sekajo. ( tudi tu vidimo oddaljene predmete). Če gremo v niz-
io le;-.o , se sredina, širi, dokler ne do si kroglica svetlost
okolice, ki poizkusi kažejo,kako je izgled mikroskopskega
objekta odvisen od okolice in teko lhlco ločimo močno lo¬
meče kroglice v preparatui Pri svežnjih veziva, mišičnim in.

28  -

in žive:'lin vlakBik opazujemo sličen pojav v prodnem prerezu.
Zelo važna je torej tudi razlika lomnosti obal medijev«če
stope, žarek iz zraka ( n. .= 1) v steklo ( :• = 1,5^) se ob
vstopu modn o lomi k, pri izstopu od vpadnišnice ,ker je raz¬
lika velik«;, torej dobimo širok črn rob, C e pa pp?edo iz gli¬
cerina (l,4o) v steklo, se lomijo mnopo manj,ker je razlika
neznatne j ša, zato. je dr . rob muo; ,o osji. V prvem slučaju pri¬
demo navzgor kmalu do reelnepa ,",orisca,k«r se žarki zaradi
mo one/-a loma ko j sekajo, v drugem slučaju p« moremo dol,-,o
vrteti mikrone terski vijak,- Slično se obnašajo tudi stekle¬
na paldica, šemo da mesto ^orišene točke imamo porišeni vrii.
Če je v zraku pridemo ko j do orisane črte, v vodi kasneje,

i

v balzamu,ki ime Skoraj tolikšen ' kot steklo, je ne najdemo«
/

V njem ima palcicapole;, dif rakci j sle e črte temno črto kot me¬
jo j., albi c e, ostala palčica je enako svetla kot balzam. Če bi
imel ta isti n. kot steklo, oi morala biti palci c a nevidna

(teoretično j)  To se pa le zpodi, de preiskujemo v monoaroma¬
tični .svetlobi ( Kakijeva luč). V  tem slučaju pomešamo k-
balzi-m s ksilolooa tako, da sta si obe, n. enaka*. Z  belo lučjo
tep;a n-; dosežemo,ker je lomnost barv v ra.:--lic:'dm mediji..-, raz¬
lična. ki namreč nobene tek.oci' (e oz. sredsn/a, ki bi vse barve
bele luči lomila prav teko kot steklo.

Iz navede e,pa je razumljiv sledeči pojav: če preiskujemo re¬
cimo volnena vlakna na sunem ( zrak: vlakno i /'lej postaj se
sredstvo v redkejšem;) in jo več vlaken eno naj drugem,odklo¬
nijo vlakna toliko svetlobe, da. je polje temno. Če pa. isti
plasti vlaken dodamo močno lomeč medi j, onesposo bimo močen
lom,ker se lomnost medija, približuje lomnosti vlaken., in

plast vidimo svetlo. Se veda ne sme niti predeneta.

Kako d« je eritrocit pri ni>ki lepi tubusa na sredini sve¬
tel, i.u i^eriferiji teme., in obratno, je iz povedane,ta povsem
jasno .ko, .ledati j ; treba le sliko.

Akr omat i c: u - pri zrna . D vo strok« prizna., iz kromovepa steki«;
z lomečim robom o0° in flintove, ;a 35° • Skozi to ne vidimo
teles barvno obrobijenik.

- S9 -

Tudi sferične leče razklanjajo svetlobo, vseka tanka plast
leče, ^spora bi< * optično osjo, je prizma.Ko pada vspored no
žarkovje blizu roba leče, nastane pole;, sfericne aberacije
še ch romationa aberacija  : Gorišce vijoličastih žarkov je
bližje leči kot rdečih,ker se vijol, bolj odklanjajo j To
napako odpravljamo s akromationo lečo . To je d to stroka leča
sestavljena iz bikonveksne in planikonkavne leče, od kate¬

ri!'. je prva is krono ve,ga, dru;,a iz flintovega stekla in
sta gori šena in razpršile ras dal j a primer' >o odbrani.

Oko.

Ro ženi ca, prekatna sokrvica, leča in steklovina tvori leč je,
enako tanki,bikonveksni leči, z osjo v somi osi, s sredi¬
ščem 7,5 mri za sprednjo ploskvijo rože:iice.To je križišče
očesa. Vsi glavni žarki gredo skozi to križišče.Realne
zmanjšane in zvrnjene slike v fovei projeciramo ven v sme¬
ri vpadnih žarko v.IIa 25  cm daljave vidimo brez iu pora tis¬
kane črke; to je z or m razdalja . Zorni kot  pt oklepati,
glavne žarka iz dveh oddaljenih točk. Ta kot zn visi od raz¬
dalje med obema točkama in od njune razdalje od očesa. Ke
sme biti manjši od l/p minute.

Mikroskop.

Ko je zorni kot premajhen, čeprav je predmet blizu očesa,
rabimo mikroskop.Kaje"ostavne jši je lupa, t.j.konveksna
leča,Predmet postavimo med P in v tako, da pride slika v
zorno razdaljo,oko pa postavimo tik zt. lečo,da smatremo
središče leč,e 0 za središče očesa.

Enačba konkavnega zrcal a

P-pr-idmet, S = slika predmeta

K = križišče,!' - .gorišče, V = vrh, Kk — z

PK:KS = PA: 8A, PA=PV - a = razdalja prerineta

SA = 3' .= b = razdalja slike

(a-r):(r-b) = a:o, r= 2f, Iz tega dobimo enačbo

zrcala in koveksne leče: -- P -i = ?-

a u i •

Lupa : OP = a, 03 = b,= 25 cm*

konkavnega

= zorni kot,pod katerim vidimo sliko

_ » n si n

oi videli P^P v aomi razdalji j
=  v linearni poveoek
tan;, : taro,, = ss' : PP^ = k: a

v - ~  ker pri majlinili kotili tar;'; aa. ib: gamo z loki,

Enačba je :-= i = i, ker leži b na isti stra d. Iz  teka
J  a d  i ’

izraouj lamo : v ~ ^ a 1

Lenami povedek je torej tem ve d ji, cim manjša je ,,on šena
razdalja v. primeri z  zorno medaljo, Loko pri lupi.

Pri sestavljenim mikroskopu pa, j c- princip sledeči:

objekt leži pred maj.no konveks. o lečo, objekti vokom, in

sicer med K  i: l  P, da nastane realna, mr njena s lil .a cin dal j e

od 2f na nasprotni strani

objektiva in sicer med

P in V trupe,večje leče.,

okularja,ki da kot lupa

*

ra isti šara:d povečano,
virtualno sliko reeloe
slike. Li] le ari id p o v <- ulel c
mikro sl: o p a je količi iik
d veli točk na predmetu
in njilioviii razdalj v
sliki okularja,Linearni
poveček objektiva je - .

Okular je n staviti tako
izračunamo b in do cimo

f

v = Okular je na¬

staviti tako, da nastane
realna slika (objekti vaj),
med P in V okularja no¬
riš ene rciodc lje id virtualna slika med P in V okularja pa
v zor d razdalji.d. Poveček okularja je potem med - e- 1
Skupni poveček pa -d. | - 4 1). do j, kot rečeno,princip
mikroskope,. V resnici p c imamo v mikroskopu cel sistem leo.

- 31

¥ višini objekta žarke združimo in. potem je objekt iakodi-
šce žarkov. ¥ ta name:imamo pod mikico kon.d- •: .sator.

Op i s milcr o sk o„ >a.  Mikroskop ima kopi te st podstavek, na
njem steoer,ki nosi j  vertikal oj. smeri premakljiv tubus
in preluknjajo mikico, piod katero je v d/ek pr&volcot:-dk
smereli vrtljivo zrcalo s eno ravno in. eno konkavno povr¬
šino. Ha tubus jn privit revolver z 2-4 objektivi.Pod
miz-ico je sle-ica, ki jo pri paralelni svetlobi odpremo
'na- široko,pri konver, .eu.tni o jo. Pole;, slepice j-, tu še
ko..de .iior, to je sisnem leoja, ki u^ošca svetlobo.Pod
sle_- i co, iri som, je še laike o nosilec diafra, me, to je mo¬
dreca stekelca - za poskuse p  umetno s/e -lobo. Iris se lak-

l:o izključi.

Sfericm aberacij a♦ Ker močno- povečujoče leče morajo ime¬
ti kratko , .orisono medaljo, ratse s povečavo tudi abora-e

ci ja.
le če,

v

Ge robove leče

0

ki p c.. je važna

aastreno,zmanjšamo s tem odprtino
ker cim večja je, tem preeianejša

m natančne j:

je realna slike . lato se poslužujemo ra. j e

d vo s tr ok e lede.

Ckr-'matična aberacii c. . d<. jo odpravimo re.bimo okronati ono
lečo (, ,1. sprede v j ) Taka leča odpre, vi le m dve barvi. Z a
ostale pa rabimo apokromatiene objektive, s com^enpaoij-
skimi okularji.

Pri pr kodu žarkov i*s stekla skopi 2 -rek v objektiv, se
žarki lomi jo, obrobni totalno reflektira jo in. ji., torej
objektiv ne more s pr e jeti. Ge damo med pokrivexlko in. ob-
jektiv /odo,prepre(;uje ta totalno re; lekeijo ( voda ima
obiono manj redka. od araka,odklon žarkov,ki pridejo i/,
stekla v vodo, je manjši. Be bolj se pa

- 32 . -

S

Risalni okular.

ima poleg navadnega okularja še prizmo tako,da obenem vidimo
objekt in p.-,pir in začrtamo objekt ne, papir. Po Aooe-ju nam
papir reflektira zrcalo,ki se nahaja ob strani.Objekt la.iko
razsvetljujemo tudi s polarizirano svetlooo.

Ultra ijkroskop . Pri tem pošiljamo žarke horincontalno z
zbiralko v tanko plast objekta,če gre za popolnoma čisto te¬
kočino ali steklo, oo zor .o polje temno. Ge se pa not.zrnca
odklanjajo ta svetlobo,ki lahko pride
v tubus. Vidimo pa le svetlobna zrnca
brez vsake strukture. Obliko zrnca
ne vidimo.Velikost izračunamo in gre v ;up.

Paroboloidni kondenzor se vttkne na mesto navadnega konden-
zorja tako, da je njegova površina v višini mizice. Med ob-
jektno steklo in kondenzor damo cedrovo oje ali vodo. Kri¬
žišče žarkov je v objektu. Ta kondenzor izkoristi tudi ono
svetlobo,ki je sicer zastrea
s slepico. (v=slepica.)

Mer j e: h e obj ektov,

1. ) Kako merimo višino,smo že
povedali.

2. ) Širino,oz.dolžino objekta
merimo na sledeči na„iu:

Pod objektiv stavimo stekelce na katerem je merilom > e

na tem je 1 milimeter razdeljen na lo delov,torej vsak del
ima loo yu Okular j evo merilo je okrogla ploščica, ki jo vtak¬
nemo v okular in ki ima mnogo me ijšo skalo, a ne vemo, koliko
meri na tej en deli G-ornje okularjevo merilo projeeiramo £,
vidno polje, na obj ek ti vo vo merilo tch:o, da se leva robova
prvih značk obeli meril točno krijeta, in poiščemo mesto,
kjer sekalca značke, okular j eve, ,a merila krije z značko objek-
tivove, .afaerila. Recimo pade
ena zareza cincarjeve;,z mer-
rila toč '.o na zarezo objekti-

33

vovef,a pri »sialcu 2oo.3daj p<> laliko izrabunemo koliko znaša <
en del na okular j evem merilu 2oo: C (do značk poo smo na¬
šteli 8 delov okular je ve-,a merila;.) Ko te del imamo, odst ra¬
nimo oojektivo vo merilo, dano pod mil:roskop element in &a
z okularjevim merilom merimo (Ue smemo pozabiti,da mora bi¬
ti pri tem merjenju, določeno.: številka okular ja, objekti ra
in dolžina tubusa. Rezultat mora biti seveda vedno isti.)

34

preiskujemo : 1.) nativno, 2.) z gotovimi dodatki,ki kri bist¬
veno izpremenijo,recimo po dodatku raznih barvil.

I. Nativna kri .  Kri vzamemo iz prsta ali uhlja na sledeči na¬
čin s Kožo odrgnemo z vato,pomočeno v do 75$ alkohol,ker
močnejši alkohol vpliva najprej na maščobo in šele sekundar¬
no uniči bakterije. Počaka,da se alkahol posuši,šicer bi
vplival na krvne elemente. Iglo,ki smo jo segreli nad ognjem
pičim v prst,prvo kapljo krvi obrišem,druge se pa s sredi¬
no objektnega stekla dotaknem. Kri na objektnem steklu ta¬
koj pokrijem s pokrivalko. Pri tem pazim,da pride na objekt¬
ni steklo čim manj krvi. Dobljeni preparat dam pod mikro¬
skop in slepico močno raztegnem,da dobim čim več svetlobe.

Že pri mali povečavi vidim eritrocite in leokocite. Pri več¬
ji povečavi poiščem mesto,kjer so ti elementi bolj redki,
vidimo jih,kako plavajo, če leži eritrocit s svojo ploskvi¬
jo lepo na steklu,ima oblika okrogle plošče, če ta plošča
leži na steklu v svojim robom,t.j.,če jo gledamo v profilu,
ima obliko piškoza,ker so eritrociti okrogla,bikonkavna te¬
lesca. Središče jim je torej z obeh strani konkavna,peri¬
ferija pa konveksna. Ko leži eritrocit na svoji ploskvi in
' je a) tubus visoko,ima eritrocit pod mikroskopom svetlo pe¬
riferijo in temnejše središče,če b) gremo s tubusom navzdol,
je periferija temna,center svetlejši.

a) : b) Kako si razložimo ta pojav,glej pod poglavjem o mi¬

kroskopu. Eritrociti so pa navadno združeni v večje gruče in
sicer ;

a.) Zaradi kapilarne atrakcije in po obliki razpolož¬
ljivega prostora nastanejo regularne gruče v obli¬
ki kupov verig,ki izgledajo kot da bi vrgli kup
cekinov na mizo in se imenujejo sympexis. Če pre¬
parat dolgo sto ji,izgine sympexis.

b )

* 1  Zaradiaglubinacije nastanejo iregularne gruče.

Eritrociti se mimo všakega pravila med seboj zle¬
pijo. Mnogo eritrocitev se pa že v svežem prepa¬
ratu izpremene zaradi novega okolja.

Zmanjšajo se ali povečajo izrastke. lakih

- 2  -

spak v normalni krvi seveda Jii.

Pri opazovanju sympe:cov se nam ob priliki zdi, k. kor da 4
je veriga i>rekinjen&. Pri natančnejšem opazovan ju p t , vivt_.j
dimo na prekinjenem mestu kroglice zelo fine strukture.

Če gremo s tubusom navzdol,nam postaja njena kontura jas¬
nejša, temnejša. Ta kroglica :*xam predstavlja nemotiviran
eritrocit. Kako je prišlo do kenolize,nam v tem slučaju
ni popolnoma, jasno. ( 0 hemoli. i glej spodaj.) Tej kro,,li¬
ci pravimo Farensova kroglica oz.krvna senčica..

Poleg eritrocite v vidi no v nativnem prepara, tu neko obliko
leukocitov. To so,pod mikroskopom telesca temnosivkaste
barve,ki intenzivne lomijo svetlobo.Kar se leukocitov v
splošnem tiče, so to telesca velikosti 4 - 2o p, a naj-
čšsče 12 - 14 p,  brez lastne barve in zrnate strukture.
Večji imajo na. periferiji bolj groba zrna kot v sredini,
Leukociti imajo jedro,spreminjajo obliko in kraj ( = se
ameooičb.o gibljejo), sprejema, j o vase tuja, telesca (-fago-
citirajo), se delijo, v olculju brez kisika pa, poginejo,
kabajej o se: 1) v krvi, 2.) l^/phi,j>. )hylusih,4. )kostnem
mozgu,5.) limf:iih žlezah, 6.) vra ci, 7*)thvmusu,2.) epi¬
telu sluznic, 9*) slini, lo.) kolostrumu in 11.) gnoju.

II. Kri z dodatkom.

1.) Hativna kri e- destilirala-, voda,  v dest. vodi j« Oz-
motski pri ti sle enak ničli .Ozmotskemu pritisku v eritro¬
citi ne deluje v mediju nobena sil. nasproti.Po fizikal¬
ni- zakonih o ozmotskem pritisku preide hemoglobin eritro¬
cita v vodo, voda vdre v eritrocit, iz katere, ;a nastane
teko ca 5 ,u velika,brezbarvna okrogla (nabr-hia) kroglice,,
ki se ujema s Farensovo kroglico. Op is <uui pojav je hemo-
liza.Do hemolize pride tudi v živem telesu,če vbrizgamo
v žilo dest. H 2 O, pri gotovi'boleznih, po delovanju ne¬
katerih strupov (hemolizinov). V teh slučajih se krvno
barvilo izloča v vri:m.

3

2.) Nativna kri +  hipotorična raztopine NaCl, t.j. raztopina,ki
vsebuje manj kot 0,9$ NaCl,učinku je kot pod 1.)

3») Nativna kri -t- izotonska ali fizološka raztopina NaCl, to je
taka,ki vsebuje 0,9$ NaCl. Bolj na grobo rečeno,ostane jo
eritrociti neizpremenjeni,t.j. ozmotska pritiska vzdržujeta
ravnovesje. V resnici pa dobimo majhne napake,ker iz krvna
plarma,ki jo v pri našem poskusu nadomešča 0,9$ NaCl,vsebu¬
je še razen NaCl še druge snovi.

4. ) Nativna kri 4 - 10$ raztopine NaCl.  V raztopini je večji az-

motski tlak kot v eritrocitu. Zato oddajo nekaj vode,se pri
tem skrčijo zmanjšajo in postanejo temne jši,rjavkaste barve,
ker so zadobili lastnost sprejemanja krvnega barvila,zgu¬
bijo elast-ičnost in tako se na poti skozi kapilare,ki ima¬
jo cesto manjši lumen kot je premer eritrocita,ne morejo
raztegniti in jih samašijo. Zaradi tega so za življenje ne¬
varni .

Vpliv NaOH na eritrocite .

5. ) Po 0,9$ NaOH dobi eritrocit obliko piškota

Po 0,6$ " 11  " zvončka

po 3$ " " " kroglice

po 1,2$ " " " murve

6•) Vpliv 0,9$ NaCl + 0,4$ NaOH na eritrocite .

0,9$ NaCl + 0,4$ NaOH ; po treh minutah dobi eritrocit obli¬
ko murve

" " po petih " 11  piškota

" " po petih 74 " kroglice.

7. ) Vpliv močnih lugov na eritrocite.  Koncentrirani lugi raz-

tope eritrocite. 32-33$ NaOH ali K.OH vrne eritrocitom pr¬
votno obliko. Lugi v tej koncetraciji torej ne vplivajo kvarno
na eritrocite.

8. ) Močnejše kisline  izpremene eritrocite v senčice,hemoglobin

pa pretvorijo v kisli hematin.

9. ) Krvne ploščice ali trombociti.  Teh brez barvanje ne moremo

prikazati*- Kapljico krvi pokrijemo s pokrovko,na kateri je

- 4 -

rasBaasap.© barvilo, navad: »o bril jant-kresilolaau ikarra, najj
vpliva 15 — 2o minut. Barvani trombociti so svetlo do tess-
vio modri (manjši od eritocitev), centr. so do stil mt tem¬
nejša.Isto<k sao s« barvajo jedra leukocitev in ta po veli¬
kosti prekašajo traisoocite. Si so najčešče v ftrocah.
lo.) Krvni razmaz,  Bar/^i krvii Ti.iJsu.ii  naa sluzi / dia^so-
stione svrke.Blizu roba^dsmo :u. objektno steklo kapljico
krvi,pose vio prislo:iimo ob a j o poikivalko, pokri valko nekaj—
krat premaknemo, da se kri razleze po vsem robu prislonje¬
ne pokrivelke in pokri vejico hitro po-ce, ; iemo v> dolz. po obi¬
st eklu. Kri s svojimi eletae ti se na z-r- l:u 1 rialu posuši. Sa¬
ke smo 1 .) raaaaz zračno fiksirali 2 .) krvne elemente še po¬
sebej fiksiramo z zmesjo alkohola in etra, oda le, če barvi¬
lo šemo tek snovi ne vse m?e. 3 .) Barvamo po friemSc -Homa: ov-
slcem teko, da na 1  ccm J^Odest. ct mo 1  kapljico te^a barvila.
Barvamo 2o-25 minut.4.) Speremo s anua fontis, 5 *) posuši¬
mo z ..ladkim filtriram papirjem 6 .) zračna sušimo (mahamo z;
ob j. steklom) 7«) kapnemo na razmaz, kapljico kajiadslce, ,a bal¬
zama in pokrijemo s pokrovko. Kri lahko barvamo 1.) G-ieiisa—
Romaj 10  vski

2.) May— &runwald (tu sta obe barvili raztopljena
a alkoholu in etru in zato ni treba posebej fiksirati

3 . ) Kirlichov triučit,je zmes treh barvil,da dobi¬
mo kri v več barvali.

4. ) Panchromatsko ba.rvan.je po Papenheinu.

_Kr i M

plazma Pčrmirani krvni elem.

Krvni serum kr »•»vlaknina eritr, leukoc. troriooc.

(fibrin) kaemohonije

Kri bi lalko smatrali z<. tkivo s tekočo interoelularno

substanco.Vendar večina ne smatra krvi za tkivo, lcer so

tkivo stanice,ki so več ali nanj trdno vezane med seboj.

5

Eritrociti

1. ) Barva  eritrocitov je rumenkastozelenkasta,ki izgleda v de¬

belem sloju eritrocitov rdeča. Barva prihaja od hemoglobi¬
na .

2. ) Oblika♦  Pri presojanju oblike eritrocitov moramo računati

s povsem novim okoljem,v katerega smo prenesli eritrocite.
Ti pridejo v stik z drugačno temperaturo,svetlobo,zrakom
in steklom. Zato oblika več ne odgovarja obliki v žili.
Pojavijo se krvne kroglice,oblike z izrastki etc. Alkalno
steklo kvari kri,zato rabimo neutralnega. Boljše opazuje¬
mo kri v najfinejših kapilarih,kjer je stena prav tenka,
(mezenterij). Ker se gibljejo s tokom krvi,jih imobilizi-
ramo tako,da žilo podvežemo. Toda pri tem se nabira v
njih CO^ in ne morejo več sprejemati kisika. Torej tudi
to opazovanje ne more biti brez napak. V normalnih okol-
ščinah so eritrociti bikonkavne okrogle ploščice,v profi¬
lu piškotaste. Zvončasto obliko,ki so jo nekateri smatra¬
li za normalno,dobi jo eritrociti po fiksiranju z ozmije-
> vo kislino. V novejšem času slišimo o elipsastih eritro¬
citih,ki se podedujejo. Kako se eritrociti po dodatku
različnih raztopin izpreminjajo,glej zgorej pod 1.), 2.),

3.), 4*), 5*), 6.), 7«), 8.). Oblika eritrocitov pri krv¬
nem razmazu savisi od količine krvi,in mehanskih vplivov.

3. ) Velikost.  Normalna velikost snaša 7-8,5  To so normoci-*

ti. Poleg teh imamo 4 velike mikrocite in do 12 velike
megalocite. Večji eritrociti se nahajajo v venah. Sploh so
eritrociti večji po delu,pri pomanjkanju vode,pri povečanju
alkalnosti krvi. Na jugu dobimo več ji,na severu manjše eri¬
trocite .

4. ) Število znaša pri možu 5,pri ženi 4,5,pri otoku 5,5 - 7

miljonov na 1 umr . Pri otroku je veliko število eritroci¬
tov ob rojstvu normalen pojav,imenuje se policitomija. Ta
kmalu izgfne,po nekaj tednih dobi otrok normalno število
eritrocitov. Zaradi razpadanja eritrocitov se hemoglobin

6

sprosti in obarva kožo in sluznico novorojenčka rumeno : fi¬
ziološka zlatenca. Isti pojav opažamo pri pataloški zlatenci
(icterusu). Število eritrocitoc zavisi tudi od nadmorske viši¬
ne j

Ob morju- 5 miljonov na 1 mm^

561 m nad morjem za 800.000 več
700 m « " " 1 .milj. "

1800m " » » 2. » ! '

4390m " » " 3, " "

Eritrociti so namreč respiracijski individui,ki posredujejo
COg in Og pri dihanju. Ker v višjih krajih primanjkuje 0g se
pomnože eritrociti,da se tako površina ki sprejma Og poveča.

5. ) Specifična teža  znaša 1,02 - 0,09 in je večja od, spec.te¬

že plazme. Zato se eritrociti sesede jo,sedimentirajo,če
kri v posodi ne koagulira. Da preprečimo koagulacijo,do¬
damo krvi HCL ali bolje 3.8^ natrijev citrat. Hitrost,s
katero eritrociti sedimentirajo je sedimentacijska hitrost

To določamo :

1.) po Westergreenu s Vaamemo 4 volume krvi,ji
dodamo 1 volumen 3-8^ natrijevega citrata in
zmešamo. Mešanico vzamemo v pipeto in jo pu¬
stimo stati. Opazujemo,za koliko zrn so se
eritrociti sesedli v določenem času. V 24
urah se v normalnih okoliščinah, sesedejo za 25
mm. Pri gravidnosti je sed.hitrost večja. Pri
preveliki sedimenkciji mislimo seveda rumena
plazma.

.2.)  Metoda po Linzenmajerju postopek je isti,le
da je pipeta gravirana,da moremo zraČunati,v
kolikih minutah so eritrociti padli od.ene
ene značbe na drugo.

6. ) Struktura .  Ogrodje krvi homogena stroma,ki je na perife¬

riji gostejša in deluje tam kot membrana. V stromi je meh-'
kejsa snov,endosoma,nosi lechemoglibina.

7. ) Površina  eritrocitov znaša 30002.

8. ) Prožnost.  Če stroma ni poškodovana,je eritrocit trden in

elastičen. Da lahko pasira,se eritrocit v kapilari,gnan od
krvnega pritiska,razvleče.

- 7  -

9 *) Aglutinacija ali slepljenje.  Pri nativnem preparatu smo vi¬
deli,da se eritrociti združuje jo,slepijajo v nepravilne
gruče. Pojav je aglutimacija,oziroma,ker so se slepili eri¬
trociti enega individua v njemu lastni plazmi oziroma seru¬
mu, ji pravimo izoaglutinacija. Aglutinacija pa lahko tudi
nastane ali izostane,ako dodamo eritrocitom enega individua
serum drugega individua. Z ozirom na to delimo ljudi v šti¬
ri krvne grupe : I, II, III, IV ali ; 0, A, B, AB.

0 A B AB

cc {3 [3 a 0

Pri transfuziji krvi morajo biti celice dajalca take,da se
v serumu sprejemalca ne aglutimirajo. Celice krvne slcupime
0 se spleh ne aglutimiraj o,ta skupina je univerzalen daja¬
lec. Skupina AB v kateri se ne aglutinirajo nobene celice,
je univerzalen sprejemalec. Eako dcločimo krvno grupo ? :

1. ) če dodamo krvi serum a in (3 in ne agluninira, je

grupa 0

2. ) če aglutinira krvi,ki smo ji dodelili serum a,je

grupa B

3. ) če aglutinira kri, " " " " p,je

grupa A

’ 4>) če aglutinirajo obe strani je grupa AB.

Diferenciacije v strukturi eritrocitov .

a. )  skromna je včasih na robu zgoščena v obrobih,ki jih lahko

barvamo.

b. )  ko organizem rekonvalescira od težjih bolezni,pa tudi v

mladem organizmu naletimo na eritrocite,ki se z eozinom ne
barvajo rdeče,ampak modrikasto. Mesto orthokromasije imamo
polictromazijo.

c. )  Pri zastrupijenju s svincem in pri težjih boleznih se poka¬

žejo pri barvanju z metilenskim modrilom granulacije v eri-

v

trocitih : vitalna granule,nastale mogoče na umeten način.

d. )  Pri anemrji dobimo eritrocite iregularne oblike,ki so po

pataloškem vplivu deformirani in blede barve,z malo koli-

£ -

cino taac. Oblila, j« aselo ra»'-l 1 dbi&sjpoildLlo--

eitojža,,

e.)  i-igoiiito^ j« poj a/, da si eri -arociti ra^litne veliko-
ati, Jirii*ocito. a 3« patološko«., c« Tarj-uCij« prestopajo mejo
4 - 12

fivliesžca dobe aritrocito,

Eritrocit 'i.  vi 3  - 4 teden, Kato po. 1  e jo i telo mori r«,
.Hirati, v onem a^scu tso kri. Kje poginemo, ho  Tema to oho.

Do 2o;% jili požre xo..o iti v vranci,ki so barva:*! od eritro-
citov.Kje pogine ostalili oO$4, ni snano, (jetrnr)* Verjetno,
da so Iiemoliuirajo v krvnem obtoku in s« pr*, tvori j o v kr v-
ne se .čine, Beljakovino raupadlin .eritrocitov presnavlja orga¬
nizem dalje, kemo, .lobin pa pride v žolc,

_L_e o c o  o it i t

file j stran , Str.ktura leokocita obstoji pod mikrosko¬
pom iu okrogla stili, nitastih, u*?lobe:iih, svetle bili ss tvorb
in vaknol, napolnjenih s tekočino, Valcnole slabše lomijo svet¬
lobo in: se rdečkasto zasvetijo, be gremo s tubusom navzdol,
če pa gremo še dalje, postanejo popolnoma svetle in s« potem
ločijo od svetlobe močno lomeci-i grauulov. Barabi mnogo vaknol
ima lahko leukocit pejiast videa, V leukocitu vidimo še neko
okroglo ali nepravilno tvorbo nejasnega i ugleda, c« ge. pa da¬
mo v ocetno kislino, opaiimo na tem m  atu jedro, Jedro ima
membrano,jedrni sok, in nepravilna, svetlobo močno lomeča
ume a- chromosomi, Vežejo jih komaj berljive in vdine niti,

(to je linin), ki so v zve*i z membrano. hucleolua najdemo
pr ;dvsem V okroglin in ovalnih jedrim in ac drugače obnp^
ša kot cliromosini, Leukocit se torej sestoji in. dražljive,
žive substance urna to vlaknate trukture,ki vsebuje afero e
centridi in jedro, iAembrtaie adutu. V notranjsti m  že para-
plaumatična arnca, to so produkti presnavljanja, ki jih

- 9  -

moramo.ločiti od protoplazmationih plastozonov (mcs) in
plastokontov(niti) * Paraplazmstična, kor so ,  ^Lvkogenska ali
maščobna, se edina iutra/italno barvajo. Protoplazmu je iz
globuli:'.ov, nuc leoalbuminov,proteido v,leciti lov.

Leukociti se deli: 1.) limfociti ali mali leukociti

2.) leukociti v ožejm smislu-: a,) meno cini, b. )Erlic.iOve

prehodne tvorbe, c.) granulooiti.

1 ,) LB/iHiPCIll  so najmanjše oblike leulcoci ;ov, velikosti
5-8 p. V normalni krvi so maloštevilni, rano;-,o jih je v l^m-
phi, cln/lisih, v lvmpliidnik organih kot tliimusu. Od tod ime.
Imajo 3 tipične oblike*

a, ) mali limphociti  se malo večji ali enaki eritrocitom*
Imajo veliko jedro in malo citoplazme. Jedro je okrogle obli—
ke, se močno barva z s; 1  ra:dnom tliioninom in metilouskim mod-

rilom.Hormijoli so mu včasih pri ti sn j eni na jedrno membrano, ed
eden je sredi jedra, ker no pa lininskini nitmi vezni med
seboj, se jasno vidi kolesasba struktura.Citoplazma je bazo-
filna in se barva z metil.madablom žele:-o,

b. ) veliki limfociti , 14 - 2o p veliki, imajo veliko,akcen-
trično nameščeno jedro in tanko srpasto plast basofilne cito—
plazme. Jedro se z met. modrilom barva temnomodro, citoplazma
zelenkasto,

c >) Plazma tka  je na.daljn.ja razvojna stopnja limfocitov.
To je okrogla, v prepariranem stanju poliedričiu*. celica z

obilno

Ob maji

citoplazmo, ki je
mem ekscentrično

na periferiji gostejša in brez zrnc
nameščenem jedru, ki odgovarja jedru

malih limfocitov in ima torej kolesasto
ja.jo svetlejše valaiole, ki se ne barvajo
pr o topiti zrna se -barva z bazičnimi barvili
tliioninom se barva metaaro i&tsko, t.j. v

strukturo, se naha-
. Cesto gruda ste,

. Z zelo r c .zredčenim
eni od barvili... raz¬

lični barvi. (rde- čke.sto) Plazma tk v krvnem o otoku ni. So V

prebavnem traktu začasa pr-bave, v spolovilih., zena začasa
nosečnosti, Odstranjajo razpadajoče sta lene elemente.

— lo -

V  nekaterih limfocitih so drotei^., taenordeča zrnca, ki s« barv
vajo ali z azurjem (azurofilci) . li fuk sinom (: vJcsinofilci,)
Limfociti so ?u jbrže mladostna celične o oliko, ki se poz^mje
razvijejo v višje oblike elokocitov. V Irvi mladih or^a i,-
mov jih je rano;,o več ko n v larvi starejših, Pii dojenčku in
otrocih tvorijo Jereko 5ojž vseli leukocitov, pri odrasli!, pa
2o — 25/«*Patološko naraste njih število na 9o%-  vseh len-
kocitov. Pri otroku je tprej limfocitoga , to je pomnožite/

limfocitov normalen pojav. Hvperliraphocitoza  je izredno
visoka limphocitoza. Lvraphopeni ia je p ata loško zmanjšanje
limfocitov, Hemotram po Schillin^u, ki "a rabijo na kli¬
nikah pove, keko je s teh isprememb sklepati na bolezen.

E .Leokocitj y ožjem smislu beseda.

a.) Monociti -  v normalni krvi 2-?n. Več jili je v lim¬
fi. To so:

1») Veliki uninucl:žarni leukociti  14—,u  imajo ovalno
včasih zažeto, vendar kompaktno kislo jedrrovvijolčasno),
citoplazma j bazofilna (modra) brez granulacije ali ima
na neutrofilna zanič. , Podobni so velikim limpnocitora od
katedrih se razlikujejo po tem, da kažejo pole;; vidne je¬
drne membrane in. nucleola le malo hrcmatina, daizrazito
f a ( r ,od tirajo, Nahajajo se tudi v lirafatičnih organih, da¬
lje jih najdemo pri sifilid 1 malariji. 3o Staniče P! 3a(
(;;;1. dalj e).

2.) Ehrlichove ure iod.e forme  prihajajo iz kostnega
moz;,ai Kompaktno,ovalno jedro se včasih kiflasto raztegne
ali esasto tiazme. V bazofilni citoplazmi so fina n.eutro-
filna zrnca,med katerimi se še vidna zelenlc t ;sto-modr«.
citoplazma.

B . Granuloclti i prinajajo v krvni obtok iz kostne,",a

mo z,ta. V citoplazmi imajo zrnca in. po teh jih da lino;
1.) neutrofilci t  Pri teh se barvajo zrnca ( m-  cito-

- IX -

jJLžiaaZfflS,! J  Z I :  leutTc... JL. hjO  Z2H&—sjiO idar VjLl. KeržAnt*KGTXStiC- 'iO JZc* IltJla—
mroiilce je, dr.. i *.|o z«Xo drobna,fina meutrofiJbu,. arsjcf,
svetlorotaste barve, »faradi arsic citopl* get*  utira :m  vidistc.
iOrei at določitev leutrofilca se na obliko jedra sploh jči.
~.reb& o^irerdL. Slede sta jedro iramo različne šla vin--s: - i. j s
palieastira jedrom,ki spominjajo ?w. pre ..kodne foisb,^.} s se.—
raemtirauiim j edro n. Jedro ima lahko 2—8 se, .meritev.Po šte vi¬
lu se; .me to - jih ladeo grupiramo. 3 palica stim ih  male se;-—
montira:; vira jadrom pr dstavljajo mlajše colike.Sekam časa se
jedro se;jaemtira*Segate*itijfa se pc tudi,če je heutlofilc iz¬
ločen kvarnemu vplivu.Kot Pa, ociti in potniki igrajo ueu-
trofiloi vagino vlogo. Pojavijo se tudi limfi,Pri gnojenju
se pomnošei i

2. ) eozirofilei.  Pri teli so zrnca groba in se barvajo s kis¬
lini barvili (rdeče). Izgleda da služijo za. transport in na¬
laganja zele-a (v vranci.) V kosten mozgu se nehaj a jo v ce¬
lili trumah v družbi z nugelcciti, od katerih se ločijo po
polimorfnem j-dru in enakomerni granulaciji (nugelociti ima¬
jo okroglo jedro in nepravilno granulacijo, število eosino-
fileev se pomnoži j,.ri krvavitvah in kožnih ter parasitarnih
obolenjih.

3. ) bazofilci  imajo prav tako groba zrnca, ki se pa barvajo
z bazičnimi bar vili. (vi •» olČasto-n $dro .) Zrnca so *u pogosto

različne veliko s ti. H j ili število .-.el.) varira. Med njimi se
včasih vidi citoplazma. Ba^ofilci se pomnoži e pri razpadu ju
tki va.

ITeutrofilcev je 7ep,  eosinofilecv 2f*,  oascfilcev Q,5/o  vseli
leukocitov.

keutrofilcev, če jih je več kot 7o f>

Eosinofilcev " M

basofilija M  ” 'V " o,5a

m

0 limphofe:-iiji in leukoponiji govorimo,če je limfocitov in
leukocitov manj kot normalno, Normalne je:

12

Mono.citov 2-7 i°  vseh leukocitov
Limiocitov 22 - 25»

Neutrofilcev 70 $ " "

eosinofilcev V8 - 3 °/ 0  11

Basofilcev 0*5$ " "

Krvne oblike leukocitov so v tesni zvezi z boleznimi.

Poleg omenjenih bazofilcev,ki se nahajajo v krvi (hemotogeni
basofilci),ločimo posebno še grupo basofilcev,takozvane

Ristogene basofilce, ki se nahajajo v tkivu. Sem spadajo

a.) Pitanke, ki vsebujejo maščobne kaplice. To so po¬
večini več je,ostroomejene,poliedrične pa tudi ne¬
pravilno v celice s centralno ležečim okroglim
ali ovalim jedrom,nucleolom in grobimi bazofili-
mi zrnci. Barvajo se z vsemi bazičnimi barvami
često metakromatsko. Le ameboidno gibljejo in
fagocitirajo.

6.) Klazmatociti, se nahajajo v membrani perisophagei pri ža¬
bi,v mezenteriju zajca. Imajo vretenasto,vejasto obliko
in so včasih prav dolgi. To so leukociti,ki so v veziv¬
nem tkivu prevzeli posebno obliko,zgubili svojo ameboi-
donost,ter svojo beljakovino v obliko bazofilnih granu-
lov kopičijo in oddajajo. Pod gotovimi pogoji se lahko
pretvorijo v gibljive leukocite.

Poleg opisanih oblik najdemo še najrazličnejše prehodne forme,
ki se razlikujejo po velikosti celic,obliki jedra in zrnc.

Te prehodne oblike govore za to,da so se vse vrste leukocitov
razvile iz ene osnovne oblike limfocita iz katerega naj bi se
razvil tudi eritrocit (to je teorija monofiletičnem izvoru).
Drugi autorji pa trdijo,da so se eritrociti in leukociti iz
krvnih obtočil oziroma iz kostnega mozga (mieloično poreklo),
dočim naj bi se limfociti razvili iz limfatičnih obtočil in
bi se tako bistveno ločili od leukocitov (polyfiletični izvor).

- 13  -

Me;,ekayiociti  f  so posebiu vrsta leukocitov.IIpjiajajc se v
jetrili eiiorioi-a sesalcev,{človeka), v kosten mozgu in vranici,
torej povsod,kjer se nastajajo eritrociti. So velike, okrog-
laste oblike, imajo eno jedro, ^ segment ir ...no) .Concentrična
citoplazma je eozinofilna.Pagocitirejo razpadle jedra, eri¬
trocitov etc.

število leukoeitov varira po kraju > v v krvi ve: i,  zlasti porttie
in kožnih ven jih je mnogo več) času ( začasa prebave jih je
več) in starosti (pij odraslem 6-8  tisoč,pri lovorojenčku
18 tisoč na 1  mm 3 ). - Leukociti z mnogimi seppnenti sc fago—
citi: pozirajo bekteri j e »

Štetje neutroihlc v p o Arne tu ( gl .levo stran) Normalno je

neutrofilcev s paličastim jadrom 2 -}fo, Z  2-3-4 se/jmenti jih

je največ, z večjim stveilcm segmentov jih je še ma g. 6 e

jih vrh krivulja pomaknjen na levo, to pomeni, da je v telesu

mnogo mladih form, torej seganeracija. Nasprotno pomeni, da

je mnogo starih form, (če se v organizmu g: j e gnoji.)

-oo

-5o

7»-=4»

-¥■ -=**

___ -ci O

___ -l o

i 2 j>  *-y -t;—

Na ho. incontalo ( od 1 - 8 ) prenašamo število jeder.II,pr, z
dvema jedroma jih je 30 , s 3  j ;dri 4o

III. 52HOuu>OC 1  il,

ali krvne ±>looice so 2-5  h veliki. V svežem preparatu so
trombociti okrogle, biconvekane, ali j>odolgovt te in nepravil¬
ne tvor se, nastopajoče same t »li v gručah. ^er so specifično
težji od eri ;rocitov, Irialu sedejo na dno in pri navadni
temperaturi zrnato razpadejo. Ninu. j o hemoglobina, ne jedra in

- 14

ameboidno gibljejo. Sestavljeni so iz notranje substance,chro-
mere,ki se po Giemsi vijoličasto barva in zunanje chyalomere
ki je eozinofilna. Chromomera pa ni nikako Jedro,ker se v ocet
ni kislini raztopi. Kje eritrociti nastajajo,ni znano • so naj
brže derivati drugih stanic. Igrajo važno vlogo pri koagulaci-
ji krvi. Mogoče izdelujejo bele trombe,fibrin. V 1 mnr 5  jih je
200 - 250 tisoč.

IV. _H_a_e_m_o_c_5_n_i_2_.i ;

krvna zrnca ali detritus so ostanki razpadlih celic,maščobe,
beljakovin,pigmenta etc. ,in<ygih število varira prav tako kakor
velikost in oblika. Nastajajo deloma v krvi,deloma se vanjo
vselijo. Če jih hočemo videti,moramo vidno polje močno razsve¬
tliti. Ta zrna proizvajajo pseudomolokularno gibanje po Brau¬
nu,ki je posledica toplotnih žarkov. Če 15-astavimo galunsko plo
šče,se gibanje ustavi.

= 2_a_e jm_a_t_o_g_e_n_e_z_a_..

Kot so pokazali poizkusi na živalih,mlado embrionalno telo sre
di prvega mesca nima krvnih elementov. Pač pa najdemo v saccu-
su vitelinus-u in sicer arei vasculosi mesodermalne stanice,ki
se na gotovih partijah močno deli jo,tvoreč na ta način proto-
plazmatske (mase,kupčke) z jedri,tore j sincicije ; Tem sinci-
cijem pravimo krvni otočki. Ti otočki se medsebojno združuje¬
jo v spočetka solidna (t.j.brez lumena !) sincicialna povesma.
Ta povesma dobijo kmalu lumen na ta način,da pride vanje od zu
naj tekočina,ki si v njihovem centralnem delu naredi prostor
tako,da povesma razrine l)celice sincicialnega povesma ob lu¬
men se sedaj začno rahljati in padajo v tekočino t.j. v lumen.
Tako nastanejo primitivne krvne prastanlce ,ki so velike,elip¬
tične, ima jo plast osorne in imajo jedro,se mnoše,nimajo hemoglo¬
bina. Prvim se pridružujejo nekaj časa naslednje.

- 15

2. ) Velika večina primitivnih prastanic dobi nato hemoglobin,

podobne debelim robom,vostalem pa popolnoma podob¬

ne primitivnem prastanicam. To so primitivni eritroblasti.

;v

Th pozneje definitivni (normoblasti) eritroblasti popolno¬
ma izrinejo iz krvi.

3. ) Primitivni eritroblasti zgube jedro in nastanejo manjše

in bolj barljivo (pyknosa) b.) razpad v delce (karzyorexa)
c.) zgubi barvo in se znotraj celice raztopi (karzyoliza).
Ta proces se pa lahko izvrši tudi tako,da jedro kot celo¬
ta.ali kot delci zapusti celico in pride do karryoliza iz¬
ven celice.

Ostanek primitivnih prastanic (gl.prejšnjo stran pod 2.)
ostane v primitivnem stanju,bazofilija se zveča,dobijo
pseudopodije»izrazitejši nucleolus. To so haematogonije,
ki tvorijo osnovo za vse krvne elemente. Iz njih nastanejo
prvi leuko - in limpnoblasti in prvi definitivni eritro¬
citi  in sicer najprej bledejši megaloblasti s svetlim je¬
drom,ki se razmnožujejo z delitvijo potem pa bolj rdeči
normoblasti definitivni eritroblasti s piknotičnim jedrom.
Ti zgube jedro in postanejo tipični eritrociti .

■ Prve krvne šile,ki so se razvile iz mezoderm sine.povsem
v saca^usm vitelinusu,so se podaljšale v embrionalno telo.
Ko je opisana geneza v embrionu končana,pride jo na vrsto
jetra,vranca,limfne žleze in kostni mozeg kot tvorilci eri¬
trocitov. Y jetrih nastajajo eritrociti is indiferentnega
materiala,reliculuma,iz katerega se izdiferenciraj o tudi
endotel in oporno tkivo jeter. Iz reticuluma se torej od¬
ločajo stanice in ko je tako tvorba krvi končana,se ta isti
reticulum zapre,tvoreč eudo^el. Prvotna tvorila stanica,
ki se je odločila od reticuluma,odgovarja liaematogonijam
in se seveda dalje razvija (glej zgoraj) ; Začasa tvorbe
krvi so v jetrih megakariociti,ki po mnenju nekaterih
jemljejo vase propala jedra eritroblastov.

- 16

••

V vranci nastajajo eritrociti v povezanih, pulpe(seveda preko
haematogoniji etc.) verjetno pa tudi iz indiferentnih stanic.
Tudi tu najdemo vse medštadije med malimi in velikimi lencoci-
ti dogramulocitov,in megacariocite. Še pri novorojenčku in otro¬
ku najdemo tu eritroblaste. Pozneje pa nasprotno v vranci pro¬
padajo neuporabijivi eritrociti,deloma jih pa požro fagociti.
Sledi kostni mozeg kot dosmrten tvorilec eritrocitov. Tudi tu
nastajajo eritroblasti iz reticuluma in izven obtočil. Najde¬
mo vse oblike lenkocitov,poleg megacariocitov pa še polycario-
cite (osteoclaste),ki so polynucfa.rni pseudoeozinofilni leuko-
citi. Imajo različno,včasih zelo čudno obliko s protoplazmats-
kimi izratski,mnogo jeder z nueleolom v vsakem jedru,in so go¬
sto zrnati. So iz endotela obtočil in so se s temi vselili v
mozeg. Neleže prosto med drugimi stanicami ampak na kosti ali
poapnelem hrustancu,ki ju uničujejo s svojim razcefranim robom,
s katerim se v omenjene substance.

Bela krvna telesca v prvotnem krvotoku skoraj popolno-

r

ma manjkajo. Posneje se množe v bezga$ 2 >$ah,adenoidnem tkivu,pa
tudi v thymusu,vranci in kostnem mozgu.

Material človeškega

~t e 1 e s a .

Tkiva .

Tkiva tvorijo večji kompleksi stanic,ki so iste ali sorodne
kakovosti in opravljajo enake funkcije. Po funkcionalnih in
fizioloških vidikih delimo material človeškega telesa v 4 veli¬
ke skupine tkiv :

1. ) epiteli in žlerma tkiva

2. ) veziva : a.) vezivno tkivo v ožjem smislu b.) opor¬

no tkivo

3. ) Mišično tkivo

4. ) ŠivČno tkivo

- 17 -

(5») (3?are}£iim rc.z:iili or;£:iov, to je tkivo, ki je karakter!-«
stično zn p>osane; ne or,,ane.

iji .le.zna tk iv

:iie, ki pokrivajo poljubno površino, torej notranjo ali zu-

notraujo steno žil .) V £,e aeiioneM in fu:ikeionalnem oziri - ,
med epitelom in. eudotelom ni nikcne razlike, edina razlika
jev tem, da je eudotel ved o enoskladeu in plošča.t in da

v dr u^o .Mežo tel je poseben epitel or&eitčv,n*,.s talih iz mezo-
derma.V pataloški histologiji ;,ovorimo tudi o perite.'-.u,ki ;,a
tvorijo zunanje epitel j alne celice krvnih žil.

Epitel ne.sten, iz:

1. ) ektoderma: kožni epitel

2. ) tetoderma : epitel diftest* i:t resp.tralcta
J ,) mezo&ermn: epitel žil ja, uro; ;e n trakta.

Razlikuj emo:

1 ^ 3->.o skladen plošč o. t epitel  im< : t.i zke celice polico val-

ne ali nepravilne o olike, okrogl* ali o valu*, jedra, ki jih je
včasi-i več. Tip take, ;a epitela je pi;inetni del retine (pl.
str. ) Eno skladali ploščat epitel seroz ima na prosti po¬
vršini kunikuio in :m tej protoplezmatične izrastke, podobne

celice z ba z alno 1 e ž e e imi jedri. Tik pod epitelom se nahaja

tel rožeuica ( 5 skladen): Spodnje celica so keplaste ali

homopena kožic

bazalno, membrana. Tip take,-a epitela je epi-

18

ob kateri imajo močno lomečo diferenciacijo (rob-) katera posre¬
duje slepljenje s podlago.(mesto tega roba nastopa pri drugih
večskladnih plošč epitelih razcefranost (franže). Kijastim sle¬
de krilnate,ki ne segajo več na bazoin so medsebojno vezane po
kosmičih protoplazme. -Vrhnje celice postajajo vedno bolj tanke,
poligonalne,ker se epitel v spodnjih delih onitotično deli in
pritiska na vrh. Včasih nastopajo tudi tonofibrile (gl.dalje).
Tudi v epidermisu je tip takega epitela.

3.) Kubični  e p i t' e 1 ,  ima kockaste- celice v eni
plasti,z jedrom v sredini. Tip : klicni epitel ovarija,epitel
v mnogih izvodilih in žlezah.

4 »).Eno  s klad  e n v i s o k o p ~r i' zi  a t s k i

~~ e p i.i "e. 1  :

visoke celice prizmatske oblike-,podolgovata,bazalno ležeča je¬
dra. Tip digestcijski-trakt od cardio naprej. Sem'spada tudi
cilindričen epitel,ki ga dobimo.v slušalu. Tu opazimo med opor¬
nimi celicami reseptorične, ki so cilindrične-^ in leže prislonje¬
ne k opornim. Opremljene eo z dlačicami,ki so slepi jene z ne¬
kim lepivom. 'Med,lepivu so majhni kristalčki-CaCO^, otoliti,
ki so važni -pri slušnem saznavanju.

5. )Evo3kladen v i s o k :o. p r j- z mr a t s k i

epitel  ,

je redek. Tip : embrionalniezofaguS.Deloma’ v pars canernoza
uretrae primoiu,v uretri žene,v nekaterih žleznih izvodilih.

6 . ) V e č v r s t  e n_ v i s o k b p-r  i z m a t s k i

e p j- t e 1  .

Celice segajo do iste baze,a ne dosegajo iste površine. Dvo¬
vrsten ''ima dolge,stisnjene celice z dolgim jedrom ; celica se
ob bazalni membrani razcepi v dva kraka,med katerimi ležijo
ob membrani majhne celice z okroglim jedrom,. Tip s duetus epi-
didimis.

P r .e h o d n 1 epitel ,  karakteristika ; 1.) bazalne
membrane ni,epitel sloni na tkaninski podlagi,ki mu dovaja ka¬
pilare. 2.) Ima dva' sklada t  zgornji sklad je kubičen,spodnji
pa je večvrsten visokoprizmatski epitel. 3 .) Ta epitel ni kon¬
stanten. Kot je opisan ga najdemo le v kon t rahiran em stanju.

19

Če se organ dilatira,preide epitel v kubičnega in dalje v eks¬
tremne ploščate ploščice. Tip i  kontrahirana vesica urinaria.

Produkti epilteljalnih celic.

1. ) Centriol ali diplosom  (če sta dva je v blišini jedra ali

v periferiji celice. Nahaja se v svetiješem dvoru,spheri,
vse skupaj pa se imenuje idiosom, Centrodezmosa veže vča¬
sih obe strani diplosoma. Ena celica ima včasih več centri-
olov.

2. ) Paraplazmatična zrnca  se dobe tudi (mast,secret,glycagen,

pigmertek).

3. ) Plastosomi  so citoplazmatična zrnca, plastokonfi  pa cito-

plazmatične nitke ali vi juge,ki dajejo stanici črtast izgled.

4. ) Apparato reticenlare interna  je mrežast»kanalni sistem,ki

obdaja jedro in ne doseže stanične površine. Je med jedrom
in idiosomom,oziroma jedrom in površino.

Strukturne diferenciacije ep.stanic .

1. ) Stomata ali stigmata  so medstanični prostori oziroma luknji¬

ce,ki se nahajajo med stanicami enoskladnega ploščatega epi¬
tela pri pleuri,peritoneju in žilah, (serorah).

2. ) Serozni epitel nosi na prosti površini protoplazmatične iz-

ratske ali ščetke.

3«) Čuticula  je vrhuja protoplazmatične zgoščina,ki jo najdemo
večinoma pri enoskladnem visokoprizmatičen epitelu. Tu je
cuticula nežna,lahko se pa (pri živalih) odebeli preko de¬
beline epitela in služi v mehanično zaščito. Nastane iz
izločenim epitela in je brez strukture ali zelo komplicira¬
ne strukture. (Cuticula se s Heidenheimovim hamatoksilinom
barva temno sivo). Iz nje molijo citoplazmatični izrastki
zato vidimo v barvanem preparatu progasto strukturo. Pri
točnem transversalnem prerezu vidimo v cuticuli tik ob pro-
toplazmi.. temne točke,to je vrhuje lepivo,ki fiksira epitel
in te črte imenujemo stičnice ali lepnice.

20

4. ) Migetalni epitel.  Pri tem so celice opremljene z protoplaz-

matičnimi izrastki, ciliami,ki izhajajo iz bazalnega -vozlič¬
ka ali neposredno iz protoplazme,nikdar pa ne iz centriola.
Iz bazalnega vozlička segajo do baze stanice nitke ali ko¬
žen vozlička. ( Nekateri mislijo,da je bazalni vozliček iz
razdeljnega centriola). Migetalni epitel je seveda lahko
različen ; enoskladen kot v najfinejših bronchih • večvrsten
v respiracijskem traktu in drugod. Migetalbe so gibljive
in se imenujejo kinocilije. Najdemo jih v velikem številu
na površju visokoprizmatskih celic,recimo v respiracijskem
traktu. Tu imamo mnogo žleznih Čašic,t.j.posameznih celic
žleznic,ki izločajo tekočino»migetalni epitel pa jo s hi¬
trejšim gibanjem migetalk v eno smer spravlja tekočino ven.
Migetalke pa dobimo seveda tudi na mnogih drugih organih .
oziroma epitelih. Poleg kinociiij imamo še negibljive "mi¬
getalke" ali stereocilije,t. j. 30  dolge dlačice,ki so
združene v šope. Vsaka stanica ima svoj šop. Spravljajo
jih v zvezo s sekrecijo (šop naj bi bil neko stanje secre-
ta ?) .

5. ) Pigmentna zrnca .  Pigment je genuina tvorba epiteljalnih

celic in se javlja v ooliki palčic (fuscin v retini) ali
amorfnih zrnc (melanin v siratum kazale epidermiso pri ra¬
sah). Razen v tipičnih epitelnih celicah pa se nahaja tudi
v dozdevno razvejčenih celicah znotraj epitela,ki so jih
smatrali za spremenjene celice epitela,deloma pa za pig¬
mentne celice,ki so priromale izpod epitela. V resnici pa
gre skoraj vedno za intercelularno izločanje pigmenta,bli¬
zu katerega je lenkocit. V mnogih epiteljalnih celicah'vidi¬
mo pigmentna zrnca. Epitel postane pigmentiran pod vplivom
ultravioletnih žarkov.

6. ) Tonof ibrile  so vlakenca ali nitke,. ki tvorijo epitelovo

ogrodje in ga jačajo. Potekajo skozi periferijo epitelnih
celic

21

nikdar skozi jedro. Del tonofibrile,ki je v intercelularnem
prostoru med dvema stanicama,tvori intercelularni mostiček,ki
ima še zrnate odebelitve.

7•) Roževina (stratum corneum) nohti,las je,par ke lji,kopita,etc.
so produkti epiteljalne površine,ki služijo organizmu v
zaščito. Vsi ti produkti so celične narave in so nastali
iz protoplazmatičnih celic tako,da so le-te sprejele N in
S in se spremenile v trdo beljakovino. Te celice so vlak¬
nate strukture. Spočetka mehka protoplazmatična vlakna so
na periferiji celic in jih vežejo kot intercelularni mostič¬
ki ( tono fibrile). Sredino celic zavzema jedro in pičla
citoplazma. Povrhnja vlakna se spremene v roševino,notran¬
jost celice se pa izsuši in se istočasno strdi tudi sustan-
ca med vlakni. Čim močnejše je poroževanje,tem debelejša
je periferna skorja celic. Centralno votlino,ki odgovarja
jedru celic,je še mogoče dokazati (v substanci corticalis
lasu !) V močnih roževinasiih masah pa tudi ta propade.

Na mnogih mestih pa, (recimo v tratum cornemu) nastopa v
poroženevajočih celicah močno se svetleča substanca v o~
bliki kapljic(. = eleidinska zrna ),ki se barvajo z barvi¬
li za jedra in se pred poročenitvijo raztečejo (keratohia-
lin).

._?iksaci jE^epitelo^.^

Epitel fiksiramo tako,da ga vržemo v AgNO^ in ga
pustimo 24 ur tako v temi. Nato ga damo na luč. Ag se reduci¬
ra samo v intercelularni substanci,ki postane črna pobarvana.

Kožni epitel .=

Pregledujemo v prerelu ali tako,da celice epite¬
la izoliramo na ta način,da z maceriranjem s pomočjo AgNO^ raz-
deremo elemente,ki so med celicami. Celice vidimo potem kot
prazen prostor v črni intercelularni substanci. Ostalo o kož¬
nem epitelu glej pod poglavjem o koži.

22

_£_p_i_t_e_l_a__

1. ) Ema j ls ki epitel mladega zoba.  V pulpi embrionalnih, zob ima

epitel sdrizasto konsistenco in je sestavljen iz reticulu-
ma razvejčenih epiteljalnih stanic. Intercelularni mostički
so močni,krilasti in niso nič drugega kot medsebojno zveza¬
ni .izrastki epitelnih oblic. Močne intercelularne luknje so
napolnjene s sdrizasto tekočino.

2. ) Poroženevajoči epitel  ima celice izpremenjene v zaprte me¬

šičke .

3. ) Duodenum.  Ko dobi svoj lumen,se pri duodenumu epitelu celi¬

ce združijo in lumen izgine. Pozneje se ta epitel razmahne
in lumen ponovno nastane.

4. ) Pri mladem penisu  sta delj časa zraščena notranji epitel

( od glausa) in zunanji (to je notranji od preputiuma).V
prerezu vidimo torej za tem skup zraščene epitela.

Zadaj,kjer je frenulum,ni epitela. To je epiteljalna dupli-
catura. Vmes je včasih duplinica in v njej večkrat "roženi
biser ", derivat epitela.

5. ) Epitel nad limfatričnim tkivom  (pa tudi drugi epiteli,le v,

manjši meri) je infiltriran po leukocitih,ki prihajajo iz
tkiva,kjer nastajajo,tore j iz limfatičnih foliklov infil¬
tracije ( ne le v epitel,tudi v vezivo). Limfociti romajo
po intercelularnih prostorih in razrivajo celice. Lahko tu¬
di popolnoma uničijo lepivo med slednjimi. Način infiltra¬
cije se vrši tako,da

1. ) limfatrično tkivo(limfociti) ne vpliva na obli¬

ko epitela

2. ) Epitel pride limf.tkivom nasproti
3-) limf.tkivo dvigne epitel

4.) infiltriran del epitela se odcepi na znotraj.

\

- 23  -

Prehrana _ e gi t ela. __

Epitel se samostojno razvija in je strogo locen od tkiv,ki so
pod njim. Od njih je odvisen le glede prehrane. Značilno je,
da epitel nima svojih žil. Prehranjuje se z limfo,ki filtri¬
ra skozi bazalno membrano v intercelulatne prostore epitela.

( Tudi snovi kot karbol,ki jih vmasiramo v kožo,pridejo v no¬
tranjosti telesa po intercelularnih prostorih : snov najdemo
v urinu ).

Izjemno najdemo le v ductus cochlearis,stria vasculoris in v
membrani granulosi pri foliclu.

Živci so v epitelu kot gola živčna vlakna in končiči (v nosni¬
ci). če epitel fiksiramo tako,kot material živčevja (AgNO^)
zagledamo sredi epiteljalnih celic neka jedra,iz citoplazma
pa segajo neki izrastki. To so Langerhausove celice.

Epiteljalne celice so žilave,ker so izpostavljene mnogim me¬
hanskim insultom : Razkrajajo se,a epitel se hitro regenerira.
Pri defektih in poškodbah se v novo nastalem epitelu celica
hitro delijo. Epitel pa je tudi trdoživ. Če ga hranimo pri
nizki temperaturi,ostane več tednov živ in obdrži svojo struk¬
turo : poganja nova celica in začeljuje defekte. Lahko ga to¬
rej transplsPtiramo. Tehnika transplantiranja se imenuje plasti¬
ka.

Transplantirani epitel se prime le,če ni inficiran. Epiteljal¬
ne celice nastajajo v fiziološkem dogajanju v taki množini,
kot je potrebno. Pataloško. se previsne celice množe najpreje
v mikroskopskih dimenzijah,potem v makroskopskih : nastajajo
bule,če se še najprej pataloško dela,nastane rak,ki svoje ce-

i

lice brezobzirno množi na račun sosednjih.

Zleze so organi,ki imajo nalogo proizvajati za telo koristne

24

ali škodljive sobone in jih odvajati skozi izvodila. Tudi koša
vsebuje žleze,vendar še s tem ni žleza.

'V telesu so žlezne celice razvrščene ali posamič ali v
večjih grupah. Posamezne žlezne celice,imenovane žlezne Čašice
se nahajajo v digestijskem in respiracijskem traktu.

Žlezna čašica,  ki smo jo filtrirali po Mullerju,izgleda tako-le;
Ko je polna secreta,ima sodčasto obliko. Plazma je z jedrom vred
retrahirana bazalno 5 ostalo mesto savzema izločenina. Odprti¬
na celice,(kjer odteka secret) se imenuje stoma,stena celice
patheka. Izločenina je mrežaste oblike in sega iz stome v obli¬
ki šopa oziroma pušelca. Sveže,nepreparirane ali fiksirane z
alkoholom izgledajo mnogo svetlejše,pri nižji legi tubusa tem¬
ne jše»okroglaste tvorbe. Z vrhom segajo nad epitel,ne kažejo ni¬
ti stome niti theke,in so napolnjene s svetlimi zrnci,ki bi ba¬
je nastale iz plastosomov in ki se utekočinijo v secret.
Delitev žlez.  Po raznih vidikih delimo žleze v raz¬
lične grupe.

I. Z ozirom nato,kam oddajajo izločenino delimo s

a. ) eksocrine ali ekseretorične  žleze so one,ki dajajo

secret = excret po kanalu na kako površino.Sem spa-

žleze respiracijskega,digestijskega in urogenital-
nega trackta in žleze v koži.

b. ) Endoorine ali incretorične  žleze nimajo kanala in

oddajajo svoj incret naravnost v žile ali mozgov-
nice in so zato bogato preskrbljene s kapilarnim
omrežjem,(gl.thgreoidea).

II. Z oziroma na mesto,kjer se žleze nahajajo,so lahko :

a.) endoepiteljalne,  če leže v epitelu.To so .najpri-
mitiv-

- 25  -

nejaa oblika žlez*  Nastopajo v ductuli afierentus pri možu,
v epitelu drevesnega tračta kot žlesne cašice etc.

b*) one,ki deloma že prese.naio banalno membrano  iu se naha-
jajo v esofa, >u nekaterih ptic in tvorijo prebod k

o.) eksoapi tel jakim Zlezem.  Te so lahko eno- ali ved celič¬
ne. Ve c celicne d limo iz  morfološke; ,a vidika v

tubuloane alveolarne  ali acinoane, u .) tuduloalveolarne
(kombinirane) ) mrenaste .

Ad ) Tuonlozne žlese . K tem spadajo: enostavne v Oiskem in < ,
debelem drevesu (Lieberkulinove kripte.), žleae v fundusn želod¬
ca v obliki raiivilicenili cevi, v pilorusu v obliki raisvejca-
nih cevi z  navitimi konci, isnc.jrdce v obliki v kloi»ciu »avlte
cevi, duodeaialne Zleze  v obliki aelo ranvejdenilv cevi a isa'ri¬
timi konci. Pri vseli teli žlezah, vodi z  epitela v globino cev,
tubuB, ki se sestoji iii s<imili celic. Cev preda ja v epitel.
Jedra c lic leže banalno.

Ad ) Alveolarne žle^e  kot lojnice in Meibomova žleaa v tre¬
palnici .Enostaven alveol nastane, de se epitel vf;re*,ne v
obliki jagode. Ce se pa teke oblike kombinirajo, dobimo se¬
stavljeno al/solarno žle^o. Pri teli je iavodilo krajše kot
pri tubulosnih, jedra celic,ki tvorijo žlov-o, leže centr* Ino.

Ad ) Mrežasta žieaa  so n.pr. jetra, pri katerij tvorijo žolč¬
na. izvodila, mrežo, jetrni parenliiva. Sem bi laiko prištevali
tudi testis,vendar ta ne i&loda in pra dmo le, da je njegova
a/^radba taka kot pri. mre častili žleis&U.

Ad p). Kombinirane ale^e  so dre veaasto ra&ve jd«cd tuouli s
stranskimi izboklinami, alveoli. La.ko nastopajo posamezne
(slinavke v ustili) es etc.) ali jih je mno;;Q Jia skupnem

deblu, so sestavljene (parotis, subatasdlaris, subli3v;valia,
lacrimalis,

III, Po eno- ali vacskladnem epotelu delimo žleisa v : uoiio-
pldle, ce tvori recimo tuubus eno plast celic , ali poliptihe.

- 26

IV. Po načinu,kako nastane izločenina,jih delimo : "

a.) merocrine ali skrine,  ki porabijo za svojo izločevi
no le majhen del svoje citoplazme,da na citoplazmi
tega ne opazimo : znojnice

p.) apocrine  porabijo velik del citoplazme»vendar del
citoplazme še ostane.

y.) holocrine  : vsa citoplazme se pretvori v secret,

celice izginejo ( Meibomova lojnice) Secret kot tak
je povečini zrnat. Zrna postanejo precej velike,
predn'o se secret utekočini,in tvori jo,sega joč pre¬
ko epitela»nekako zamašek.

V* Po hemiji izločnin delimo žleze v

li) Mukozne žleze,  (slinavke na korenu jezika,faringeal-
na površina mehkega neba,žrela). Te dobimo v tubutih
niso pa izključene v alveolih. V transversalnem pre¬
rezu muloznega tubula vidimo periferno cev,centralno

j

pa lumen. 6 e lice so različne velike : ene,ki so od¬
dale svoj secret,so manjše,druge večje. Jedro še pri
tisnjeno bazalno,na njegovo obliko pa vpliva količi¬
ne nabranega secreta,ki ga lahko tudi deformira.
Secretna granulate v lumenu izpremene v tekoč se¬
cret. Pri podolžnem prerezu vidimo na površju med
žleznimi celicami ojačevalen aparat iz strjenega le¬
pila : . Mukozne žleze imajo bazalno lame

lo. Barvajo se s hematoksi linom modro,s karminom pa
se barva tudi secret. Ta je občutljivo za razna fik-
sirna sredstva,občutijiv tudi za HgO. Kot fiksirno
sredstvo uporabljamo Schaffer jevo..zmes plus alkohol
in Mullerjevo zmes.

f r  V*

2.) Lerozne žleze .  Dobimo jih običajno v alveolih(žle¬
ze na jeziku v okolici papittgl cizcumvaltatae,foli-
atae,panereas,lacrimalis,Bowmanova).Jedra so seveda
vsredini celic. Imajo bazalno diferenciacijo,to je
neka nitkasta struktura - bazalna lamela,ki jo tvo¬
rijo plastozomi in plastoconti. Med celicami,ekstra-
celularno,opazimo secretne capilare,ki segajo do ba¬
ze in predstavljajo začetek lumena. Žleze se barvajo
temnomodro, lumen je komaj viden. Izločenina (helja-
bovinska !) je bolje ohranjena kot pri mucoznih žle¬
zah.

- 27

5.) Mešane žleze  so kombinacije tubala z alveolom. Mukozni tu-
bulus ae kombinira s seroznim alveolom na ta način,da se
mu na strani ali na koncu pridruži serozni polmesec,ki s
svojimi intercelularnimi kapilnarami vidi v tubulus. Naro¬
be so pa pri muloseroznih v ljučeni tubuli. Kot rečeno,ima¬
mo tudi serozne tubule in mukozne alveole. V mukozne in
serozne delimo le one žleze,ki so v zvezi s prebavnim
tractom. Sekretne kapilare dobimo tudi v celicah jetar in
v fundalnih žlezah. V njih se pri fiksaciji z AgNO^ nabe¬
re Ag in vsled tega počrne.

Predpostavljal si zavejčeno drevo,z deblom,tubuli in alveoli.
Sekretne kapilare vodijo v lumen alveola. Med alveolom in tu-
bulom je ozka cev,ustavek,iz ploščatega ali kubičnega epitela,
nakar sledi izvodilo iz prizmatičnih celic z bazalnimi lamela¬
mi. To izvodilo,oziroma izvodila se pod epitelom združijo v
širšo cev,slinjak,ki je eosinofilen. V celicah vidimo poleg
bazalne membrane zrnca,tore j tudi slinjak ob priliki alhko se-
cernira. Slinjak je eosinofilen,žlezni del je moder. Pravo iz¬
vodilo stoji izven kepe žleznega tkiva,prehaja v epitel,ja
lahko eno - ali večskladen in vsebuje lahko tudi žlezne čaši¬
ce. Če se žleza ojači,je lahko opremljena tudi z vezivom in
mišičnimi elementi. Izvodilo je inter,slinjak intralobularno.
Gl.Schafferja tabl.II.,ostalo pa pod slinavkami.

Koliko časa potrebuje žlezna celica,da se regenerira,ne vemo,
vemo pa,da so v žleznih celicah mitoze redke. S tem še ni re¬
čeno, da ne bi bile sposobne mitoličnega deljenja. Mitoze lah¬
ko celo umetno povzročimo. Če izrežemo miški polovico gl.subli-
nam,prevzame vso funkcijo druga polovica,in ta zraste kmalu
do normale,tore j se mitolično poveča. V jetrih najdemo tudi
celine z dvema jedroma in mislimo,da so ta nastala po mitozi.

Shema žleze z na

st ruk

komplicirano

Življenska doba žleznih celic .

28

Pifferenciacije v strukturi .

1. ) V vseh žleznih celicah vidimo med jedrom in površino cen-

triol,včasih v obliki diplosoma.

2. ) Mnogokrat vidimo pod jedrom bazalne filamente,lamele,iz ka¬

terih naj bi nastajalasecretna zrnca,ker je v naloženih ce¬
licah teh filamentov manj.

3. ) Na površini žleznih celic dobimo recimo v ledvičnih kanalčkih

krtačaste protoplazmatične izrastke ;

4. ) Pri celicah ledvic vidimo še cirkularno usejeno nitje.

5. ) Gentroacionozne celice so celice ustavka,ki sega globoko

v alve ol.

6. ) Apparato retieulare interno.

Teorija o mešanih žlezah.  ■ .

Po teoriji so sekrecijskih fazah bi bile serozne in muk.žleze
eno in isto,in bi saznamenovale le različno fazo sekrecije s
ko se secret nabira in je žleza večja,bi bila mukozna, ko se
izprazni,bi bila manjša,serozna.

2. ) Po nadomestitveni teoriji so veliki elementi(žlezne celice)

mali mlajši,in iz mlajših regenirirajo starejši ter se tako ;
nadomesti parenhim žlez.

3. ) Danes velja teorija o specifičnosti mešanih žlez. Po tej

so mukozne one žleze,ki izločajo sluz ( mucine,mešane z
vodo),serozne pa one,ki izločajo beljakovino,fermente.

Postanek epitelov in žleznega tkiva .  V zunanjem cutegamen-

tu se zgodaj izdiferencirata dve plasti : Zgornja,peri-

Jf/H 1  u

decur.alna,iz poligonalnih,močno ploščatih stanic in
spodnja ali bazalna iz kubičnih ali cilindričnih stanic.
Sprva se stanice v obeh plasteh dele pravo¬

kotno na površino,v spodnji pa kmalu tudi pararelno po¬
vršini in nastane tako večplasten epitel. Potem se pa
dele le spodaj. Zgornja epiteljalna plast se po porodu
odlušči. Med epitelom in žleznim tkivom obstojajo genet¬
ske zveze. Eksotrine žleze

- 29

nastajajo ko solidni C nevotli) epiteljalni vdori, konci teh
izrastkov so okrogli, tu se celice mitolično dele in tako se
nastavek za žlezo vedro bolj vdira. Vo tlenj e pričenja jlu
pevršini in prav tako ngp reduje v globino, med tem ko solid¬
ni konec sproti dalje raste in tvorijo nove solidne veje.

Ko postanejo vsi izrastki votli, se cdlic.e'izpremeirtjo v
žlezne celice. Želodčne in črevesne žleze nastajajo iz a
priori votlih vdorov.

-11 ».- ffg glKhfi-tki vo
( iz mezoderma, razen neuroglie)

v širšem smislu besede delimo v

a.) Vezivne tkivu v ožjem ari slu besede

b«) oporno tkivo.

„ (Lfl\d

Vezivna tkiva vežejo organe ali aprenhimske c-edica. Operna
tkiva služijo v oporo potom intercalularne substance.Oporna
tkiva so melika ali trda, različne konzistence. Se med seboj
skupinsko substituirajo (prelomljena kost na prelomljenem
mestu razvije najprej hrustanec in potem še-le kost) in jih
veže skupna filogenija (gradbeni material organa je pri raz¬
ličnih organizmih različen. Srčni skelet je pri človeku iz
fibroenega tkiva, pri nekaterih živalih iz hrustanca, pri
drugih iz prave kosti.) (Intercelulama substanca je pri
mladem organizmu redno vodena, jjotem postaja, vedno gostejša
ih močnejše oporno tkivo.

A.) Vezivno tkivo v ožjem smislu delimo:

I. Mezenhim ali nezrela, embrionalna z Irizovina

II. zrela zdrizožina

III. rahlo interstioialnc vezivo

IV. Membranozno tkivo

V. Čvrs ;o fibrozno tkivo

VI. retikulamo tkivo

VII,elastično tkivo.

J

- 3o -

I « Mezeiihim Z vezdaste celice z majhni i jedrom, in malo
citoplazmo se s protoplazmaticnivii izrastki anastom&tiono

vezejo, tvorec talce omrežje, r e ticulum, katerega prostori,
so napolnjeni z vlage ali entodsrmom. Me^enhim je redkej¬
ši del mezodertna.

II. Zrela zdrizovina . ima poleg zgornjega fina kolagenska
vlakna,posamezna ali veza-ia v snopiče. M ed njimi so zvez¬
daste ali vretenaste celice kot zgoraj, anastomoze so pa

manj redne. Iz zrele zdrizovine, to je že iz embrionalne
4 kolagenskim fibril, je Wartonova žolca v popkovnici
(fttniculus umbilicatls) in v zobni pulpi raz točili zob,

III.Radio ali intersticialno vezivo  je zelo razširjeno,
vendar ne tvori samostojnih organov, ampak omogoča pre¬
mikanje delov organizma. Tudi ne karakterižira nobenega
organa, ker je za organ značilen le parerihim organa, torej
za jetra jetrne celice, za ledvice kanalski etc.

Elementi tega veziva so:

1.) Celice v obliki protoplazmationih ploščic najrazlič¬
nejše forme, zrnato paličas.te strukture ( tore- 5  ne zvez¬
daste:) z ovalnim jedrom,nucleolom in diplosomom. Meje jim

včasih ne vidimo, ker zame/,leuo prehajajo v okolje. 'Preto¬

pla zrna jim je dražljiva, zrnca se
leže kot vretenca ob kolagenskih
rocili, njih mladostna oblika pa
žimo v AgH0y nam dajo negativno

laliko premikajo. Včasih
vlaknih, Imenujejo se fib-
fibroblasti. Ce jih vlo-
sliko: So- brezbarvni,in—

tercelulama substanca pa počrni.

2.) Kolagenske firbile, ki tvorijo intercelularno substan¬
co , se med seboj -prepletajo. anaslamosi raj o  in se z lepilom
združujejo v snopiče j$-9 p debele, snopiči pa se z lepilom
zopet združi v membrane, lamele, vezane -po snopičih, lamele se
pa medseboj tepijajo, razhajajo in zopet zlepljajo,(lamelar-
no vezivo), tako d?., dobimo normalne preformirane prostore,

- 31  -

špra j e, nepoln, j ene z  linip.^e špranj e so jt o s te:? .j e:; j. e s plo¬
šča tiral celice., d * j odrom, t.kOžVcn e sn.dotel j„• In,e celice,id
iili do bi.no novel v fibroznih ve d vi. 1 (kitili) in. isu >an.ji pla*
ti mer v- ise. indic. lin er je * votlo jik.nl pralca - prefor-
airc. e špranje: in.ter stinluo vezivo nabrekne: ,.,0 dvojni emfi em.
S^lin pt lahko napolni. t® siOetore tudi. patološko* £po
riak,) V cmer. j e- ih š„ r.^rj '1 as pri vodenici :k jirc. tekočine,
in uničuje tkivo,

'lastnosti kola, ,e nri.i f j oril:

a. )laolir.: :).e (ce naredimo nosm,.nec ir kite) no na meji vid¬
ljivosti (c, n-o .4  ja), do 1  (ki dol 0 e, valo vit«, kodri, e te, ko dri
p.- niso pref ormiran i.

b. )V rc..£ rede eni ■ kisli u. . in. lu, .ih naureka jo, -t*ri večji kom*
cen.tr/ciji preha ji. jo v raztopino .Pri kukan ju dajejo lep=
kolagen in. redil o srd st70 : plati n.

c. )Y kislini -?  tri., sin.ali ^ sp sin.: 1. brile sa prebavi jo,.uni¬
či jo.-klkrliuv raztopi:n, 4 - ^epson p; jili ne prebavi. To .je
kemijske, pniiso *.rapuc>rt. (t,j.  tele 30 /.ra.  ličnih omarah ra z—
lične obnaš, .

d. ) Toplotna v i stropno at. Pod učinkom toplote se skrčijo z

odrom • dolžino, razširijo z  ozirom m dejali 1.0.
e.)Option/ a. iz-otrox>noat .Oe jih osvetli no z  električnimi
žarki, se ž..rki širijo v  podolžni meri :.i traja kot v preč: i,
torej imajo fibril v podolžni smeri drv.,,..c.1.0 razporeditev
melemul ko n v ^reuni.

4  !<♦

f. )Eolc, .. fi brile so trdne in. prožne', prenesejo me 1 mmp pr e
re^ a o k ;, tene.

. . k.,, rvan i e. .n r v. io se z  eOiri:>oa' močno rdeče, z  A • 30 , temno

j

rji vo-ern.o,s fuksinom živo rdeče, z  an.ilia.skin inodrilom po
Mali er ju iodro.. Ojscifič o barvilo z o-  kolagen p-, je pikro-
fuksi - (ku^sri -r pil finska kislina) po Van iasen.u. S to
vnesi o ln’ ko bar varno su^uesivno li simnetano . Vaz i vo se

ž i vo rum eno, je dr. no dr o .

ob. rvc. rdeče,.mu o o ul itur

32  -

li. )kola 0 en se ixe  nula ja le v intertic. vezivu, tudi dru;,je,
n  v pr.hrustancu, ko sti. i’i brile so v različnih vesi i Ti' različne
^or zdeljene.

3«) hlastičn. viaknu.  V starem or u c.: dznu jim je manj ko n v
...o vem.So ra;-lične debelosti, a deoelejše od ko ledeno, d m, a
o stre* temnimi o bri si ,0  dx»o rtna proti alkalija.m in. kislinam,
intenzivneje lomijo svetlobo, niso optično a.nizotrop- :a, elastič-
n.a in*, tvorijo bolj ali manj fin.,, omrežja, če jim is več od ko-
latenski:;.,, ovorimo o elastičnem tkivu.barvamo jih a i.icrofub-
sinom r- as'*o (kol. rdeč e s), Hpecifično barvilo pa, jo kisli or-
cein po l^na: Tč nzer ju, ki jih obe rv. rjavk, sto in kr e so 1  uk s in,
p o Wei, ,artu,ici jih. obarva temno vi jo lč as to do črno.

4 . ) ^eucociti : neunrofilci, eosinoa: ilci,..listo, ,eui bi sofilci
•(mdko; jih je mno^o v di, .estil snem tractu,ob žilah.To so pi¬
ta'ke, število porasle s jitanj em in patološko pri mn.o, ,i.. •’ kuž¬
ni..;. boleznin.

5. ) Limfociti  .med njimi tudi pl zrna tke.

6 . )ki, mer .tne celice z r umenimi in. .rjavimi nitmi.

7. ) listiociti , to so r ebi culo sndoe ji t el j alne sta-ii se, kratko
stenice EPS--. To so celice s preformirano , r ,ra.n.ulaciio.Sem
prištevamo vse celice, ki .0  se odločile od : vekoma en.'otel:..

V ožjem pomenu besede bi spadale sem ln celice,ki se odločijo
la rebi«nlum? pri bez, .avk, h in lienu, v širšem . vse,ki pri¬
dejo iz endoteln krvnih žil ^ i j etrih, ledvički, dninusu ste.
.aistiocitom pravimo tudi inulcl.^lO..',.J? jlT}.. ; S bčn ice,maerof,, ,i, ali
bolje me, ,alof<. ki .kc.uvier j • imeuo val histiocite tudi kl&sma-
tocite.listiociti spadajo k mouocito l.Poliolasti no special¬
ni nistiociti, id. so se vselili v mvd o otok, spadaj o tudi k
mo: oči tom,-

L. stnosti kistioeitov: 1.) Ffv;ocitira.jo . Če živali vbrizgamo
u usta ali v krvni obtok suspenzijo barvnih . rnc, se pojavijo
v jetrih v v kr.ofor j e vik stani calu ) .2.) 3e amebo id-io , j. bijejo,
ne n. a večje razdalje .Ostanejo v tki vu: miruj oče selivke.

a

- 33 -

3. ) Se dajo barvati vitalno brez predhodnega fiksiranja ( v

živem stanju) in toto,t.j. barva se ne le opori na nje,
jih vseskozi obarva.

4. ) So važne obratne celine : stopajo v reakcijo zoper bacte-
rije,strupe in jih uničujejo. Tudi proti raku imajo važno vlo¬
go.

5. ) Barvamo jih z navadnimi krvnimi barvili ortohromalično.

S polihromatskim mezilenskim modrilom barvajo metahromatsko.

8.) Reticularna vlakna,  ki jih še nekateri tu opisujejo,so v
vsem podobna kolagenskim,tvori jo mreže,a v razredčenih
kislinah in bazah ne nabrekajo. Tvorijo podlogo limfatič-
nega tkiva V / H ' l

IV. Membranozno _ tkivo  , kamor spadajo serozne

mreže,kakor mesenterij,&picard,pericard,pleura,omemtum
etc. To tkivo ima :

1. ) Epitel v enem skladu z velikimi,nizkimi celicami ne¬

pravilne oblike in ščetinastimi izrastki na obeh povr¬
šinah.

2. ) Pod njim se nahaja elastična kožica.

3. ) Pod njo finaplexus elastičnih vlaken,

4. ) Rahlo intersticialno vezivo, heroza je normalno roža-

stordeče barve.

Posebna vrsta membranoznega tkiva je areolarno vezivo. To
je debela vezivna plošča,preluknjana z velikimi ali manj¬
šimi s tekočino napolnjenimi luknjami,tako da iz plošče
nastanejo mrežje,obstoječe iz prepletenih svežnjev vezi¬
va. Svežnji so različno debeli in od vseh strani obdani z
epiteljalnimi stanicami-. Majhni svežnji polagoma gredo tu¬
di skozi luknje in jih opletajo. Najtanjši snopiči so iz
enega samega vezivnega snopiča brez celic,prevlečenega z
epiteljalno prevlako,debelejši pa iz večjega števila $
le v najdebelejših so šile,maščobne celice,pitenbe,elasti-
ca etc.,. Poseben tip veziva je Arachuvidea ,  Kjer nasto¬
pa kot enostavna plošča,je podobna prejšnjemu. Sestavlje¬
na je iz ogrodja v treh dimenzi -

34

jah pOvesma (prečke) so različno debele,nekatere iz enega svež¬
nja vezivnih vlaken. Na njih so cesto ploščate celice,pa tudi v
njih. Imajo fin elastičen omot. Ta se v ocetni kislini lahko raz¬
trga,ostanki pa ostanejo med trebušasto nabreklimi deli kolagena.
Vzrok takih manšet so včasih elastična vlakna,ki ovijajo svežnje.
Sem spada še pleteno vezivo , (Geflechtartige Bindegewebe ) kot
ga najdemo v coriumu in mnogih sluznicah,in ki je iz 5 - 10 yi
debelih svežnjev kot vlaken,ki se vežejo v secundarne svežnje do
100 V- debele,ovite z elastično kožico. V vseh dimenzijah se pre¬
pletajo in med njimi potekajo elastične niti in mreže. Celice le¬
že ob svežnjih,skoraj v njih.

Vi_^vrsto_ali_fibrpznp_vezivp_._ (tezturno) je trdno in lahko pre¬
vzame funkcijo skeleta. Kolagena je toliko,da stopijo celice v
ozadje. Pibrile' kolagene se družijo v zelo močne sekundarne
svežnje. Poleg tega ima malo elastike. Belimo ga :

1.) kite,če potekajo fibrile vzporedno. To tkivo je
obdano na površini z ovojem rahlega veziva (peri-
tenium),ki prodira tudi v notranjost in loči večje
snopiče kol.vlaken,znotraj teh pa manjše snopiče
med seboj. Tako nastajajo v prerezu Cchnheimovi pro¬
stori ( prerezani snopiči ) in zvezdaste oblike.
Razpoke,po katerih teče vezivo,ne gredo v vsej dol¬
žini kite■in medsebojno anaslompzirajo. V tako na¬
stalih zvezdastih'oblikah je v sredini celica,v ka¬
teri vidimo podolgovata jedra,ki lezita včasih prav
blizu'(mitoza). Kjer drse kite v nožnicah,imajo eno
plast zdiferenciranih vezivnih celic kot epitel.

Kito podgane ali miši barvamo s hematoksilinom in
jo damo v glicerin ali ksilol,da jo dobro razjasni.
Ba pa glicerin ne izhlapi,obdamo pokrivalko s pa¬
rafinom', ■ .

2.) Pri apeneorozi ali fasciti se vrste vodoravna vlak¬
na z na vpiČnimi. Zato imajo celice često dvoje
pravokotnih kril, Pod mikroskopom vidimo križ.

- 35

3 .) scleri in periaslu so vlkana nerodovita,celice se z izra¬
stki prilegajo strukturi.

VI. Reticularno _v ezivo  .  Vezivo ne nasto¬

pajo samo,je to oporaadenoidnemu ali limfativnemu tkivu

in je podobno zdrizovini. Zvezdaste celice,ki anastomozira-
jo,tvorec reticulum,čepe deloma na kapilarah in služijo
kot nekako vodilo svezjem kolagena,ki tvori ogrodja. Prave¬
ga mrežja ni. Dva snopiča prideta skup,se spojita,pa se
lahko zopet razideta. Včasih potekata sporedno na obeh stra^
neh celice in gresta skozi njeno protoplazmo. Poleg kola-

.

genskih so tu tudi reticulinska vlakna. Od tod mogoče trd¬
nost tega tkiva. Vmesne prostori napolnjujejo limfaciti.
Limfatično tkivo se ujema z limfadeoidnim,ima pa poleg
vsega še klična centra,svetlejše barve,kjer nastajajo lim¬
fociti. Na tem mestu so celice bolj redke,tu se dele,obe¬
nem pa v velikem številu propadajo : najdemo zrnca,in gib-
la telesa.

Prav posebna vrsta mrežja je v jetrih,ledvicah in v ščit-
ni žlezi ; Tanke niti,ki oklepajo celice , (j^itterfaser) .

VII. Elastično _ tkivo  .  Elastična snov  , elasti-

ca,je iz celic in intercelularne substance. Elastično
tkivo  je pa elastična snov in epitel. Elastične snovi je
v človeškem telesu malo 5  Lig.mucnae,lig.flava,lig.slylo-
nyoideum,sespeasprium pepis,dobimo jo pa v 2  tkivu kot

1  vložke,kot %  vezivu hrustanca ( elastičnem rumenkasta
barva),kosti etc. V telesu se javlja kot 1.) elastična
vlakna,plexusi ; membrane (solidne ali preluknjane),v
arterijah,aorti,ki jih ima po par tucate in kot elastič¬
ne zrnca,o katerih ne vemo,so genetsko začetek ali konec
elastične vlaken. Elastico barvamo kot elastična vlakna.

I===i=-==-Ili--=- V ez iv° nastalo iz embrionalne zdrizovine.

Zrela zdrizovina,intersticialno in reticularno vezivo je na¬
stalo direktno iz embrionalne zdrizovine, fiprozno pa se

36 -

že zgodaj loči v obliki gostocelicnih nastavkov. ;■ intercelu-
larna substanca pa je nastala iz celic. Chorda rib. je obdana
spočetka zunaj- epitela od tanke elastične membrane (ki obdaja
chordalne celice)»ki raste od glave proti repu, Potem pa na¬
stopijo bliže glavi znotraj elastike ciskul ar ne kol ,fi'brile ,
ki jih je torej lahko stvorile chordalni epitel, Iste epi¬
tel jalne celice,ki $o. spočetka s tvorile elastico-,so torej iz-
premenile funkcijo v. Pako nastanejo tri’ plasti kolagenskih
vlaken z razli čnimi  v alovi v vsaki plasti .• Plasti rastejo.
Bodisi tako,da Se'razcepijajo,posebno snov za rast pa dobi¬
vajo" od celic,ali da : nastajajo nove iž dobavljenega meterija-
la celic, (intususcipialna rast). Nastajajo toraj lahko fi-
brile tudi brez -direktnega stika s čelicč iz prekolagena,ki
ga dobavljajo celice., čeprav praviloma nastajajo v intimnem
kontaktni s' celico. Le če so celice močno Stisnjene,nastaja jo
eventualno znotraj celic, pvolomnost prihaja pač od tega,ker
so stisnjene v eni smeri. Kite iz gostoseličnega nastavka
brez intercelularne substance., celice imajo -plns.tosome in kon¬
te. Ti romajo na površje rastoče celice,tvorec tu mejno plast.
Ko plastokonti izgine j o, opazimo brez vsakega ..prehoda med ce¬
licami ii-brile. Izstopijo torej v nevidnem stanju, prekolagen
Torej ne nastanejo v celici in ne direktne iz plastokontov.
Elastična substan ca je. primarno nastala iz stanic (chorda),

V splošnem nastaja znotraj celic,kjer jo že .zgodaj dokažemo
na površini (ž barvanjem ) v obliki zrnc,ki se sekundarno
pred - celicami razvijajo v vlakna.


Maš c o b n o t k iv o ,

Funkcije ; 1.) Zbira hranilne snovi,jih nalaga v celice in

po potrebi - oddaja.

2.) Maščobne celice se družijo v Iobule po krepkem
vezivu,lobuli so preskrbljeni z žilami in vi¬
se med temi ter tvori

- 37 -

jo telesu oporo povsod,kjer je izpostavljeno.,pritisku (glulen-
si,podplat»upognina stran .sklepov etc.)

3.) Varuje telo pred mrazom.

1. ) Če izolitamo manjše ali večje sveže kepice,'libule',ki vse¬

bujejo intaktne  maščobne celice,vidimo svetlobo močno lo¬
meče, zaradi medsebojnega pritiska sploščene,in zaradi svo¬
je membrane motne maščobne celice,a jedra ne vidimo.

2. ) V kosmancu pa vidimo izolirane maščobne kapijice(raztrga¬

li smo celice !)

3. ) V tej ali oni maščobni celici vidimo' polno igličastih kri¬

stalčkov, oleomargarinskih kristalčkov. Zdi se,kot da bi
bila celica nagubana. Ti kristali izpadejo v masti kada¬
vra pri živem.človeku je vsebina.celic brez njih.

4. ) Vidimo še ob strani,lobule kapilare in vezivo. Maščobno

tkivo je pod mikroskopom rumenkaste barve. V fiksiranem
in barvanem preparatu pa ne vidimo vsebine maščobnih ce¬
lic,kar se je mast v alkoholu stopila. Vidimo le steno in
jedro.

Shema maščobne celice .  Ko je maščobna celica polna masti,
je citoplazma odrinjena na periferijo,kjer tvori zelo ozko
plast,ki izgleda kot celična membrana. Jedro je prav tako pe¬
riferno, tik ob membrani in ima eno do- dve težko zmpljivi ma¬
ščobni kapijici,radi česar izgleda defektno ( to vidimo kot
prazen prostor.) Ves ostali prostor napolnjuje maščoba,maščob¬
na stanica nastane iz steatoblasta,ki je podoben ganglijski
stanici brez izrastkov : je velika stanica,ki ima mnogo pro-
toplazme»kroglasto jedro,velik nucleol,brez membrane. V pro-
toplazmi nastanejo verjetno na račun plastokontov maščobne
kapijice,ki raste jo,se združujejo in potiskajo protoplazma
na periferijo ( in jedro ). To je tip šloveške maščobne Sta¬
niče. Od teh ločimo one,ki nastanejo iz navadnih vezivnih Sta¬
nič, potom nabiranja masti. Maščobne kapljice pa lahko nasto¬
pijo v drugih stanicah ( jetra, hrustance , loj -

38  -

nice,thymus etc.) Ta pojav pa je pataloški,ako je premnogo
kapljic iz masti. Rumenooranžna barva masti prihaja od bar¬
vila t i pochr oir.a. Pri novorojenčku je tega mnogo s  zato omeje¬
na barva intenzivnejša, Pri slabi prehrani ali v bOležhi
mast deloma ali popolnoma propade,zgori,maščobna celica pa
se : izpremeni» Protoplazma prevzame zvezdasto Obliko,obda je-
dr o,ki pride na sredino,med membrano in zvezdasto prot oplaz¬
imo pa se nabira' sluz in beljakovina. Rumena barva izgine.

( V tako.celico lahko prodre kak kisliont in požre vso mast)
Popisani pojav se imenuje serozna atrofija maščobne celice.
Lerozno atrofirano maščobno tkivo je prozorno in spominja
na zdrizovino. ■

Mast se barva' 2

1. ) S scharlach-rot-om rdeče ;  Eosmanca- pa ne

■ smemo vložiti v alkohol ali formalin(bi se
stopil),ampak v -'glicerin, pokrivalkc pa zali-
:  jemo S parafinom.

2. ) Sudan III.  pobarva posamezna maščobna zrnca

oranžno.

3. ) Ozmijska kislina  počrni maščobne kapljice.

IV. OPORNO TKIVO.

.Oporno tkiva služijo organizmu v opore,potom i ntercelu l arne
substance .

1«) Chordalna zdrizonlna  je pri ribah iz mehurčastih,
velikih, celic z Izredno močno membrano,pojačeno
s fibrilarnimi ustavki (tonofibrilami),znotraj pa
prevlečeno, s tanko plas.tjo protopfazmB,.vsebujoče
na membrano vtisnjeno jedro. Ostali prostor Stani¬
če je napolnjen s tekočino,bogato na glykogenu,te¬
kočina drži membrano napeto. Intercelularne sub¬
stance ni. Pri sesalcih mehur ji(stanica)niso tako
veliki,protoplazma ni popolnoma pritisnjena ob mem
brano,jedro je lahko v sredini. Tu torej tvorijo
oporo celice same ! Kjer zaradi nastanka hrust.ali
košč vretenc postane ta opora nepotrebna,izločajo
celice intercelularno tekočino.

- 39

2. ) Hondroidno tkivo  je naslednja stopnja, Tu se celice ne

dado izolirati,njihova oporna funkcija p-a'prehaja na in-
tercelularno substanco,katere najosnovnejšo obliko tvori¬
jo celične membrane. To tkivo je težko ločiti od chordal-
nega in tvori prehod k hrustančnemu.tkivu.• Pritisk zno¬
traj celic se manjša,v zvezi  s tem pa se jača intercelu-
larna substanca,kolagen,stanice pa postanejo seveda oval¬
ne. Pri človeku ob vstopil quadricepsa v pata M o. Tudi ma¬
ščobno je deloma oprhom

3. ) Hrustance .  .a«) Hialini hrustanec se nahaja v respiracij-

skem tractu (cartilago Tjhyrevidea,aritenoidea, criooidea,
triticea,.trachea,bronchi jseplinasi.) ,rebrih sklepih, sinhon-
drozah,pri embriu. Je mlečno bele barve in navidezno ho¬
mogen. Sestavljen iz celic in intercelularne substance.
Celica je ovoidne na stiskališču z drugo celico splošče-
ne oblike, ima .temne jše pol je s centriolom,maščobne,ev.gly-
kogenska,zelo redko pigmentna zrnca ; jedro,ki je komaj
vidno in ga napravimo vidnega s kalijevim galunom ima
svetlo membrano,hromiole in včasih 2 nuoleola. Celice se
v notranjosti hrustanca razporejajo v izogene grupe po-
dolgaste oblike z osjo vzporedno,površini,te pa preidejo
v vretenaste celice perihonarija.

Hrustanec je kot organ obdan s fibrozno kožo,perihondri-
jem,ki manjka na sklepnih površinah in sestoji iz preple¬
ta kol.snopičev ali vlaken,ploščatih do vretenastih fibro-
plastov in mnogo šil,ki prehranjajo hrustanec po infil-
haciji. Zmore tvoriti ob potrebi nov hrustanec,pri čemer
njegovi fibriblasti izločajo krog sebe neko enovito snoy,
ki prepoji svežnja kolagena,ki skupno z njimi tvori in-
tercelularno-substanco,medtem ko fibroblasti preidejo v
hrustančne celice. Ilialni hrustance je zelo občutljiv
napram fiksirnim sredstvom,fiksirati ga smemo s 95% kali¬
jevem galunom. Celica je dostikrat retranhirana tako,da
gredo do stene navidezne dupline citoplazmatični izrast¬
ki,ali najdemo"v prostoru,namenjenem celici,skrčeno celi-

40

co. V intaktnem stanju zavzame celica ves prostor,ki ji je
namenjen.

Na videz homogena intercelularna substanca nam po ma~
ceriranju pokale,da je iz

a. ) kolagenskih fibril in

b. ) lepila,ki jih zlepi ja... Fibril pa'brez maceriranja

ne vidimo,ker iamjo isti lomni količnik kot lepi¬
lo . (maskiran je ) , V starosti razpade intercelular¬
na substanca v rebrnem hrustancu': nihomogena,vi¬
dimo fibrile,azbestno strukturo. Intercelularna
substanca hialčnega hrustanca v starosti poapni
in okosteni, če mlad hrustanec barvamo po Van Gie-
senu,se različni deli obarvajo različno. Tik okrog
celice se obarva r ume. n o , t o je- nek e vrste kapsula.
Izven nje se obarva ena plast rdeče. To. je notran¬
ji teritorij. Naslednja plast se obarva svetlo ru¬
meno,to je zunanji teritorij. Med zunanjima.teri¬
torijema dveh sosednih stanic je intenzivnejši ru¬
meni interteritorij. Ta teritorijalna,koncentrič¬
na razdelitev odgovarja ojOmi funkciji hrustanca.
Razvoj .  Nastanek tvorijo celice z intercelularno substanco,
brez vidnih celičnih mej..

1. ) Nastopijo najprej celične meje v obliki finih

lini j,ki meje na intercelularno substanco,ro je
prohondralna oksifilna intercelularna substanca.

2. ) Ta se -v Zvezi s razstjo kemično spremeni v bazo-

filno■protohondralno.

3•) Rožne je se na njo s strani celice naloži tanka
plast prohondralne oksifilne intercelularne sub¬
stance (odrine prejšnjo !)

4.) ProtohOndralna (pozneje) zdaj. spremeni kemično
naravo,zgubi bazofilijo,preide v metahondralno,
istočasno pa prohondralna oksif.zgubi oksifili-
jo,preide v protohondralno. Imaipo torej bazofil-
no.kapsulo in intercelularno neutralno substan¬
co. Substanca kapsule se izdiferencira v 2 skla¬
da ... Prvi je prava kapsula. Drugi razpade v no-

tranji in zunanji teritorij. Elastičnost na pritisk temelji
na tej konstrukciji.

Rast hrustanca.  Hrustanec raste :

L.) Po intusus cepci ji-,kot je nakazano v razvoju in s
tem,da se stanice dele in tvorijo novo intercelu-
larno substanco. Tako raste v notranjščini.

■ 2.) Po apoziciji s perihondrij,ki pokriva hrustanec,
aponira nove plasti hrustanca. Ta slučaj najdemo
tudi pri musculaturi in skeletu.

3.) Po kata-plaziji s v notranjosti propadajo hrustan¬
čne celice in se spreminjajo v intercelularno sub¬
stanco.

Prehrana .  Hrustanec ima žile le v bližini osifikacijske,
točke,če jo ima. Krvne žile pridejo le v perihondrij in od¬
lagajo hranivo na površino hrustanca. Hrana pronica po medsta
ničnimi 5  če brizgamo živali pod kožo.barvilo,indigo,in jo
čes nekaj časa raztelesimo,je barvilo prodrlo v hrustanec.
Medstaničnina je mehka, saj ima hrustanec do 907 Ž HgO in hi?a-
na lahko brez kanalov pronica do celic. Na isti način prodi¬
rajo tudi razpadnine od celic do žil V perihondri ji'.

Spremembe hrustanca v starosti .

1. ) V medstaničnini starega hrustanca se pojavijo

Ca soli s postane krhek,poapni in tak del skele¬
ta se rad prelomi.(jabolko)(rebrni hrustanci).
Pri tem pa ostane še vedno hrustanec ! Medsta¬
ničnina postane temnejše barve.

2. ) Po gotovih procesih,osificacijal,nastane iz hru-
. ... . stanca kostno tkivo.

Elastični hrustanec ,se-razvija iz hialinega nastavka. Na po¬
vršini celic nastopajo elastične niti in mreža,ki razpletajo
vse medstaničnino. Značilnosti :

1. ) Poleg hialinega hrustanca vsebuje elastična vlak

na v obliki mrežja in elatnična zrnca.

2. )Rumena elastica mu daje rumeno barvo.

3. )Nikdar ne poapni in ne pokosteni ! ali le izjemo-

■ ■■ , ma.

4. )Elastiko barvamo kot vezivo po Uni-T8nzerju in

Vfeigertu.

5*)Nahaja se v uhlju,epiglotis,lariux.

- 42

Vezivni hrustanec  je neslani c a hyalinega hrustanca' in kolage¬
na,to je masa kolagena,med katerim so otoki hrustanca. Ima
malo celic in še te so majhne. Javlja se v simfizi,fibro-car-
tilago intervertebralis/lig„intervertebralia. V zadnjem slu¬
čaju prehaja .Malini Hrustanec,s katerim so. pokrita vretenca,
v vezivnega. Lig&ment ima tudi znotraj hrustanec celice,iz
česar sklepajo,da nastop vezivnega hrustanca temelji na ka-
taplastinem preresu spočetka hyalinega hrustanca.

Kost,  je izrazito oporno tkiv.c,v katerem in intercelular-
na substanca glavno funkcijo. Če jo deoalciniramo,postane pro
rožna,prožna,fibrile nabreknejo. Če jo kalciniramo (žgemo)
postane krhka,ohrani obliko. Če ji organske dele vzamemo s

kislinami,postane mehka. Trdota s Prenese pritisk 15 kg. in

2 '.

teg 10 kg. na lmm . Je iz organskih- in anorganskih substanc.

Z ozirom na razporeditev kolagenskih fibril ima sledeče obli¬
ke :

1. j lemelarno kostno tkivo - fibrile v lamelah.

2. ) Vzporedna vlaknata kost - fibrile vzporedne.

3. ) prepleteno kostno tkivo -fibrile prepletene.
Prepleteno pri otroku se nadomesti z lamelnim .

lamelarno kostno tkivo  preis kujemo

1. ) kot macerirano kost,

2. ) kot fiksirano kost.

Kost maceriramo z

1. ) Pri sobni temperaturi ali pri 30° jo pustimo par

tednov v vodi,da izginejo vsi mehki deli. Ta pro-
decura pa je zvezana s smradom .in je dolga.

2. ) S kuhanjem odpravimo mehke dele s Periost,kostni

mozeg,sklepni hrustanec,žile,živce. Z bencinom
jo razmastimo,pobelimo jo z apnom Ca OHgjali jo
položimo v HpOr,. Iz diatire vzamemo 1-2 mm debe¬
lo plast, jo do skrajne možnosti zbrusimo,sbrusek
položimo v vroč' kanadski balzam in pokrijemo s
pokr.ivalko. Dupline so napolnjene s zrakom,mehkih
delov ni.

Pri transverzalnem prerezu vidimo ;

- 43  -

s kostjo vzporedne Haversove kanale,koncentrično okrog teh
pa Haversove lamele (kanali so napolnjeni s kanadskim balza¬
mom in jih vidimo temne zato,ker svetlobni žarki ne prihaja¬
jo v našo oko,ampak se na kosti odbijajo.. Ge z roko zasenči¬
mo zrcalo,da prihajajo žarki od zgoraj in reflektirajo direkt¬
no v našo oko,vidimo kanale lacune svetle.) Med lamelami la¬
cune, v katerih so bili ocfceocili,Volkmanove kanale.

Koncentrične H.lamele nastanejo tako,da 8 kol.vlaken tvori z
lepilom snopiče,ki se z lepilom vežejo zopet v lamele in si¬
cer ali v zaključene cevi ali ne. Pibrile se v lamelah preple¬
tajo,tudi interlamelarno anastomoziraj o. Njih smer v zapored¬
nih lamelah je le včasih enaka,v tem slučaju so lamele neiz¬
razite , večinoma sledi lameli z longitudinalnimi lamela s trans¬
verzalnimi fibrilami,ter se slojevitost najbolje opaža. Na¬
ravno, v prerezu vidimo potem črtaste lamele (transverzalne fi-
brile),ki močneje lomijo svetlobo in punktirane lamele (lon-
git.fibr.),ki slabše lomijo svetlobo. V prvih ne vidimo,v dru¬
gih pa vidimo fine kanalčke v lepivu. Na lamelami so Ca soli,
v njem teko ti fini kanalčki,v njem so lacune. Haversov ali
osteon sistem,t.j. kanal-lamele,je omejen od sosednega s slič-
nico,ki intenzivneje lomi svetlobo in se s hematoksilinom bar¬
va rumeno. Intersticialne lamele,t.j. lamele med H.sistemi,
imajo tudi sličnico. Generalne lamele so tik ob periferiji
kosti. V sveži kosti vsebujejo celice,žile,limfne žile,kost¬
ni mozeg. Iz lacun izhajajo fini vijugasti kanali,po katerih
lacune komunicirajo in po katerih so zvezani protoplazmatič-
ni izrastki ostevcitov. Cirkulacija za obstoj potrebnih sno¬
vi je zasigurana.

Preparirana kost .  Macerirano kost vržemo v fuksin ali v

AqNO^ toliko časa,da izhlapi vsa voda.
Barvili se deponirata vseh duplinah, luk¬
si n pobarva■kanale in dupline rdeče, z
AqN0^ črno.

- 44  -

Kostno tkivo dekaldrdramo tako,da ga vržemo v 3-3 1 /2^ HNO,.

3

Pustimo pa,r dni v vodi,nato ga damo v HgSO^ ali MCI (vanato-
ini ji.) Kost postane' prožna' kot gumi. ■

Fiksirana,dekalcirana,barvana kost kaže s Ii.kanale s kostnim
mozgom,mezgoviničarni in krvnimi žilami,v kostnih duplinicah
pa osteocite .• Ostedciti so celice' mandel jne' 1  odlike, z obilo
zrnate protoplazme,brez membrane,z obilnimi protoplazmatskimi
izrastki. Oblika in velikost sta odvisna' od starosti. V ernbri-
onu so večji,stare so pa bolj sploščene,vretenaste,omaščene,
izrastkov imajo manj,vendar včasih pa se jih ne.niti dokaza¬
ti.-, Mnenje so,da v starosti izrastki propada j o,mogoče včasih
tudi celice in na njihove mestu pride zrak. Intercelularna
substanca je tik ob osteociti drugačna kot drugod,ujema se s
prekolagenom in ta snov obdaja celico z neko fino rleumanovo
kapsulo. Pri previdnem maceriranju jo lahko izoliramo,ker je
odpornejša od celice. Spada torej k medstaničnimi ! Zunaj nje
■ še-le prične fibrilarna snov.

Postanek kostnega tkiva .

I. iz hialinega■hrustanca (hrustančno preformirane.kosti).

II. iz veziva (vezivno preformirane kosti.)

III. metaplastično nastajanja kosti.

1 *) Hrustančno preformirane kosti

nastajajo

a. ) Perihondral.no iz perihondrija na periferiji.

b. ) Enhondralno,v notranjosti hrustanca. Pri koste-

nevitvi se vedno oba : načina kombinirata.Osifika-
cijo hrustančno ■preformiranih,kosti opazujemo
najlažje pri podolgovati kosti falange.

D i„_a f i z a  je iz hialinega hrustanca,pokritega s perihon-

drijem. Vršita se torej dva procesa s

- 45

1. ) Perihondralna osifikacija .  Osnovna substanca na fibro-

blastih bogatega in vazkuoliziranega notranješega dela
perihondrije poapni,vanj položeni fibrob.lasti pa se spre¬
mene v velike,razvejčene celice,osteoblasti,ki se epite-
ljalno urede in (osleogeno tkivo) stvorijo na meji med
hrustancem in perihondrijem najprej le na dorzalni stra¬
ni diafize tanjšo kostno platico,ki. kmalu kot koščen tu¬
lec obraste centralni del diafaze. Zunanji del perihondri-
je se je s tem spremenil v periost. Tulec pa ni nastal kot
čista osteoblastična kost,kajti v njegov nastavek so se
bili vključili iz perihondrije diafize vezivni svežnji,ki
iz periosta pravokotno žare vanj.

2. ) Enhondralna osifikacija .  Istočasno ali tik po nastavku

tega perihondralnega koščenega tulca se naredi v hrustan¬
cu spočetka le takoj pod koščeno perih.platico "osifika-
cijska",bolje kalcifikacijska točka,ki se razprostira v
enaki razžesnosti kot koščena plastica in ko se ta razra¬
ste v tulec je vzporedno z njegovi nastajanjem poapnel
ves centralni del diafize,obdan od tulca,skoz in skoz.
Nastanek kalcifikacijske točke je pojav,da se hrustančne
celice na tem mestu večajo,svetlijo, razmnožujejo(delijo),
da jih je več v eni duplini,se imbibirajo s tekočino,os¬
novna substanca pa postaja motna,zrnata,poapneva. Na tem
mestu se hrustanec zažme,ker tu v širino ne more več ra¬
sti. Na žilah bokambium plast iz perihondrija nastalega
periosta (Periost glej dalje.Embrionalni periost ima še
tretjo plast,ki leži kot epitel,sestavi jen iz osteoblastov,
tik na talcu. Tej plasti sledi navzven plast pretežno in

- 46 -

zvezdasto razvejčenih anastomozirajočih celic z membranoznimi
podaljški,bogata na žilah,to je kambium plast. To obdaja zu¬
naj tretja vlaknata plast.) pošilja na nekem mestu,čim bližje
osifikacijške točke,v poapneli hrustanec žile,, ki predro/tulec
(pozneje je tu foramen nutricum !),stope resorbirajo poapnele
hrustančno osnovno substanco deloma neposredno potom hondro-
lize,deloma potom chondroclaStov,ki jih zgodaj opažamo ob ži¬
lah in so osteoklašti■(glej zadaj,policariociti),razdro kap¬
sule hrust.celic,ki postanejo proste in jih chondroclasti po¬
žre ; nastane primarna mozgovna duplina. Z žilami pa priroma¬
jo iz kambium plasti tudi tvorilne mezenhimatske celice,ki se
tu mitolično množe,en■del njih ostane na stopnji.indiferent¬
nih mezenhimatskih celic,drugi se izpremene v osteoblaste.
Tako nastane primarni kostni mozeg,ki vsebuje f Hondroblaste,
osteoblaste,indiferentne mezenh.celice,proste postale hrusta-
nične celice in žile. Ko pride resorbcija poapnelega hrustan¬
ca do tulca,se nadaljujejo protiapifizem in kmalu vidimo,da
dve osifikacijski črti ločita poapneli hrustanec od mozgovne
dupline. Primarni mozeg pa ne uničuje poapnele snovi enako¬
merno. Ob osifikacijski črti so celice poapnelega hrustanca .
večje,zaradi nemočnega razmaha v prečno smer(tulec) podolž¬
no stisnjene in se iz istega razloga uvrščajo v diafizi vzpo¬
redne vrste ali stebričke medsebojno ločene podolžnih in preč
nih stebrih osnovne substance in.zaradi pritiska celic dobe
podolžni stebri podolžno vlaknato strukturo ; celice degene¬
rirajo s jedro izgubi hromalin,dobi obliko mehurja. Žile uni¬
čijo sprva le prečne stebre,podolžni pa več ali manj mole v
duplino; ha te se vselijo in jih epiteljal.no pokrijejo osteo-
blasti,ki producirajo kost,prosto od preformiranih vlaknatih
vložkov. Tako vidimo v prerezu osteoblastične kostne platice
s vključeno poapnelo hrustančno osnovno substanco,ki ima vča¬
sih še celo hrust.globulus ossens celico. Sa ta način nasta¬
ne osteoblastična spongiozna kost (kompakta je produkt peri-
hondrija in aposicionalne dejavnosti periosta !) iz poapnele
hrustančevine, primarnega kostnega mozga, in mladih trabekul.
Zdaj pa pridejo iz endotela krvnih osteoblasti,uniči jo mlade
trabecule z osnovno hrustančevino vred in da bi kost lahko
rasla tudi v svojem srednjem delu v širino - distalno in prok

47

simalno od tega'mesta raste v dolžino in širino po razmnože¬
vanju hrustančnih celic nezavapnelega hrustanca - se vselijo
osteoklasti tudi na notranjo steno dupline (tulec !),jo uniču¬
jejo,zunaj pa periost s svojo osteoblastično plastjo prilaga
novo kost (Apozicionalna rast).,tako da se kompakta vendar de¬
beli. Periost prilaga kost v obliki prečk,platic,tako da ima
torej površina izrastke. Nalaganje se vrši v gotovi razdalji
od žil, tako da te pridejo odprte 11  zalive ",( jame) , Ti zalivi
pa se zapirajo in zapro v prostore,prevlečene z oseoblasti,sre
di pa je žila. To so prvi prostori za žile in se z nadaljnim
nalaganjem spreminjajo v Haverseve kanale. Površina kosti se
tako gladi,kambium plast postaja vedno tanjša in končno meji
kost,ločena po pičli plasti stanic,na vezivo periosta. Na obeh
koncih je koščen tulev popolnoma tenek,mozeg v njem ima v pre¬
rezu obliko dvojnega lijaka,v katerega na obeh konceh preha¬
jajo svežnji perihondrija. Ta konec tulca sega namreč preko
zavapnelega,včasih preko nezavapnelega hrustanca,vedno pa pre¬
ko enhondralne kosti. Ker se tu rast hrustanca v širino prič¬
ne pred rastjo kosti v širino,pride do zažemka,kjer se izvr¬
ši prehod perihondrija v periost ; osifikacijska jama.

Po starih skriptih so osteoblasti tako kot osteoklasti (hon-
droklasti) diferencirani elementi,ki so prišli iz endotela
krvnih žil,iz katerih pridejo v hrustanec še eritrohlasti in
limfociti. Po Simonoviču p±idejo vsi elementi s periostalnimi
povezki,ki prodirajo v hrustanec. Elementi se pa tu diferenci¬
rajo deloma v osteoblaste,deloma so sestavine bodočega mozga.
Medtem so se v primarnem kostnem mozgu pojavili okrog žil in
med mezenhimatskimi celicami začenši v sredi idiafaze števil¬
ne limfoidne celice. Tako nastaja temnejši limfoidni mozeg,

- 48 -

temnejši zaradi velikega števila majhnih 'okroglih celic, , če
so ti limfoidni elementi priromali'iz krvnih žil ali nastali
iz indiferentnih mezenhimatskih celic,še ni sigurno (najbrže
iz žil), le celice se razmnožujejo' in iz njih se izdiferen-
cira večina Celičnih oblik rdečega kostnega (hematoblastične-
ga) mozga v katerega se limfoidni izpreminja centrifugalno
(od sredi diafaze).

Tako sestoji cevasta kost ob rojstvu skoraj brez izjeme (le
humerno in Sibia imata na proxinalnem,ferum na distalnem kon¬
cu epifizno osid, jedro) v glavnem iz perihondrija nastale in
i : z prepletene kosti sestoječe diafize,med tem ko je enkvokal-
na kost razvita le v majhni meri in blizu dializnih koncev.
Kmalu po porodu pa začne pokoščenovati se.

E p~.i f i z ■ a .  -V nje se namreč pojavi kalcifikacijska točka,
ena ali več njih in v sredini hrustančne epifize in se spre¬
mene kmalu v osifikacijske točke oš. Jedra,ki se v kratkih ko¬
steh pojavijo le v enem,v dolgih pa v obeh konceh. Pred nji-

- . . . . . . , . . . . . , . . : ... ,• t • 'f : .

hovim nastopom pošlje perihondrij na to'mesto v še nezavapne-
li hrustanec žile,ki služijo dovozu tvorilnega tkiva in apna.
Sličen-pojav opažamo sicer tudi po pokoščenjevanju diafize,
le da te prihajajo žile iz mozgovne dupline preko osifikacij-
ske zone v še nezavapneli hrustanec, V ostalem gre proces ta¬
ko kot pri diafizi - Raulika s

1. j najprej se vrši enhondralna,potem še-le peri-

hondralna osif.

2. ) ne pride do izrazitih stebričkov hrustančastih

celic.

3. ) Platice z poapnelim hrustancem v svoji sredi-

dolgo kljubuje.

Med epifiznim jedrom in osifikacijsko.zono diafize je rastni
hrustanec. Tu se celice nezavapnelega hrustanca razmnožujejo

- 49

in tako raste kost v dolžino. Na njegovi površini preide peri-
ost diafize v perihondrij in potom tega raste tudi hrustanec
še v debelino (gl.hrustanec). Epifiza je seveda tudi pravleče-
na 's perihondrijem.,ki nalaga hrustanec. Rastni hrustanec se
ohrani do 2. decenija. Končno izgine,ker se celice nehajo raz¬
množevati ,poapni,pokoščeneva,epifizarna in diafizarna duplina
se pa združita. Epifiza pa tvori na svojih stranskih delih tan
ko perihondrijsko plast kosti,ki se spoji s kostjo diafize.
Perihondrij epifize pa preide v hrustanec»katerega najgloblja
plast poapni ni se v njo zajeda enhondralna kost epifize.

V epifizi se izvrši osifikacija relativno pozno,v distalni epi
fizi femruja pozni dobi gravidnosti. Pri vretencih se vrši
osif.v locnju tako kot pri cevastih kosteh,v telesu navadno
tudi,lahko pa tudi kot v epifizi. V prsnem delu hrbtenice ima
vretenčno telo poleg primarne os.točke (v sredi) še eno drzal-
no in eno enutralno. Vse tri se družijo. Perih.osif. se začne
šele,ko enhondralna pride do perihondfija.

Opomba t  Pa osifikacijski proces lahko vidimo,napravimo falan¬
go prozorno. TO napravimo s ksilolom. To prepoji tki¬
vo in izgine voda,postane predmet prozoren.

II. Vezivno preformirana kost .

(Primarna direktna osifikacija .)

Tako pokoščenevajo kosti lobanjskega svoda,večina ličnih kosti
in aunulostimpanicus. Pri kosteh lobanjskega svoda nastopajo
prve okostenitve znotraj kožastega mezenhimatskega nastavka
za svod na onem mestu,kjer vidimo pozneje tubera. Na tem me¬
stu se tvori v mezenhimu bogatejše žilje,tvorilne celice se pa
mitolično razmnožujejo. Med njimi se tvori spočetka mehka,brez

- 50

celična,homogena masa,pri čemer se tudi protoplasmatični deli
spočetka zvezdastih stanic pretvorijo direktno v osnovno sub¬
stanco,ker v gotovih okoliščinah (kot pri tvorbi deulina)ta
masa ostane kljub mogočni rasti v debelino brez celic in ker
je v lamelami kosti na mnogih mestih prvi produkt osteobla™
stov tudi brezcelična masa,ki pokriva večje površine in kisto-
pi v prerezih vidno kot črta stičnica., Kakor hitro ta masa,ki
pod vplivom ritnega pritiska dobifibrilarno strukturo,postane
mogočnejša,pritegne in odda posamezne tvorilne slanice,ki sc
postale s tem osteociti, Istočasno nastopajo v centralenm delu
mase apnena zrnca,ki se zlivajo in tako nastane sklerotirana,
svetleča se masa,ki vsebuje maloštevilne osteocite,komunicira¬
joče po svojih izrastkih. To maso pa obdaja na površini rob
nezavapnele substance,ki ga epiteljalno pokrivajo tvorilne sta
niče,ki prevzamejo nekatere osobitosti,po katerih so podobne

osteoblastom,zgube svoje podaljške,od katerih ostanejo le ne-

*

kaki intercel.mostički,se stisnejo ena ob drugo in postanejo
pri tem prizmatične ali ploščate 5 lahko bi rekli,da se torej
tvorilne mezenh.celice že a priori osteoblasti. Imajo plasto-
konte , elcsentrično jedro, ob njem vahnole s centriolor, Osteo¬
blasti,kot zdaj smemo imenovati mezenh,celice,nalagajo kost
na površino. Nekateri zaprti osteociti se v celoti kataplastič
no spremene v osnovno substanco. Poapnela intercelularna sub¬
stanca je dozdevne homogena,faktično pa ima gosto fibrilarno
strukturo. V nadaljnem gredo iz prvotne osifikacijske točke,
t.j, iz opisane poapnele mase,v okolno tkivo prečke v obliki
radija in vzporedno s površino in se mrežasto družijo. V nasta
lih luknjah teko žile,stene luknje in zunanja površina prečk
pa je pokrita s osteoblastičnim epitelom, Nastali mreži se še

- 51  -

pridruži mreža pravokotno na površino. Tako 'nastane ogrodje,
ki raste edino potom osteoblastičnega epitela,ker poapnela sub¬
stance drugačne rasti ni zmožna. Ostalo tvorilno tkivo na po¬
vršinah se' izpremeni tako,da njegove celice prevzamejo vrete¬
nasto obliko,med tem ko osnovna substanca dobi fibrile,ki na
'površinah stvorijo periost. .Po tvorbi prvih prečk izginejo na
njihovi notranji površini osteoblasti in na njegovo mesto se
vselijo osteoklasti,ki uničujejo že nastalo kost in tako nare¬
dijo prostor za možgane. Princip resorbcije in apozicije gre¬
sta tudi tu roko v roki.

Pri tej osifikaciji je vezivo prevzelo vlogo kostnega hrustan¬
ca. Kost je nastala direktno iz mladega mez.veziva. Tkivo lo¬
banjskih kosti pa ima potenco ob priliki razvijati hrustanec.

Če mlado lobanjska kost zlomimo in ne pustimo,da bi rasla,tvo¬
ri tam mezenhim hrustanec.

. III. Metaplast.ično nastajanje kosti .

Osifikacija po metaplazi.ji je pojav,da se hrustanec direktno

t

pretvori v kost,t.j. : Hrustančne celice hrustančno preformira-
ne kosti postanejo nazobčane,osnovna substanca pa poapni. Ta
pojav opazujemo pri rahitični kosti,pri rogovju jelena in srne,
pri ključnici in gotovih delih mandibula. Pri ključnici in man-
dibuli pa je bilo dokazano,da nastaneta perihandralno iz meh¬
kega hrustanca,periost pa tvori sekundarno na različnih mestih
hrustanec in ta sekundarni hrustanec lahko preide direktno v
kost. Ta prehod se tem lažje zamenja z genetskim,ker je primar¬
na kost z velikimi celicami in pičlo osnovno substanco podob¬
na sekundarnemu hrustancu. Periost ohrani vse življenje spo-

- 52

sobnost,da ob priliki,predvsem tam,kjer je potrebna hitra rast,
tvori hrustanec (prelom cevastih kosti !) Ta sekundarni hrusta¬
nec pokosteni perihindralno ali enhondralno,lahko pa poapneli
periost tudi propada.

Pretvorba prepleteni kosti v lamelarno .

Kost s prepletenimi vlaken tvori pri novorojenčku perihondral-
no nastale, kosti,v šilih in povsod,kjer gredo kite v kost. Se¬
stavljena je iz mrežja tanjših in debelejših fibrilnih svežnjev,
zvezanih s poapnelim lepivom ih omejuje prostore za žile. Ta
kost pa se. nadomesti z lemelarno kostjo deloma tako,da se pri
povečanju kostne dupline prepletana kost potom resorbcije uni¬
či,deloma tako,da potom resorbcije nastajajo Haversovi prosto¬
ri,ki se sekundarno najagajo z lemelarnom tkivom.

Rast kosti

Kot smo videli,ja rast kosti vsota resorbcijskih in apozicij-
skih procesov. Rast po apoziciji dokažemo tako,da damo živali
v hrano barvo. Po gotovem času vidimo na površini kosti plast,
ki ni barvana. 0 rasti v dolžino se pa prepričamo če zabije¬
mo v kost žebljička,zmerimo razdaljo,po gotovem času jo zme¬
rimo ponovno. Smer foramen nutricum nam pove,v katero smer kost
hitreje raste.

Razvoj sklepov

Prvotni nastavek za hrustančne skeletne dele je popolnoma kon-


- 53  -

tinuirano' prehodno tkivo.(To je oba hrustanca v bodočem sklep¬
nem delu nista ločena,med njima je prehodna tkivo). Vendar je
nastavek za sklep že v času,ki nastopajo na hrustancu prve iz-
premembe,viden kot gostejša masa vezivnega tkiva,ki veže oba
konca hrustancev. Predstavlja gostocelično ploščo z zdebelje-
nim robom,ki je na zunaj kontinuirano pokrita s perihihondri-
jern. Med tem ko perihondrij na distalnem koncu falange,kjer no¬
si falanga breme,prehaja direktno v hrustanec,se na bodoči gla¬
vici vidi obod kapsule po tipični razporeditvi jeder ( peri-
hondrija). V vezivni plošči se lementi razdaljajo in pride do
razpok : v sklepih,ki imajo meniskus,pride na vsaki strani vz-
mesne mase po ena poka,vmesna masa ostane meniscus. Pri navad¬
nih sklepih pa to vezivno ploščo asimilira hrustanec,navadna
razpoka v plošči pa se nadaljuje med perihindrijem in neko zu¬
nanjo fibrozno plast j o,ki postane kapsula,vse do oboda te kap¬
sule-. Še le pozneje se notranja površina kapsule razrahlja
v kožico,bogato na žilah in prevlečeno z endotelom,ki ima se-
kretorično sposobnost (Synovialis,synovia).

Razvoj vretenc

Pri sesalcih so vretenca zvezana z vezivnim aparatom. Vreten¬
ca se razvijajo okrog chorde dorsalis. Ta predstavlja spočet¬
ka enakomerno tanko povesmo celic,ki se dado izolirati in je
obdano s tenko kožico. Na obeh straneh povezma se razvrščajo
prasegmenti,katerih notranji del se razrahlja in obraste konč¬
no chorde,zunanji se večinoma spremeni v musculaturo. Ker se
mentacija "vretenc ne odgovarja oni prasegmentov,ampak nastane
vretenec iz sprednje (zgornje) polovice enega in zadnje (spod¬
nje) polovice kranjalnejšega prasegmenta,pridejo mišice koj na

- 54  -

svoja pripetišča. Prvotni mezenhim se potom delitve celic
zgosti okrog chorde v gosto celično tkivo,ki se tam,kjer na¬
stane vretence krnalo osvetli : celice postanejo več je,tvorijo
med sabo najprej prohondralno,potem protohondralno substanco
in se tako razrinejo. Ta pojav pohrustančevanje je v zvezi s
povečanim rastnim pritiskom,pri čemer se kordalne celice iz-
stisnejo v intervertebralne odseke,kjer ze zaradi lastne mno¬
žitve prevzamejo obliko vretenastih odebelitev. Pel chorde pa
kolikor ga je še ostalo v hrustančnem vretencu,se pri slede¬
či osifikaciji uniči,njegon lijakasti prehod v intervertebral-
no vreteno pa lahko gre kot brezceličen odsek še kozi epfizo.
Tkivo med vretenci se na površini izpremeni v koncentrična
vlakna (anulus, fibrozus),notranji deli pa v vezivni hrustance,

' V^uJ -'V- Ji* J. V/.> :  . _ ,

ki obdajo kerdalna nabreklino. Zaradi pokončne hoje in ker se
pojavi v njej sluzasta tekočina,se mehuričaste celice razle¬
tijo in deloma stisnejo v cordalni reticulum. Sluzasta masa
se gosti v septa,ki ločijo večje gruče teh celic,znotraj ka¬
terih grup so manjše grupe zopet ločene po masi detriusa t.j.
zgoščenega sluza s propadlimi celicami. To mehko tkivo prepo¬
ji pozneje mehki vezivni hrustance in postane še redkejše.

Tako nastane mešano tkivo : muleus pulposus,neke vrste rudi-

mentarne slepovne votline.

Zastavek hrbtenice je torej sklerotom. (Gl.nadaljevanje na
drugi Btrani naslednjega lista.)

Razločujemo :

1.) Rdeči kostni mozeg  ali hematoblastični mozeg je rdeča meh¬
ka masa in se nahaja v vseh fetalnih kosteh,pri odraslem
v vretencih in drugih kratkih kosteh,v kosteh lobanjske
baze,prsnici in rebrih. Sestoji iz vezivnega,skrajno než¬
nega opornega ogrodja,zgrajenega iz razvejčenih vezivnih

Kostni mozeg

- 55

celic,katerih izrastki gredo v vseh smereh med elemente mozga
in sedajo na stene mozgovnih dohlin in spongiosnih prostorov,kjer
tvorijo fino kožico,ki se da odstraniti,pa tudi na večje žile.

Po Golgi-jevi metodi se vidi,da je iz izoliranih celic,ne is re-
ticuluma. Y  luknjah tega ogrodja dobimo sledeče elemente :

1 . ) mieloblaste, 2,) pseudoevsinofilni mielociti, 3.)  oksifilni
mielociti, 4 ,) krovni granulociti, 5  .) haematogO'hi ; j'e ' 6 ,) eritro-
blasti, 7 .) eritrociti, 8 .) limfociti, 9 -J-pitanke, 10 ») mega-
cariociti, 11,) policariociti 5  (histiociti)-Arterije,ki teko
često aksijalno,preide jo'v široke sinozne vehe brez mišic in
valone in so tako tanke,da jih vidimo lahko le v profilu. V od¬
raslem rdečem mozgti so še maščobne celice.

2. ) Rumen  1_ kost "ri i _mo zeg  se riaha ja v dolgih

kosteh pri odraslih sestoji v glavnem : iž ‘-maščobnih celic,nasta-
lih iz celic vezivnega ogrodja potom' nabihahje masti.
5.) Gelatinozni  _ m n z  ’ e'- : g  „ Nastane iz rumenega po

'atrofizi(serozni)maščobnih ceidci ' 1  ”

4 » j P r i m a r n i _ m o z e g  je -predhodnik' rdečega in podo¬

ben,kot kambrium plast,zdrizovini razvejčenih’anastomozirajočih
celic. Po nastopu limfocitov nastane

5.) h i m f o i d n  i_ m o z  e g,ki se izdiferencira (po dife¬

renciaciji limfocitov) v rdeči mozeg,

. P e r i o s t

je čvrsto fibrozno tkivo,važno za rast in regeneracijo (prellom!)
kosti. Najdebelejši je tam,kjer je kost-'neposredno pod kožo,naj¬
tanjši,kjer izhajajo iz njega mišice ali so na njem,ni ga,kjer
■se nasaja kita. Ima 2 plasti ;

■Ir) Zunanja plast pretežno podolž prepletenih svežnjev kolagena,
.nekaj--elastike, preče j žil,

2 .) -.Nežne jšarnotranja plast,ki ima tudi elastiko in mnogovveziv-r
nih celic. \ čpr-i

Embrionalni, periost glej .pod -enhondralno -psifikaci.jp ; ! n. •

. Iz- peri osta žare v.;kost Scharpejeva vlakna.: - •: : -

Prasegment sestoji iz dermatoma,ki daje- vezivo--sakutis,m-yotoma
za skeletno musculatu.ro in sklerotoma za vertebro.- Sklerotom je
ventromedidni del prasegmenta. Material sklerotoma se od obeh po¬
lovic razširi v ventradni in medialni smeri in oBda hordo. Po
hondrcgenezi nastane hialini hrustanec(gl.zadaj.pod "razvoj vre¬
tenc"). Hordo obdaje poznejši c or pus, me dular no Cev pa arcus ver-*-
tebral.(v transverzalnem prerezu!) Na longitudinal n6m pz 1 8z*©zn so
pa sklerotoni urejeni ob chordi kot primarniscelerotomen. Ti se

56  -

razdele počez in nastane iz zgornjega dela spodnjega in spodnje¬
ga dela zgornjegaskelerotoma sekundarni.Spremeditrijo skleroto-
ma se prerede miomeri in hrbtenica postame prožna.

- Mišičevje

ss =5 sz as sz  as ss ss ss s: ss ss ss ss =ss=: === 2 =

Elementi mišičja kot tudi živčevje nastopajo le v zvesi s veziv¬
nimi elementi.

A.)  Gl a d,k  o mišičje  se nahaja v področju simpatika,
Gladka mišična ali vlakno oelica ima vretenasto obliko s špiča-
stim ali razcepijeniija koncem,izjemoma(v velikih žilah)je razvej-
čana in anastomosira s sosednimi. Dolžina : 22 - x /2 mm. Najdalj¬

še »o v črevih in nosni ložesni. Jedro je okroglo,ovalno,pali-
často»je sredi celice in se s kontrakcijo izpreminja. Ob njem
»ta cehtriola. Fibrile niso enakomerno razporejene in jih vidimo
le v dobro fiksiranih in nehontrahiranih vlaknih. Od njih je
vlakno v prerezu punktirano,enakomerno ali neenakomerno, lahko
se združujejo v stebričke. Včasih so pa ob periferiji : fibri-
larna cev. Fibrila je pozitivno enoosno dvolomen(kot kol.)kon»
traktilni element, larhoplazma je okoli jedra zrnata in včasih
vsebuje pigment. Zaradi lokalne kontrakcije vidimo kontraktil-
ne vozle,ki močno lomijo svtlobo in se močno barvajo. Mišično
vlakno izoliramo s 35$ N 2 OA. 1.) Vlakna se lahko združijo v
tanke avežnje,ki tvorijo nekako mrežo(2ile,m.ciliaris) 2.)

Lahko so tudi posamezna vlakna raztresena(ductus deferens.)

3.) Lahko tvorijo kozmate sklade in kompaktne mase (uterus).

Pa tudi v tem slučaju so večji svežnji ločeni od manjših po ve¬
zivnih septih,ki vodijo žile,živce. Kjer so vlakna tesno eno
ob drugem,so združena z najnežnejšo kožo,skupno dvema vlakno¬
ma. Ta fibrozna membrenela je v zvezi z močnejšimi septl in se
enako barva. Spikrofubainom barvana se vlakna umaknejo od mem-
branele,s katero ostanejo v zvezi po tankih izrastkih ali ne,
barvajo se rumeno,membranela rdeče. Med vlaknama ostane torej
rdeč mostiček.

B.) Progasto  m i š i & j ali skletno.  Fibrilarna
struktura se o prostim očesom opazi predvsem če se med fibri-
lami mnogo sartosonov. Vlakno,ki se da Izolirati,je 9 debe¬
lo,kar zavisi od preciznosti dela,hrane etc.,12 cm dolgo ob-
tika s vlakna končajo špičasto(če končujejo v notranjosti mi-
šioe),keglaeto,včasih(v jeziku in muskalaturi razcepljeno,če
pa smer mišice ni enake smeri kite,pa poševno odrezano. Vlakno
je ovito sarkolem,ki pripada le progastemu mišic ju.To je ela-

- 57 -

stična kožica,ki pa ni niti iz elastičnih niti kolagenskih ni¬
ti. Jeder' je več (!)> s0  okrogla,ovalna,paličasta in leže tik
pod sarkolenom(!) Sarkoplazma je ostanek protoplazma myoblasta.
Sarkozomi so zrnca,ostanki onih plastozomov,ki se pri razvoja
niso bili razvili v fibrile.(verjetnejše pa gre za paraplazma-
tične tvorbe,ki so v sveži s presnovijenjem) . kj.e.r jih je do¬
sti, in dosti jih je tam kjer mora mišica neprestano delati., je
vlakno od njih temno,motno(masseter,srce!),druga vlakna so-svet
la. Razporeditev fibril je različna. Pri človeku je od njih
sarkoplazma enakomerno punktirana. Več se jih lahko združuje
v svežnje,med katerimi savzema sarkoplazma različno obliko,rav¬
najoč se po svežnjih. Svežnji v prerezu je Cohuheimov prostor,
poliedrični. Hišo stalni,lahko razpadajo v punktacijo. Mišice
v krilih insektov so drugače grajene kot v nogah. V krilih hy-
drophiluza picensa,rastlinojedega hrošča s počasno,dolgo kon-
trakcijo svojih mišic,je vlakno sestavljeno iz izredno debelih,
v prerezu okroglih fibril,radiarno nameščenih v radiarnih ki-
astih prostorih,ki jih loči obilna sarkoplazma z maso sarkoso-
mov. Prerez vlhkna v nogi pa kaže enakomerno porazdeljene po-
ligonalne snopiče fibril,ki se sde votli,teh pod sarkolemom.
pa jedra. Diticus marginalis,mesojedo hrošč ropar s hitro kon-
trakcijo in kratko trajajočo vlhkna tega kažejo v nogi listna¬
te,daljše in krajše,radiarne snopiče fibril,ki.potekaj o k cen¬
tralnemu snopu sarkoplazme,vsebujoče jedra,

Pibrila nekonko hiranega mišičnega vlakna se razlikuje, od kol.
fibrile v tem,da 1.) pri postopku s fenolom ne kaže dvolomno-
sti, 2,) vsebuje, izmenjajoče se člene različnih fizikalnih in
kemijskih lastnosti. V vlaknu samem so fibrile razporejene ta¬
ko, da pridejo odgovarjajoči si členi v isto višino in nastane
tako progavost ! Progavosti sicer ne bi.videli in je tudi v
kontrahiranem vlaknu ne vidimo. V alkoholu razpade fibrila v
amsotropne(dvolomn$diske(Q),ki pa podolž razpadejo v "sarcons
61čments",ki so elementarni deli fibrile. Če pa vlakno damo v
HC1,diski propade jo,ostane jo pa dvolomne plošče Z,ki so,pri na¬
vadnem vlaknu med ploščami Q.

V mišičnem vlaknu torej vidimo : 1.) Anisotropne,temne odse¬
ke Q 2.) Izotropne,svetle odseke 5. 3*) Svetli odsek ima na
sredini anizotropno ploščo Z,na obeh straneh le te pa pri ži-.

,v ^

valih (M) še anizotropno ploščo H. 4.) Anizotropen Q ima na
sredini izotropno ploščo h,

Mišično vlakno je torej progasto,ker so fibrile progaste. Moš-

- 58 -

nosti pa bi bilo več : 1.) Fibrile so progaste,sarkoplazma ho¬
mogena.

2. ) Fibrile homogene,sarkoplazma pro¬

gasta.

3. ) Fibrile in sarkoplazma homogeni,v

sarkoplazmi pa bi se nabrala v go¬
tovi višini in presledkih zrna,za¬
radi katerih bi videli proge.

4. ) Progavost od fibril,ki bi nabrekni¬

le od alkohola in jabolčne kisline.
Kontraktilnast fibril študiramo na kontraktilnih valovih arto-
podrov. Sestoje se iz kontraktilnih odsekov vedno manjše po¬
polnosti , tako da imamo počasen prehod v mirojoče vlakno. Če
vlakno mehansko vzdražimo,da se kontrahira,se v njem lastnosti
predvsem optične,spremene : 1.) Postane krajše,debelejše. 2.)
Progavost ožja, 3.) lomnost se zviša, 4.) Q členki postanejo
manj lomeči,v njih pa h bolj lomeč, Z zgubi svojo dvolomnost
in se stopi s 8 v močno lomečo ploščo.

Ivesa kite z mišico je manj trdna kot s kostjo : Z močnimi lu¬
gi se kita gladko loči od mišice ; v 55° C vodi odstopi vlak¬
no od sarkolema , ki ostane v zvezi s kito. Sklepamo,da je le
sarkolem s svojim kol.fibrilami trdno zvezan s kito,oz. s pe-
rimiziji. Različno število vlaken mamreč spaja perimizium in-
ternum (interstic ) v primarne,več teh pa močnejše vezivo v
sekundarne etc.svežnje,celo mišico pa pokriva perimizium ex-
teruum. Perimizium interuum nam pokaže svoja vlakna le,če ga
inpregniramo s srebrom in obdaja tudi kapilare : mehitivno ve¬
zivo. Drugi perimiziji nam jih pokažejo z navadnimi metodami
in vodijo večje žile in živce : fuetralno.- Po drugih bi pa
bilo dokazano,da obstoji direkten prehod miofibrile v kitno
fibrilo ; embrionalna muskulatura nima sarkoloma,pa vendar lo¬
či kost. Žile se razvejčujejo po perimizijih in se znotraj
primarnega svežnja razvejčijo v kapilare,ki oblegajo posamez¬
na vlakna kot mreža z anastomozami v višini jedra. Limfne ži¬
le so v perimizium eksternum,interuum jih nima. Živce gl.pri
živcih. Y  prečnem prerezu vlakna torej vidimo fibrile lahko
kot : 1.) enakomerno punktacijo 2.) Če se jih več druži,vidi¬
mo stebriče kot Cohnheimova polja,med temi sarkoplazma. 3*
podolgovate»listnata polja (pri srčni) 4.) fibrilske obroče
če so fibrile le na periferiji.

G*.l„S_r_č_n_a_^l_n_s_c_u_.l_a„t_^ = r_|__i Progavost srčnega vlak

na je le kontrakcijska  progavost ki je zaradi obilice sarkoplaz

_ 59  -

me in sarkosomov nejasna. Sarkosomov je mnogo predvsem na po¬
ljih jedra,so rumenorjavi,oranžasti,iz lecitima in se s sta¬
rostjo vedno močneje barvajo. V prerezu vidimo aksčalno priz¬
matične svežnje fibril,periferno pa radirani,listnati.- Vlakna
so torej v nekem smislu progasta,a mnogo tanjša od progastih
(skeletnih),- 22 u,v kislinah ne razpadejo na diske,imajo mno¬
go sarkosomov, jedro je na sredini,nimajo sarkolema,ampak neko
fino kožico,membranello. Vlakna se potom anastomor vežejo v
mrežje,tako da njih razvejčeni ali navadni konec vidimo le v
osciih in obročih srca. Fibrile oz. njih svežnji teko kontiuni-
rano preko cele mreže ! Z makeriranjem dobimo stopničasta,to¬
pa vlakna. Na svežem fiksiranem vlaknu se vidijo v gotovih pre
sledkih močno prečne črte,predvsem ob anastomozah,v traleku-
lah in papilarnih mišicah. Del med dvema takima črtama je če-
sto podoben odlomku,ki ga izoliramo pri maceriranju. Ker torej
pri maceriranju s KOA dobimo slične odlomke in ker se z Ag slič
ne črte barvajo črno,so I.smatrali odlomke za mišična vlakna,
prečne črte pa za njihoba stikališča, lepi-vo. A to ne drži :

Z Ag se namreč ne obarvajo one črtice,ampak raztrgani delci
membranele. 2.) Fibrile kot vidimo,gredo nemoteno skozi one
črke . H.ČEte so smatrali za ustavek,namenjen interticialni
rasti vlakna. To ne drži : v embrionalnih vlaknih črtic ni,pa
vendar rastejo, III. Smatrali so jih za neke kite. Ne drži :
niso dvolomne,ne nabrekajo v kislinah. IV. Črte so najbrže op¬
tično gostejša snov,ki ima uravnajoČi vpliv na potek kontrak-
cijskih valov. (Vlakna kaže na obeh straneh različno stanje
kontrakcije.)

Pri ovci najdemo pod endocardom ventricla niti ali prečke,ki
so razvejčene,mrežasto vezane in po vezivu ločene od myocarda:
to so Purkinjeve niti. Prestavljajo verige prizmatičnih ali
poliedričnih,jedro vsebojočih tvorb (stanic oz.vlaken je na¬
pačno !) z obilico protoplazma,na katerih površini tvorijo us-
čipnjene fibrile,nepretrgano gredoč skozi verigo,prečno črta¬
no skorjo. Celokupnost teh niti nastopa pri človeku v His-ovem
snopu in Tawarjevem vozlu. Ta sestoji iz neke vrste vlaken z
maso aksijalne,svetle sarkoplazme,meje med vlakni so označene
s vščipom,a fibrile se ne nadaljujejo continuirano kot pri
Purkinjevih.vlaknih.

1  *) u-radka mišična vlakna ( celice) se razvijajo
podaljčujočih se celic mezenhima,ki se dele in o-

hranijo vse življenje snačaj enojedrnih celic.

- 60  -

2.) Mišice znotraj membrane nekaterih žlez(snojnice)

in mišice v včeh so iz ektodermo. 3.) Progasto mišičje je po¬
večini iz prasegmenta na obeh straneh chorde. 4.) Mišice v
koši,na glavi,očeh,lične,srčna,nastane jo na licu mesta iz me-
zenhima,- Spočetka poliedrične celice myotoma,myoblasti,raslo

v embrionalni osi v dolžini,s njimi plastokonti,a jedro se de¬
li še le,ko še segmentacije zgubi in nyoblasti prerasto myo~
fragmo. Prečna progavost zgodaj nastopi,fibrile pa bi nastale
iz podaljšujočih se plastokontov,ki pridejo na površini,v cen¬
tralnem delu pa še ostanejo nekateri in plastosomi kot rezer¬
va. Te homogene fibrile potem nabrekajo,pride do segmentacije
(Q,J,etc.) Na periferiji nastane plašč debelih fibril,fibrilska
cev. Iz teh fibril pa nastanejo generacije novih.- Vlakna se
množe a) iz reze^nega materiala na robu myotoma b) s podolž¬
no cepitvijo a le tako dolgo,dokler ima vlakno znotraj še kaj
jeder.(pri delitvi pride jedro na površino !) Rast mišice v
debelo pa temelji na povečanju debelosti vlakna in na pomnožit-

vi vlaken. Vezivo mišičja je iz mezenhimatskih elementov der-
matoma,ki se prištulijo vmyotom.

§„ 5 _r j£_o_l_i__g_§_ i  Ko rast mišice ne more slediti hitremu raz-
mikanju nazadišča ih pripetišča,se kontraktilni plašč fibril
v večji ali manjši površini zgosti,zdebeli,jedra pa se razmno¬
žijo v cele stebre; končno se zdebeljeni plašč odkrha in pri¬
de kot sarkolit med vlakna,kjer se resorbira. Jedra silijo na¬
razen, in na njihovi površini nastopajo nove fibrile v zvezi
starimi. Tako se vrši rast bujno v dolžino. Če pa je potrebno,
lahko vlakna tudi propadajo.

Vi'. Živčevje.

Elementi živčevja so 1.) ganglijske celice,ki se združuje j j
v ganglije in 2.) oporne živčne celice,t.j. gliozne celice.
Živčna celica je sestavljena iz telesa oz.prave celice in živ¬
čnih niti,podaljškov,t.j.neutita in dendritov. V kosmanen vla¬
ken, za katerega uporabljamo le svež material,opazimo različno
debela vlakna,(debelejša močneje lomijo svetlobo)z miclinsko
ovojnico,Schmidt-lattermanove zareze,Ramvier-jeve obročke,
Mozgovni tulec ali miclinska nožnica obdaja vlakno v debeli
plasti. To je mehka,živobela,ostrokonturna,dvolomna substanca,
ki se na zamrlem ali insultiranem vlaknu zgoščuje in grudasto
razpada,kar preprečimo z Osmijevo kislino,pri čemer se strdi

61

in postane temnejše barve kot mast. Kemično je iz tolšči po¬
dobne snovi,ki vsebuje še nekaj beljakovine in roževini po¬
dobni neurokeratin,ki preprega mielin v obliki mreže in ga do¬
bimo,če vržemo mielin v eter,alkohol,(mielin se stopi,ostane
mreža). Mielin v vodi in razredčen NaCl močno nabreka,pojavi
se slojevita struktura,pri čemer se topljivi deli ločijo od
netopljivihj v prerezi* pa nabrekne v obliki oblakov: to so mie-
linske formacije.- Samo mozgovni tulec ima centralno živčevje
in n.opticus. Periferni cerebrospinalni živci imajo vrh te nož¬
nice še Schvmnninovo nožnico ali nenrilem,t.j. brezstrukturna
elastična kožica,na notranji površini katere so v mielin vtis¬
njena eliptično jedra z malo protoplazme. Pri teh vlaknih vi¬
dimo v razdalji 0.4-lsnn Rauvir-jeve obroče :  na teh mestih mis-
lin ostro neha in vlakna je pokrita samo s nenrilenom. Med dve¬
ma obročema je interanularni segment. V tem opazimo(pa ne pri
vseh vlaken) v kratkih presledkih in v istem ali nasprotnem
smislu si sledeče poševne zareze v smislu,ki segajo do vlakna
in dele segment v cilindrokonične podsegnente ; to so Schidt-
lattermanove zareze. Te so v zvezi z nekim opornim fibrilarnim
tkivom v obliki špiral,ki gredo od aksona(=nenrit)navzven do
nenrilema narejajoč lijač. Predno se nenrit razplete,zgubi naj¬
prej mielin,tik pred razpletom, še nenrilem. Vlakno postane
golo kot pri izstopu iz celice.

1. )Vlakna z mielinom in nenrilenom  ( ) (ceretros-

pinalni periferni živci). Okrogla,gladka,ostroomejena vlakna,
debelosti 2 - 20 u, kar zavisi od dolžine in starosti. Sestav¬
ljeno je iz nenrofibril,medsebojno vazanih po nenroplarni.,vse¬
buj oči zrnca. V Osmijski kislini fiksirano in s kislim fiksi-
rom barvamo vlakna pokaže fibrile kot rdeče,navidezno pararel-
ne niti,v prerezu pa enako punktirano polje. Na površini nem-
rita se nenroplazma zgošča v azolem. Ob R.obročku,kjer so fi¬
brile gostejše,stisnjene,razcepijene,je azolem združen s nen¬
rilenom po obročku lepiva. Po AglITOj  nastanejo na tem me3tu po
redukciji R.križce,navzdol in navzgor pa Prammanove proge :
dokaz,da AqN0j vdira, le tam,kjer ni mielima in po vlaknu pro¬
dira dalje»reducirajoč se v fazah.

2. ) Schwannove nožnice ni v  ce ntralnem živčevju  in opilensu.
Mielin stvori sicer nekako ovojnico,ki je mestoma prekinjena,
Schidt-L. zareze in golgijevi lijaki(spirale)so pa seveda tu¬
di tu vlaknu v oporo. Vlakno obdaja nenroglija ektodermalno-
epit.izvora.

3. ) Vlakna z nenrilenom,brez mielina.  (vlakna ob izstopu iz ©e-

- '62  -

lice in na koncu,embrionalni živci,simpaticus,olfaktorius).

Od neurilema oBdano vlakno ima ali značaj nevedenega neurita
ali svežnjev neuritov(simpatic,olfaktorius). V prerezu vidimo
sekundarne svežnje vlaken,vlakna pa razpadejo v fibrile,

4») Vlakna brez mielima in neurilema  imajo lahko varicozne na¬
brekline ( živčni končiči,embrio)

Y_e_§_i_v_g_ __l_i_.Y_g-6._Y_i Vlakna se združujejo v debelejše,

tanjše snopiče,vezane po anastomozah. To je živec. Vsak sno¬
pič je obdan iz vezivnih cone,lamel,med katerimi so poke,laile
z eniotelom : perineurij. Od perineurija segajo v snopič ve¬
zivna septa,endonerij,ki se v notranjosti razcepi v fino vezi¬
vo,ki loči posamezna vlakna. Več snopičev druži epineurij iz
tipičnega lamelarnega veziva v živčno deblo.

_==c==~= ; ==2=--i-l-l=i Različna oblika

odgovarja različni funkciji. Velikost 4-150 u.

A. ) Celica spin.gauglija  pripada sensirilnemu korenu,predno se
ta združi s motornim. Je velika,okrogla,zvelikim okroglim jedrom
enim mielinskim podaljškom,ki se razcepi : en razcepek gre po
zadnjem korenu v hrbtni mozeg,drugi na peritenzo,celica ima
membrano,ki se nadaljuje v Schwannerjevi možnici navzven od tod
vlaknat ovoj,ki odgovarja endoneuriju,prilegajo z notranje stra
ni epiteljalnim podobne celice,amfociti ali profociti,plošate
razvejčene.Jedro ima membrano mulkeol malo hromalika. Zrnata
protoplazma ima objeden pigm.zrnca. Akson se po izstopu keg-
ljasto razširi. Diference : 1.) Akson se klopčičasto zavija,
predno dobi mielin. 2.) Predno dobi mielin,se aksor razsnopi-
čuje in združuje,nastane jo okna ; 3.) celica ima kačaste iz-
raske. 4.) Izrastke,ki se končujejo v kij. Gelica še vsebuje
1.) neurofibrile 2.) Kepast,grnčast citohromalin,imenovan tu¬
di higroid. Nisslove telesa. Z ozirom na razporeditev tigroi-
da je več tipov : a) velike svetle celice s brezhigroidnim
obročem,ki mu sledi venec tigeroida,potem padifuzno zrnast,ob
jedru gostejši tigruid. b.) vsa citoplazma je polna gruč,zrn
tigroida. c.) podolgovati,koncentrični kupčki,prag§-tigroida
OKOLI JEDRAlligroid se barvaz jedrnivu barvili,in je kemično
enak hromalinu. 3.) sfero s centioli vsaj v mladosti. 4.) Apa-
rato reliculare interno,t.j. zrnato zdebeljeno,v rahlo mreže-
vino se prepletajoče nitje,ki vitoli ne doseže niti periferi¬
je,niti jedra. 5.) Trofospon,od celične membrane v notranjosti
do jedra segajoči v solidni ali votli podaljški,

B. ) Celice sumpalika  K multipolarnim celicamsirupalita,ki ima¬
jo mnogo podaljškov,od katerih je eden neurit spadajo :

- 63 -

1. ) Clica z muogimi,kratkimi,  splošč.dendriti s prol.kocenica-
mi.Neurit ima kolaterale.Motorična

2. ) Celica z dolgimi razvejčenimi dendriti,  asociacijska.

3. ) Celica s akson dolgi mi, v deblo živca vpletenim dendriti.

Telendsndrion aksona ina sploščene podaljške,je/elicula-
ren.

4. ) Celica z golim razve jčenim neuritom, po katerim se vije
Spiralno vlaken,ki se razvejči po celici obdajajoč jo kot mrež-
je s ploščatimi nabreklinami in ki kot dovajajoče motorično
vlakno nosi vzburjenje na simpatično celico.

5. ) Cbromafina celica,m ajhna celica brez izrastkov,ki šeni
bila razvita v gangl.celico,in se s chromovo kislino in nje¬
nimi solmi barva ruiieno. Nahajajo se v vejah vaša spernatica
v paragonglion carotikum,v rimp.ganglijih.

C.) Celice v centr.organih.  V centralnih organih imamo celi-
ose brez membrane (ovoja) in z mnogo tigroida :

1. ) Tip Golgi I . v sprednjih rogovih hrbtnega mozga,nulens
dentatus,oliva, bo 8 dendritov se razvejči,stanjša v fine,tr¬
naste niti. Kegljasto zdebeljen neurit prihaja iz celice ali
dendrita,ima kolaterale. Pri vstopu v bel dolž mielin,pri iz¬
stopu neurilem. Nemofibrile potekajo paralelno,ločnato zavi¬
jajo iz dendrita v dendrit,tvoreČ v celici periferno zono in
centralno zono okrog jedra,se zberejo za akson v Čigar vratu
so tako goste,da jih ne ločino(razcepile se) Ob velikem,ovo-
idnem jedru z malo hromalina je nekaj runeno-rjavega pigmen¬
ta, in velik oksifilen z vaknolo.

2. ) V Clarcovem stebru  so vretenaste celice,z malo izrastkov,
od teh 2 polarna. Excentrično jedro,mnogo pigmenta,tigroid

ob robu,neurit dendrita.

3. ) Tip golgi II.  V zadnjih rogovih hrbtnega mozga(senz!) in
v skorpi možgan,so multipoiarni z razvejčenimidendriti,neu¬
rit se še znotraj centralnega sistema razvejči v bogato vej-
jevje.

4. ) Piramidaste celice  v skorpi nekaterih mošgan. Vršni iz¬
rastek gre z vrha piramide vse do površjo možgan s kolatera-
lami in razcepkom. Iz oglov baze gredo kocinasti dendriti neu¬
rit pa iz sredine base ali iz močnejšega dendrita vodi narav¬
nost v možgansko bel, odda ja j oč s površino vzpo'redne ali reto-
gradne kolaterale.

3.) Grmičasta celica  v Ammomovem rogu. Iz baze izhaja gosto
korenje,med tem tanek neurit,vršiČni izrastek se šopasto raz¬
vejči .

6. ) Purkinjeve celice  na meji zrnate in molekularne plasti v

- 64 -

malih možganih imajo.jajčasto telo,ki gre navznot v špico,iz
te izhaja neurit oddajajoč pravokotne in retogradne kolatera-
le 5 na nasprotnem polu izhajata iiečinona 2 horicontalna den-
drita,ki preideta v več pokončnih vej,te pa v gost grm tanke¬
ga ,trnastega vejevja,ki sega do površine cerebellun-a.

7«) Zrnaste celice  v cerebellum-u imajo majhno 4-10 u okroglo
telo brez tigroida,ki je izpolnjena s ogromnim jedro ; Nekoli¬
ko dendritov s teledendrioni $ neurit se dviga v molekularno
plast,se dikolonično razcepi v dve veji,ki dolgo teieta vzpo¬
redno z zavoji.

8.) Šopaste košaraste celice.  V molekularni plasti cerebelun-a.
Multipolarna.Neurit paralelen s površino,oddajo mnogo navznot
usmerjenih kolateral,ki se na meji okol plasti razcepijo v
teledendriovne in objemajo purkinjeve. V citoplazmi gangl.ce¬
lic dobimo razna zrnca : 1.) Altmannova zrnca,ki se barvajo

s fuksinon.

2. ) Pigmentna zrnca,

3. ) Mesta,kjer se vrši oksidacija,

9») Mitralne celice  v bulbus olfaktorius so podobne košatemu
s jajčasto celico kot korenom,iz katerega vodi centripedalno
neurit.

Periferne epiteljalne gangl.celice  dobimo v nosni sluznici in
to je izjema. Sluznica ima v cilindričnem epitelu celice z
okroglim telesom,ki pošilja na površino izrastek s kocinico
na vrhu,na nasprotnem koncu pa preide v neurit,ki vodi v pre-
plel nerva olfastorija in se konča z gostim grmičjem v bul¬
bus olfaktorius-u. Vonjalna celica je torej gnagljiska celi¬
ca, nameščena v epitel.

Q2orno_tkivo JL neurpgli|_ je nastala iz ektoderma in sicer de¬
loma 1.) iz cilindričnega epitela,ependima,ki po zaprtju mo¬
dularne cevi pokriva nastanek za možgane in hrbtni mozeg. Ce¬
lice ependima se navzven ne nehajo osko,ampak se vzporedno z
rastjo nastavka v debelino iztezajo v do periferije nastavka
segajoče izrastke. Ti se razvejčuje j o,posamezne stanice epen¬
dima zdrknejo v globino in se spremene v gliozne celice. 2.)
večinoma pa se gliozne celice razvijejo iz indiferentnih ele¬
mentov nastavka,ki se zgodaj po zrnati protoplazmi kot glio-
blasti ločijo od neuroblastov,ki se s svoje strani odlikujejo
po eosinofilni granulaciji jedra.- Glioblasti prevzamejo raz¬
ve jčene oblike in tudi izrastki imajo zrnca. Protoplazma pro¬
ducira na površini homogena vlakna,pri čemer se porabi. Končno
tvori le rob,iz katerega izhajajo vlakna. Pri odraslem imaamo

- 65

3 vrsta gloznih celic : 1.) Celice brez izrastkov se nahajajo
pretežno v sivi in po potrebi postanejo ameboidke,so ostanek
glioblastov,ki so vstalena prvotni stopnji. 2.) Celice z boga¬
timi protoplazmatičnimi izrastki,se nagajajo v okolici gangl.
celic in žil : to so sateleli ali trabanli. 3,) Celice z obil¬
nimi vlaknatimi izrastki,ki tvorijo površfAi°8#8jnico . To so
astrociti. Razlikujemo take z dolgimi in kratkimi izrastki ,

Pri prvih gredo izrastki lahko tudi samo iz dveh nasprotnih
koncev. V molekularni plasti so Bergmanove celice : drevesasti,
pararelni ali radiarni izrastki,bazalno celica. Impregnacija
z Aq kaže,da raste vlakna iz celic,druge metode pa,da so neod¬
visna od celic. Z osmijevo kislino in tresenjem jih izoliramo,
se le pogrezajo v celice. Nastanejo najbrže tako,da se vlakna
potom kuticulariziranja vedno bolj ločijo od izrastkov,in so

#

končno neodvisna od celičnega telesa. Kemično so sorodna z
neurokaralinom in le gredo skozi celico. S Gilmsa pikrofuksinom
se glija barva rumeno,kolagen glie pa rdeče. Kjer vlakno glie
pridejo v stik z vezivom(ob ),se paličasto razširijo in

zrastejo v meječo kožico. Neuroglia služi v oporo,izolacijo
živčnim elementom,posreduje prehrano,stvarja produkte presnav¬
ljanja. V  pataloškem slučaju se slednja funkcija zveže.

Zgradbe centralnega živčevja .

Na hrbtnem mozgu razločujemo : fissura long.ventralio,v katero
se vgreza piaemder,septum long.dorsale,iz glie,comissura an-
terior alba in grisla,com.posterior,canalis centralis,columma
anteriod,posterior od 8 cervicalnega do 12 prsnega vretenca
columma laterolis anterior,posterior intermedius ; siv je ob¬
dana z bel jo v obliki mielinskih podolžnih vlaken,deloma po¬
ševnih in prečnih. Belje po iz sivi radiarno tekočih lističih
vervozne in po iz površine navznot idočih septih glione narave
razdeljena,na vrhu pa pokrita s plastjo glie(subpia).Columni
lateralis se dorzalno pridružujejo, formalio reticalaris,t.j.
mešavina beli in sivi. Iz sprednjih rogov gredo mohorične,v
zadnje prihajajo senzibilne korenine. Rasciculi. Canalis centra¬
lis oblečen z ependimskimi celicami in obdan s substančno ge-
latinoso centralis (glia).

Siv je iz gangl.celic,neuritov,den&ritov,iz toledendriomov od¬
daljenih celic,glie in mielinskih vlaken. Celice so deloma v
grupah. V sprednjem rogu razločujemo ventralno in dorsalno

- 66

medialno,in dve taki lateralni grupi . Med obema je še lahko
centralna grupa, Porsalna medialna je iz majhnih celic,ki tvo¬
rijo comisursko grupo,ostale grupe pa iz velikih motoričnih
celic. Grupa o stranskem rogu,ki je center simpaliha,tudi iz
majhnih celic. Na notranji površini zadnjega roga,blizu comi-
sure,je grupa Clarkovega stebra,ki je močan na spodnjem delu
hrbtnega mozga,v spodnjem lumbalnem in zgornjem vratnem se pa
gubi. Ventralno od njega je stranska grupa,blizu nje pa srednja
grupa,- Vrh zadnjega stebra pokriva subpia,pod njim je Lissau-
erjeva zona s prerezom vlaken ; sledijo oska zona spongiosa z
marginalnimi celicami,potem pa substancia gelatinoza Rolandi
(glia) z majhnimi Gierkovimi celicami. Masa zadnjega roga,ki
sledi ima majhne vretenaste celice. So segmentalne razlike.
Potek neuritov.  1.) Motorične celice,teh neurit
po sprednjem korenu kmalu zapusti mozeg. 2.) fascicularne ce¬
lice ; vlakna dobe mielin in teko po fasciculih iste ali na¬
sprotne strani. 3«) Golgi II,katerih neuriti končajo na isti
ali nasprotni strani..- Neuriti dorsalnega korena pridejo iz
spin.ganglijev,vstopi jo deloma v lissauerjevo zono,deloma se
vlečejo v zadnjem fascikulu,deleč se v pokončno in navzdolno

• f

vejo,te preidejo v koloterale,ki končno prej ko slej vstopi¬
jo v zadnji koren,in končajo na različnih celicah (gl,sliko !)
Važne so kolaterali,ki teko k motoričnim sknicam v sprednjem
koreni iste ali nasprotne strani : preneso sensitilno vzburenje
na motorično celico,ta pa efektoričen opazi 2 refleks,- Vlakna
fascicularnih celic teko delj časa v mozgu ; komisurne celi¬
ce v sprednjih rogovih pošiljajo vlakna preko com.albe ventr.
v sprednji fascikel nasprotne strani,kjer se dele v navzgor-
nje»navzdolnje kolaterale,telteledendrioni pa končajo na celi¬
cah srednje zone(grupe). Na sličen način se obnašajo tudi dru¬
ge fascicularne stanice. Ena vrsta teh je važna : v zadnjih
rogovih so v zvezi s teledendrioni sensibilnih niti,s svojim
neuritom pa vodijo k motorični stanici v sprednjem rogu,prene¬
sejo vzburenje 2  to je indirektni refleksni lok.- V srednji
zoni so plurifunicularne celice,ki svoje kolat.neurite pošilja¬
jo v več svežnjev.- Celice clarka so tudi funicularne in poši¬
ljajo neurite v fasciculus spinocereteblacis,v zrnato plast
skorje.

Skorja mal ih_mo žg an  kaže gube 2  arbor vitae.

Možganski beli sledi navzven rjasto-rjava zrnata plast tej pa
siva molekularna plast. Celice zrnate plasti so zrnate celice,
ki se s vsemi jedrnimi barvili močne barvajo. Na meji obeh pla¬
sti je plast Purkinjevih stanic,katerih dendriti gredo v mole-

- 67 -

kularno plast,neuriti pa skozi zrnato plast v bel,dobe mielin
in se končujejo v nucleus dentatus s teledendrioni na multipo-
larnih stanicah,katerih neuriti stopijo v nuelensu ruher-u v
zvezo s stanicami,katerih neuriti gredo po tractus rubrospinalis
v funiculus lateralis in so s kolateralami v zvezi s mol.celi¬
cami . Purkinjev neurit ima kolaterale,ki gredo deloma nazaj k
drugi Purkinjevi celici. Cela vrsta Purkinjevih stanic je siner-
getično združenih po teledendrijih v molekularno plast stavlje¬
nih košarastih stanic. Na Purkinjevih stanicah končujejo še iz
jedra v mostiču po pontocerebellarnem snopu preko beli in zrna¬
te plasti prihajajoča vlakna s teledendriji,ki s spodnje plati
obdaja celico,ali s končiči plezajo po dendritih purkinj.celice.
V zrnati plasti nehajo še teledendriji iz Clariovega stebra,ki
se tu razvejčijo tvoreč pušelce,ki se prepletajo z dendriti zr¬
natih celic,v nastalih luknjah pa so oksifilna zrnca : glomeru-
li cerebrales.- Molekularna plast : dendriti Purkinjevih,proto-
cerebelarna plasitna vlhkna,vlakna zrnatih,košaraste celice,gli-
ozne.

Skorja  m o ž g a n »  V glavnem sledeče plasti : 1.) Pod
pio je molekularna plast,ki jo pokriva ozka plast glie. Pod to
plastjo je plast horizontalnih vlaken. Maloštevilne živčne celi¬
ce te plasti so deloma poligonalne,deloma imajo horizontalne iz¬
rastke,ki so vsi neuriti (Ramon y Cayalove). Gliozne celice ima¬
jo tudi horizontalna vlakna,bazalno pa radiarna (Rezius-ove).

2.) Plast malih piramidastih stanic J>.)  Plast velikih piramida¬
stih stanic katerih vršični izrastki gredo do sudekularne pla¬
sti. 4.) Plast polimorfnih stanic.

Živčni končiči.  Po izstopu iz hrbtnega mozga tvo¬
rijo živci potom anastomor plexuse ; od enega snopiča se nekaj
vlaken odcepi v drugega,ostane tu ali se vrne. Razne možne var-
jante kaže slika.

A.) Konci centripetalnih živcev,  ki

vodijo občutke in impulse v centrum in služijo o zavednemu ali
reflektoričnemu vzburenju,se sestoje iz krajnih difusnih razple¬
tov v epitelu dražljivih površin(koža,sluznica,rožnjača)pa tudi
v fibroznih in vezivnih kožah ali tvorijo poseben terminalen or¬
gan v posebnih terminalnih telescih.

l .)Difuzni  končič  v roženici(metoda z zlatom).
Živci stopijo na rob roženice kot tanki svežnji 15-20 vlaken,
zgubijo mielin in tvorijo grob preplet v globoki plasti substan-
cie proprie. Na vozlih prepleta se vidijo jedra stanic neurile-r
ma. Iz tega pleksa izstopijo finejši snopiči,prebode jo pravokot¬
no lamele in pridejo pod epidel,kjer tvorijo še finejši hypoepi-

- 68

teljalni plexus»iz katerega pridejo fine niti v epitel,se med
celicami razvejčijo,in se v različni višini,celo na napovrhnej-
ših celicah,odebeljeno končajo..Sem spadajo

2.) Organ i_m uskulotenflinei  : Živec stopi

na kito še kot mielinski,sa ponovno deli in zgubi svoj e,pri
čemer se vezivni stopi z vezivom kite,brezmielinsko vlakno pa
tvori končno razvejčenost z mnogimi reticulari.

V terminalnih telescih konča živec vedno z majhnimi,plasti-
Častimi»gubastimi razširjatvami terminalnih vlakenc,ki pred¬
stavljajo pentljasto-kačasto razkosmanost mrežo neurofitril.

1. ) Tipalne celic e  pri živali. Gre za endoepite-
Ijalno končno nejevje,ki s paličastimi»lupinastimi mrežnimi
telesci leže na spodnjo površino epit.celic.(epidamis).

2. ) Meissnerjevo tipalno  t e_ 1 e s o e,

(pri človeku), je elipsoidne oblike,obdano z vezionim omotom
in leži na površini v košni papili. Zgrajeno je iz več plasti
prečnih stanic; Do 2-3 dovodnih mielinskih vlaken zgubi ob
vstopu ovoje in spiralasto ali s grozdastimi reliculari 'obda¬
jajo celice,pri čemer se razkosmajo v mrežje fibril.Največ jih
je v vola manus in plentapedis. Ena difereciacija zgubi zgoraj
omot in mrežje fibril se pojači prosto v tkivu. Slično je

3. ) M e r h e 1 o v o _ t i  p a 1 n O _ telo  pod epitelom

kljuna ptičev. Velike okrogle,ploščate in v jedro vsebujoči
sredini mono ali bikakavno vtisnjene celice so 2-4 ena na dru¬
gi in ž vezivom združene v okroglo telo. Nemielinsko vlakno
prodre med dve taki celici in se razkosma v neurofibrilarni'
razplet (zaprte pentlje).

4. ) V a t e r -Pacoini j eva_telesca,  eli-

pične oblike. Lameli dolžine do lmm se slepita zapirajoč z
vodo napoljneni prostor. Med takimi dvojkimi lamelami,ki jih'
je več,so prazni prostori brez tekočine. Živčno vlakno,ki ob
vstopu zgubi mielin leže v azialno maso in konča z eno,če se
razcepi z dvema odebelitvama(= neurofibrilnima mrežama). Dobe
se v subcutanem tkivu,v mesenter rumu,v aorlini advent, etc.

5. ) Genitalno živčna telesca.

6. ) Golgi- Maronijeva telesca v koži spolovil»coniunclivi.

7*) Ruffinijevi terminalni cilindri.

Bi.l_g_e_n_t_r_i_f_u_g_i_l_n_i__._l_i_Y_.p_.i_i Sem s padajo mo to¬
rični končki na mišici in žl ezah. Živec gre do sredine mišice,
se med svežnji in dalje med vlakni,dele v plezuse. Posamezna
živčna vlakna ležijo na mišično vlakno in se na omejenem plo¬
ščatem prostoru,naloženem z gosto zrnato sarkoplazmo,potem ko
se je neurilem stopil s sarkolenom,razplete v razplet,ki ima

- 69  -

se Schvvanova jedra.- Leusibilni kočič na mišici  konča ali na
na vlaknu ali na perimiziju. Na vlaknu : končič neha prosto ali
tvori okrog vlakna zanke,se grozdasto razvejčuj e,ali s razple¬
tom košarasto obdaja konec vlakna. V perimiziju : je prodt,ali
v lastnih končnih pločkah,lamelarnih tvorbah in slično. Mišič¬
no vreteno . Do 3mm dol vretenast organ iz lamelarnega veziva
ima v notranjosti neko število tankih mišičnih vlaken embrio¬
nalnega značaja,ovitih z grozdasto se končujočimi z vlakni,ki
so prodrli ovoj in zgubili mielin. Poleg teh so tu še moto¬
rične končne plate,ki prihajajo od drugega vlakna ali se isto
vlakno razcepi in je eden del motoričen,drugi seuzibilen.

£_§_z_Y_o_i_ živčevja iz ektoderma(gl.Plečnika).Gangliji se
razvijejo iz robiča,ki pri zaprtju medularne plošče ostane zu¬
naj cevi. Zaprta medularno cev,ki je skupen nastavek aa gang-
lijske celice in za glio,se na robiču izsegmentira v nastavke
ganglijev. Ti nastavki mitolično močno narastejo in se pomi¬
kajo navzdol do foramina intervertebralia. Tekom tega pomika¬
nja rasto iz posameznih neuroblastov neuriti,ki vstanejo v zve¬
zi s mozgom,vraščajo vanj-zadnji koren. Medtem se v labtnem
mozgu,sestavlejnem iz ependimatskega cil.epitela,celice mito¬
lično močno namnože,pritiskajo navzven in izdiferencirajo v
neuroblaste in glioblaste. V neuroblastu se pojavi eksentrič-
no barvijiv nitast klopčič,ki raste v neurit. Dendriti nasta¬
nejo pozneje. V trenutku ko začne rasti neurit,se delmtve na
notranji steni kanale nehajo,mitoze pa najdemo zunaj kanala,

V ventralnem delu zapusti grupa neuritov hrbtni mozeg in tvori
sprednjo motorično korenino. Del,ki ostane,so fascikularne in
komisuralne celice. Zo izstopa motorični koren,vzame s sabo in¬
diferentne stanice na lat,delu sprednjega roga,ki pridejo tako
v deblo spinalnega živca in od tod na obe strani aorte : sim-
patik. Te celice se razvijejo v neuroblaste in potiskajo z neu-
riti novonastale naprej v mesenterij etc.

P_i = k_s_i_r_a_n_j_e_i_n_b_a_r_v_a_n_j_|_i Živčevje fiksira¬

mo po Mullerju,v posebne svrhe s formalinom. Živčevje lahko
barvamo z eozinom,pa ne vidimo mnogo. V studijske svrhe ga bar¬
vamo 1.) vitalno 2.) ga impregniramo s teškimi kovinami 3.) z
osmijevim tetroksidom .

1.) Vitalno ga barvamo z metilenskim modrilom. Košček še tople¬
ga tkiva denemo u barvilo. Barvilo zgubi svojo barvo. Ce nem-
reč uvajamo hidrogene v modrilo,postane slednje vsled redukci¬
je vedno svetlejše. Da se barvilo povrne,ga moramo oksidirati
na zraku. Potem se sekundarno pokažejo barvane niti in končiči.
Modrilo pa lahko tudi injiciramo v krvni obtok,ko žival izkrvavi.

- 70 -

Po Nisslovi metodi sebarvajo Nisslova zrnca v citoplazmi.

2. ) POstopek s kovinami, a.) Ali impregniramo tkivo tako,da
vdira A g  v notranjost in obarva efektivno neurofibrile b.) Ali
tako,da napravi A zgolj nek kovinski oklep in vidimo le nekaj

O

silkuet gangl.celic.- Postopek je sledeči : nef&ksiran svež ma¬
terial vržem v 1-2% A . nato v Mullerjevo tekočino,( + Na o S0„-
2:1 v 100 cnr R o 0  kalijev bikromat),ki se spoji z A„ v kromsko

O

srebro. To srebro reduciram s formalinom ali ga izpostavim svet¬
lobi. Dobim temnorjavo-črno barvo. V drugim slučaju vidim le
površino,ne notranjosti.

3. ) 2 osmi jem. Vidim mielin črno barvan,če s fuxisom barvam,
vidim rdeče neurofibrile.- Golgijevi lijake vidim,če dam vlakno
v alkohol,da se topljivi deli raztope in barvam z eosinom.
Dražljaj teče po dendritu k celici in po neuritu od nje. Baje
ga provajajo fibrile,kar pa ni nujno,saj je dana kontimitela
tudi v axoplazmi. Na kraju transferta so pa fibrile pretrgane
prav tako kot axoplasma (neuroplasma). Tipično za dendrit so
njegovi trnasti izrastki. Če teh ni,je še vedno lahko dendrit,
če so pa,je sigurno.

P_o_k_v_a_r_ 2 _|_n_i__n_e_u_r_p_n_p_ i  prerezani,pretrgani,pre¬

streljeni, s kloretilom uničeni ( živec ne prenese niške tempe¬
rature) .Vzemimo neuron (to je celica s podaljški) Možnosti :

1. ) poškodovano je telo celice

2. ) " " je centralni del (krn)

3. ) " " je periferni del (krn)

Spočita celica vsebuje mnogo tigrovida. Pri poškodbi se začno
njegovi delci manjšati drobiti,izginjati,celica postane bledo-
modra,jedro leži ekscentrično na periferiji. To sta dva degene-
racijska znaka po Waldayer-ju.

3.) Poškodovan je periferni krn,t.j.živec je recimo prerezan.

V perifernem delu mielin in akson degenerirata,nastanejo fra-
menti aksoma in mšelina,ki preide končno v posamezne maščobne
kapijice,vzeto pa resorbirajo fagocitarne celice. Neurilem pa
močno hipertrofira,postane gostejše in celice se hitro dele.

2.) Pri centralnem krnu pa se začne regeneracija tako,da s pre¬
rezanega konca poganja akson fine nitke s zdebelino na koncu,
ki stremijo za tem,da prerasto rano in se svežejo s perifernem
krnom. Nekaj teh neurofibril pa ne najdejo prave smeri,zaide jo.
Poleg teh fibril najdemo, včasih v centralnem ali perifernem de¬
lu tvorbe,ki sestoje iz večkrat v spiralo ovitega neurita.
Peroquijeve tvorbe. Pokažejo se zlasti pri amputaciji ekstre-
mitel,kjer nastanejo tudi tvorbe,imenovane neuronii. Pri člo¬
veku regenerira spontano prerezan živec tudi če se ne bi smel,

- 71  -

recimo pri kirurškem odstranjenju frenicus-a.

Ena teorija pravi,da je živec v vsej svoji dolžini preformiran,
material,ki veže centrum s periferijo je plazmatična snov. Dru¬
ga pa pa trdi,da ni autokton,ampak izrašča iz centralnega živ¬
čevja in poišče svoje periferno okrožje. Ta drži. Patološko se
elementi živčevja lahko prekomerno namnože. A to je redek slu¬
čaj,ker je živčni element podan od začetka in se skozi vse živ¬
ljenje več ne spremeni,le funkcija se lahko popravi.

BEZGAVKE .'ALI.  L Y M H OGLA U DULE

so okrogle,ovalne,tvorbe sive,sivočrne do rdeče barve»velikosti
a - x  cm, vključene v limfna obtočila. Na konveksni strani vsto
pajo vaša afferentia,v hilusa pa izstopajo manjša vaša efferen-
tia,ki izstopajo še vene»vstopajo pa arterije in živci. Pri go¬
vedu vidimo : 1.) vezivna kapsula s elastičnimi in včasih mi¬
šičnimi vlakni pošilja radiarno proti sredini trakekekule,ki na
periferiji obdajajo večje okrogle prostore(substantia cortica-
lis),v sredini pa tvorijo mrežje (trabekularni sistem),ki se
proti hilusu združuje v mogočen sveženj,obdajajoč izstopajoče
in vstopajoče elemente. V mesne prostore trahekularnega siste¬
ma napolnjuje folikularni sistem,ki ga pa ne izpolnjuje popol¬
noma, je manj le pričvrščen s finimi vlakni. Eolikularni sistem
je iz adenoidnega tkiva,to je iz finega mrežja reticularnega
veziva,katerega pentlje so tako napolnjenje z limfo-in lenkoci-
ti,da mrežje ne vidimo. Adenoidno tkivo tvori na periferiji
okrogle prostore(subst .corticalis) ,folicule,ki naznotraj preha-*-
jajo v mrežast sistem prečki med trabekularnim sistemom (subst.
medularis). Sestav subst.corticalis in medularis je isti :
Reticulum adenoidnega tkiva.ki tvori na površini neko mejno

membrano.  Celokupnost vmesnih prostorov med trabekularnim in
folicularnim sistemom tvori limfna pota,v katera vstopajo,iz¬
stopajo vaša aff.in eff. Aparat»vlakna,ki vežejo oba sistema je
reticulum limfnih potov. Endotel vaša aff.se nadaljuje v steni
limfnih potov,vključi vase reticulum limfnih potov,in v strnje¬
ni plasti prevleče folicularni sistem. Te endoteljalne celice
so pa fagocitarne,sprejemajo vase tuja telesa(mast , eritrocite
bakterije,saje etc.) in lahko tudi kot prosti fagociti pridejo
v limfo. To je torej nekak filtracijski aparat. Kroticalna sub¬
stanca ima klična centra,svetlejše mesta z manjšim številom ce-

- 72  -

lic,obdana s skorjo temnih okroglih celic ; Tu nastajajo limfo¬
citi : Vidimo pa površino mitoze,globije pa vezivo,razpadajoče
lenkocite. Del nastalih limfocitov gre v limfo,tudi v kri,- Pri
človeku je trabekularni sistem slabše razvit in kortikalna sub¬
stanca se lahko staplja bolj v celoto. Močnejše arterije pride¬
jo po hilusu,slabše iz kapsule,teko po trabekulah,iz teh stopa¬
jo preko limfnih potov v fol.sistem,na katerem preidejo v pr¬
votno kap.mrežje. 0 živcih ne vemo,če vstopajo tudi v fol.si¬
stem, V limfo pride dostikrat kri ali po limfni žili,ali potom
diapedeze iz kapilar,in jo pobarva rdeče. Pa tudi bezgavka brez
limfnih šil lahko vsebujejo kri : hemolinnfoglaudule.

Nastanek.  Nastavek je iz neostro omejenih vozlov gostih celic,
podobnih limfocitom. Pristopajoča arterija se v vozlu razreši
v venozno mrežje. V okolici vozla pa je mreža limfnic,marginal¬
ni plexus,ki komunicira z oddaljene jširni limfnicami. Ta plexus

;• • • * It ,

postane sinus ob kapsuli,potem ko so iz njega pognali popki in
premrežili ves vozel,strdili limfna pota. Reticulum se v teh
razvije sekundarno in endoteljalnih stanic. Vaša aff.in eff.
ostane jo,lahko jih pa sekundarna tvorba kapsula odšipne,in osta¬
nejo brez vaša. Endotel limfnih potov ni skrnjen,ima presledke,
skozi te prihajajo limfociti v limfo. Staniče pa,ki se odloči¬
jo iz tega endotela (reticuluma limfnih potov) so stanice
RESa.=(listiociti).Od tod ime.

l=l=l=i=I=l=l=S = i = - == i = i=I = =i=I=i • • —

V_Q_Z_.L_.I_i ' ■ • • •

V telesu imamo še na mnogih mestih kupčke adenoidnega tkiva,ki
nastopajo kot osamljeni vozlički v : na jeziku,traheji,esofagu,
želodcu,črevesju,v vagini ali v grupah takih vozlov : tonsile.
Vse to so periferni limfni vozli. Ležijo navadno površno ali
jih neposredno pokriva epitel,sluznica. Imajo lahko tudi kliČ-
na centra z mitozami. Limfociti pa pridejo le deloma v limfni
obtok,večji del pride infiltrativnem potom v epitel,ga razriva,
pri tem lahko izgine tudi meja med vozlom in epitelom. V notran¬
josti vozel nima limfnih šil,na površini pa je obdan z limfni¬
mi kapilarami. E tonsilam spadajo :

1.) Tosila lingualis.  Posamezni kupček dela na sluznici izbok¬
lino. Prerez s na sredi kaže krater,v katerega se izliva spo¬
daj ležeča sleznica. Epitel sluznice okoli katera je infiltri-
ran s limfociti,me ja nejasna. Lahko ima kličnih centrov,obda¬
nih z limfnimi kapilarami. Spodaj omejujejo vozel koncentrične

- 73 -

lamele veziva.

2. ) Tonssila palatina  je po vezivu ostro omejena od okOlice-r
Ima več globokih razpok kritih s večskladnim epitelom sluznice.
Močna infiltracija. Tkivo pri mladostniku bogato na kličnih cen¬
trih. Pri starcu pa kaže le nekoliko vdrtin sluznice,okoli ka¬
terih so difuzno lenkociti. Žlez ni.

3. ) Tonssila faringe a je kup adenoidnega tkiva,nabranega delo¬
ma okrog vdorin sluznice,deloma okrog žleznih izvodil. Epitel
je deloma večskladen,deloma prehaja v večvrstnega. Imamo še

4. ) Tonsilla larcuge a v sinus in

5. ) Tonsilla tubari a_.

Tonsile so circumscriptni kupi ad.tkiva ali infiltrirajo oklič-
no tkivo. V limfoglanduli je zgradba odvisna od starosti,zdravje
etc. Limfatično tkivo je v mladem organizmu bolj razvito kot
v starcu. Potem se reducira do nekega starostnega minimuma : le
periferno imamo še limfno tkivo. To tkivo ..namreč tekom let mno¬
go trpi,pri vsaki okužitvi stopa v boj.

L I E N - VRANCA

ima fibrozno kapsulo z elastičnimi,včasih mišičnimi vlakni,prev¬
lečeno s eno plastjo endoteljalnih celic. Od nje gredo v no¬
tranjost trabekule,ki se razvejčijo,anastomozirajo,tvoreč mre¬
žo,in se združijo s kapsulo na nasprotni strani. Trabekularni
sistem pa ni platičast,kot pri bergaoki,je cilindričen enako¬
merna na prerezu bela mreža, (Malp.telesca) bela pulpa. Če z
izpiranjem izoliramo trabekule,vidimo na njih viseli razvejče-
na vlakna umazano bele barve,z okroglimi ali vretenastimi ode¬
belitvami iz katerih izhajajo čopasta vlakna : to. so Malpigi-
jeva telesca s penicelli. Prostori med trabekularni so izpol¬
njeni z rdečo pulpo,rdečerjava tekočo moso,ki se kot mrežje
prepleta z mrežjem trabekul,in je sama prepletena z mrežjem
ven,ki teko po njej. Vse te mreže (3) se pa prepletajo brez
vmesnih prostorov (prim.bezgaoke !)- Arterije,ki pridejo skozi
tilus,se znotraj velikih trabekul drevesasto,a brez anastoma
razcepijo in v teh imajo ovoje lastne plasti,le adventicijo
jim tvori trabekula. Vene pa IMAJO le svoj endotel. Dalje od
tod se artezije in vene ločijo. Adventicija arterij(od trabe¬
kule !) postaja tanjša in se zrahlja v reticulum z limfociti,
Dolž torej adventicijo iz adenoidnega tkiva,ki tvori Malpigije¬
va telesca, To so torej ovalni cizcumseriptni okrogli kupi

- 74 -

adenoidnega tkiva,s kličnimi centri znotraj katerih, se arteri¬
je delijo dokler ne razpadejo v čopitaste ve je,ki izstopijo iz
telesc,in vstopijo kot kapilare v pulpo. Tik pred tem pa se
stena akteri j zdebeli s podolžno-vlaknatimi plastmi kot pri
arterio-venoznih anastornozah,in arterije najbrže direktno pre¬
idejo v vene.- Stena ven sestoji 1.) iz pravega endotela. To
so dolge, paličaste stanice z jedrom ob strani,in dolgo.proga-
ste zaradi nekih fibril. Pri kosmancu so usločene,jedro mali
ven na konkavni plati. V profilu kažejo neko kulicularno 'pro-
gavost in so najbrže kontraktilne narave. Če si mislimo več
teh celic skupaj,bi imeli kapilare circularne nabrekline(od
jeder) 2.) iz povrhne kožice 3*) iz cirkularnih pojačevalnlh
vlaken. Drugi domnevajo,da imajo vene reticularno steno brez
kožice,da bi mogla iti kri prosto v pulpo. Vranca bi bila ne¬
kaka goba,ki bi jo kapsula s pomočjo miz.vlaken stiskala (to¬
da pulpa ima manj eritrocitov kot vene,/pridejo lahko po dia-
pedezi/ in ima kislo reakcijo,v venah pa je neutralna).

Povesna pulpa  so iz reticuluma deloma celične,deloma vlaknate
narave.(pri kosmancu najdemo včasih zvezdaste celico z mehur-
častim jedrom). V pentljah reticuluma najdemo : različne len-
kociti s polimorfnim jedrom,eosinofilce,bazofilce,plazmatke,
megacariocite,eriorocite v mladi vranci,eritroblasti in njih
degenerirane oblike,fagocite z eritrociti,pigmentuimi zrnci,
pigmentuelupike. Malpigijeva telesca so vezana na veje majhnih
arterij,so solitarni limfni vozli. Arterija gre skozi njih ali
jih ima kot privesek,imajo lahko klična centra,art.kapilare,
venoznihne.

V kosmancu vidimo tipične endoteljalne celice kapilarnih ven,
(gl.zgoraj!J»različne oblike lenkocitov,limfocite,(gl.zgoraj!),
zvezdaste celice pulpinega reticula

Pri živalih je vranca kroni rezerhoir (po skriptih),ki po po¬
trebi sprejema in oddaja kri. Mezgovne žile ne pridejo v Mal-
pig.telesca,so le na kapsuli»manjkajo parentimu. Drugi trde,
da teko tudi po trabekulah in mogoče izhajajo iz M. telesc.
Razlika med lienom in limfoglandulo :

1. ) lien pokrit s enoplastnim endotelom seroze.

2. ) lien ima le majhne kupčke adenoidnega tkiva (M.telesca)

3. ) limfnih prostorov ni.

T H I M U S

je zgrajen povečini iz limfatičnega tkiva in ga lahko prište¬
vamo k limfatinim organam pra tako kot endokrinim žlezam.

- 75 -

Ima lobularno s t rulet ur o. Interslicialno vezivo deli tkivo na
lobuse,le pa v lobule. Lobuli imajo še vezivo,ki pa sredi lobu-
la neha,tako da lobulus dalje ne razpada (v tem se loči od žlez).
5e konce teh septov svežemo,dobimo umetno povesmo : substantia
medultaris,okoli te pa substancio corticalis. Substrat je obeh
vezivni retikulum s morfološko limfocitom podobnimi limfocitoi-
di v pentljah.- V modularni substanci in le v tej je različno
število Hasselovih telesc,ki jih z eozinom rdeče barvamo. To so
okrogla ali ovalna telesca,ki imajokoloidni sredek pokrit od
par plasti ploščatih celic. Pojavijo se v tretjem enbriodnem
mesecu,se večajo in ohranijo do visoke starosti. Sestavljeno
H.telo je več telesc,v skupnem ovoju iz ploščatih epiteloidnih
stanic. Znotraj je detritus iz razpadlih,degeneriranih,zavapne-
lih epiteloidnih stanic brez jedra. Spomočjo H.telesc takoj
spoznamo timus. Spoznamo ga tudi po tem,ker je korhitralna sub¬
stanca z večjim številom bolj temnomodra,medularna vsetlo vio-
letna.- Ostala medularna substanca je reticulum epiteljalnih
celic z velikim na hromalinu revnim jedrom. V reticuluma pa so
posamezne epiteljalne celice,lenkociti vseh vrst,arterije,vene,
limfuice ; - Substancia caticalis : Reticulum razvejčenih celic
iz prvotnega epiteljalnega nastavka,ki legajo na kapilaren! so
fagocitarne,se spremene lahko tudi v plazmatske. (Reticulum je
v obeh substancah primešano nekaj vezivnega reticula). V omes-
nih prostorih so pa v vsem limfocitom podobne stanice. Nekate¬
ri mislijo,da so nastale iz prvotnih epitel.celic epiteljalne-
ga nastavka (transformacijska teorija),po drugih so priromali
od zunaj v epitelj.nastavek (imigracijska teorija),tako,da bi
bil thymus od lemkocitov prepreženi epitel. - Arterije gredo
od septa v medularno substanco in preidejo v skorji v kapila¬
re. Tu začno vene. limfuice teko a.) površna s vrečastimi kapi¬
larami b.) globoka,ki teko po septih s arterijami. Živec pre¬
skrbujejo žile,vendar jih dokazali tudi v parenhimu. Thimus
raste do pubertele,potem pa se podvrže fiziološki involuciji.
Corticalna substanca se nadomešča z maščobnim tkivom,a trakovi
pnrenhima(medularne substance) s Hasselovimi telesci še dolgo
ostanejo. Končno izgine še medularna substanca. Po 25 letih vi¬
dimo še preostanka parenhima.- Glede teže doseže thimus po dru¬
gem letu svoj relativni maximum : sorazmerno z drugimi izgani
je najtežji. Po puberteli doseže absolutni maximum (40 g): je
brez ozira na druge organe najtežji. Potem involnira v corpus
adiposucu retrosternale : mast,vezivo. Thimus je zelo občutljiv,
zapada tudi aecidentalni inoduciji. Pri človeku,ki je po dol¬
gem hiranju umrl je manjši kot pri ponesrečenem iste starosti.

-7  6  -

Pri določevanju teže se moramo vzirati na zdravo telo ! Smrt
od soka so preje pripisovali leži,zelo razvitemu tMmu.su s
mors thimica,status thimus. Imamo še status lymphaticuo,če je
tega tkiva več kot normalno in status thimico-lymphaticusDi¬
ferenciacija v obe substanci se začne že v embriju. Corticatne
substance je več,kot medularne. Thimus tvori tudi limfocite,kot
kažejo mitoze v corticalni substanci« Kam gredo : v limfo ali
kri,se se ne ve. Hormon timusa vpliva na rast kosti in spolno
dejavnost.

GIAUDUBA J H I R E 0 I D E 0 .

Osnuje se kot exoerina žleza,saj 'ima v začetku svoje izvodilo.,
ductus thyreoglossus,ki vodi v foramen caecum jezika. Ima ve¬
zivno ogrodje z elastičnimi nitrni,ki odgovarja exocrinim žle¬
zam.

Vezivna kapsula pošilja naravnost mejne stene,ki razdele tkivo
v vedno manjše lobule. Najmanjši 1obuli so iz velikega števila
nepravilnih mehurčkov=foliklov. Med rijimi so grupe- epiteljalhih
stanic in veziva. Folikel ( ) je do wo velik; pri lim-

foglandoli je bil iz limfaličnega tkiva,tu pa izgl-eda tako,:
ostenjeri je normalno s kubičnim,ali ploščatim,cilindričnim' epi¬
telom. Oblika : okroglasta,ovalna,celo veVasta in razve jcena,
Jedra so v sredini celic,ki vsebuje še centrosome,centrosfero,
golgijev aparat,plastokonte. V centralnem delu celic so že- ogla¬
ta,svetlobo močno lomeča,zrnca,ki se pri kosmanju zaradi lažje
specifične teše sproste na površino,so topna v alkoholu,so to¬
rej maščobi podobna lecitinska zrnca,lipoid,ki se ozmijevo kis¬
lino obarvajo črno.- V notranjosti folikla je neka homogena,ko-
loidemslična,beljakovino vsebujoča,močno rdeče barvano snov,ki
izpolnjuje ves folikel ali je retrahirana od epitela in tvori
kepice. Ta snov je včasih vaknolizirana v vakuolo se pa obori
hematoksilin,v snovi najdemo beljakovinske piramidatse krista¬
le in posamezne epiteljalnih celic.- Poleg opisanih foliklov
imamo tudi take,ki so solidni,napolnjeni s samimi celicami in
brez "kolvide". Okoli folikla opazimo močno kapilarno mrežje,
ki je prišlo po septih. Folikli nimajomembrane proprie,(žleza
z notranjo sekrecijo!). Opazimo tudi arteriovenozne anastorno-
ze. Limfnice tvorijo bogato površno mrežje,a pridejo tudi do
posameznih foliklov. Živci gredo z arterijami in so njim namenje
ni. Baje vdirajo med posamezne celice. Žleza služi za rast kosti

77

spolno dejavnost. Odstranitev povzroči mix8dem,.= izločanje :slu
zavih snovi v podkožno tkivo in smrt,

-i=i=4=U=I=i:J====^==i:====I=4=?=OA4=

= § = n_? = l-4_U = I = 4 == i = i = | r: vL=

Zakaj kapsula ? Suprarenalis moramo fiksirati in barvati živo
ali takoj po smrti,ker čes nekaj ur po smrti sredica že razpa¬
de, ostane le cortex,notri pa kašasta tekočina. Obdano je z ve¬
zivno kapsulo s mišičnimi vlakni,od katere gre nežno vezivo v
notranjost in vodi radiarno Sile. Arterije izvirajo iz ledvič¬
nih arteri j,predro kapsulo,na kateri tvorijo vrhnje preplete
in gredo dalje. Prepletajo prvi dne plasti corticalne substan¬
ce in pridejo kot kapilare v zono reticularis,stopijo kot vene
v medularno sustanco,kateri celice leže neposredno na venah.

Iz vseh se tvori močno vena suprarenalis,po kateri odleta se-
cret medularne substance. Zavoljo teh ven med.substanca po smr¬
ti razpade,- Tudi limfno žilje,deloma na površini,deloma vsedo
medularne substance,je bogato. Živci tvorijo medularni substan¬
ci fine mreže, od katerih gredo niti,ki se ob retieal končujejo,
z vozlički.- Kortikalna substanca razpada;

a.) zgornja zona glomeruloza- okrogle grupe epiteljalnih sla¬
nic - rumena b.) srednja zona fascienlaris - radiarno potekajo¬
ča povesmo celic - rum. - rjava c.) notranja zona reticularis -
mrežasto povezana celic. - rjave
Sledi temnordeča medularna substanca,

V  zoni glomerulozi so celice fino zrnate, V fascicularni zoni
so na mestu teh zrn lecitinska zrna,rumene jša od masti,dvodom¬
na ; te pa v ret?cularni plasti nadomesti rumenordec pigment,
lecitinska zrna se v alkoholu stopa in vidimo vacuole.

V  medularni substanci so poligonalne celice mitastoprotcplazma-
tične strukture,ki so zelo občutijive,sa rade krčijo in preoza-
mejo potem zvezdasto obliko. Združujejo so v grupe ali preple¬
tena povesma. le s chromovo kislino barvajo rumeno do rjavo,so
torej kromafine. Izdeljujejo adrenalin,ki povišuje pritisk krvi
s tem,da povišuje tonus arterij (vpliva na simpaticus') . Poleg
teh celic so tu še mnogo gangljiska vlakna in široke vene, -
Živalska suprarenalis nima zone glomerulcze,-ali slabo izraše-
na. H  a z v o kortikalna substanca se razvije posebej in me¬
dularna posebej. Medularna izvira od simpatičnih ganglijev,
pripotuje od tam in se spremeni deloma v krematične deloma v
simpatične živčne celice.

- 78 -

GLAUDULA PARATIREOIDEA.

To so epiteljalna telesa do 12mm dolga,do 4mm široka,stavijena
varoma pod kapsulothyreoidee na obeh lobulih : zadaj zgoraj,
spredaj,spodaj. Vezivna ovojnica pošilja navznot septa,ki lo¬
čijo gosta povesma epitelj.celic in vodijo žile. Celice so po-
liedrične,osko omejene, z gostejšo ektoplazma in velikim jedrom.
Med njimi so često skupine stanic s piknotičnim jedrom. Včasih
omejujejo votlino,napolnjeno z neko koloidalno maso izhajajočo
iz degeneriranih celic. S starostjo se nalaga v celici mast,ki
tvori luknjo,ki tvori na preparatu vaskuolo. Največ je od teh
so maščobne celice,ki izpodrinjajo ostale. - Odstranjenje te
žleze povzroči tetanijo in smrt,ker vpliva na presnavljanje
apna.

yi^i? 12 ^?! 0 ^£hialna_telesa v stranskih lobulih ščitnice se naha¬
jajo pri človeku le pri idijotih.

HIPOFIZA.

Processus infemdibuli možgan se združi s izrastkom iz primitiv¬
nega žrela.Odprt nastali žep pa prestriže lobanjska baza. Vre¬
čica hipofize leže tako na možganski izratsek,da njena zadnja
zgornja stena leže kot epiteljalni rob m a mozeg. Votlina po¬
stane esasta. Iz njene prednje mejne stene izrastejo povesma
epiteljalnih celic in tvorijo lobulus. Epiteljalni rob pa tvo¬
ri srednji lobulus ki je drugačne zgradbe, Hipifizna duplina
med sprednjim lobulom in neurohipofizo se pri človeku po epi-
teljalnih popkih razkosa in na mestu epiteljalnega roba nasta¬
nejo folikuli,napolnjeni s koloidom. Ta srednji lobulus daje
sekret v mozeg,sprednji pa v karotide. Endokrini lobulus je iz
solidnih razvejčenih povesem epiteljalnih celic. Od teh se
chromofobe ali glavne celice puste komaj barvati. Druge,chroma-
filne barvajo svoje oxi in bazo-filna zrnca. Pozneje nastopajo
kapljice masti.- Hipofiza je v zvezi z akromegalijo,začasa no¬
sečnosti hipertrofira.

CORPUS  P I N E A L E! (epifiza)

Nastaja iz stanic,ki tvorijo streho mesencefalona. V prerezu
iz barvljivega mrežja celičnih povesem,ki oklepajo svetlejša

- 79

povesma kot nekako medularno substanco. Prve imajo celice z majh¬
nim močno barvijivim jedrom,malo protoplazme in izgleda da pre¬
hajajo v druge z velikim,slabo barvijivim jedrom,malo protoplaz¬
me. Pri odraslem vidimo folikulelobule s pičlim vezivom,mnogo
glie j višek razvoja v 7* letu. Involucijo nastopa pred puber-
telo : nastopajo apneni konkrementi,aeeronli,veziva in glie
vedno več. Žleza ovira prehiter razvoj spolnih žlez.

ENDOKRIVI DEL PANCREASA

tvorijo interlobularni Langerhausovi otočki,ki jih je v bliži¬
ni glave pnncreasa manj. To so okrogla ali ovalna epeljalna te¬
lesca,sestavi jena iz mrežja povesem epiteljalnih celic z vakno-
lizirano protoplazmo in sekretnimi zrnci. Med povesmi,tik ob
celicah,so žile. Otočki so ali točno ločeni od parenhimatične-
g**j0k±:oc tkiva z membrano proprio ali prehajajo v njega brez
točne meje,saj so nastali iz istega nastavka kot pancreas.(ne-
kot suprarenalis) in ima možnost regeneracije. Otočki so svet¬
lo vijoličasto barve,pri podgani s.vetlordeči, (barva se tako
aecretna zrnca). - Žleza je v zvezi s presnavljanjem oglikovih
hidratov. Če izrežemo,nastopi diabeles melitus,paucrea hormon
dlaotaso.

ENDOCRINI DEL SPOLOVIL.

Testis  ima tudi endocrine žleze.To so intersticialne celice v
na obtočilih bogatem vezivom med tubuli seminiferi contarti. :
Razporejene so v solidnih kupčkih ali spremljajo krone žile kot
kak tubulus. Celice so velike,okrogle ali poliedrične,z veli¬
kim, okroglim, excentričnim jedrom,ki ima hrornatin,jedrno membra¬
no in rucelet $ s sfero,diplosonom,včasih z lecitruskimi zrni,
ki jim daje (po osmiju) črn izgled,kroglicami,ki se barvajo s
hematoksilinom,beljakovinskimi kristali v obliki palici. Ime¬
nujejo se Leidigobe stanice.- Te celice so v zvezi s tvorbo
semena in pomlajevanjem. Steinach je samcem izpodvezal vas de-
fereus in videl,da je epitel tubulov propadal,Leidigove pa so
se večale,množile,so proliferirale.Morski pražiček pa kazal
pomladitve.Tubertetna žleza.

0 v a r i u m . Tudi v ovarijo so celice,ki se s prejšnjim pre¬
cej ujemajo,so več je,svetlejše,leže posamezno ali v gručah.

Tudi corpus luteum je smatrati za tako žlezo. Leidigove žle¬
ze so epiteloidne.

- 80

PA1A5AISU0N INIEECAEOI ICUM

je vozel ob razcepišču carotis comunis,iz okroglih kupov okrog¬
lih od pritiska poliedričnih,ploščatih celic,ki so chromafine,
med njimi so pa tudi ganglijske celice. Posamezne ali grupe teh
celic leže v vezivu,izredno bogatem na venah in kapilarih.

GIAUDUIA C0CEYGEA

podobna prejšnji.V bioton sestoji iz konovoluta arteriovennoz-
nih anastomoz,vpodročju arterie saeralis medize. Podolgasti
elementi medie se spremene v okrogle ali poliedrične celice,ob¬
dajo v več plasteh endotel. Med temi celicami so membranele
Adventicia med zavoji tvori stromo.Celice niso hromafine.

Od endotrinih žlez zahtevamo,da imajo posebne celice,ki izlo¬
čajo hormone,in da so dobro vasenolizirane.

INTEGUMENTUMC 0 M U E E KOŽA

razpade na epiteljalni Epidermis  in vezivni Cutisaliderma.

Cutis razpade v grobejši C orium  in rahlejši Subcutis ,ki je vča¬
sih zelo maščoben in se imenuje Paniculus adiposus,  Če subcu¬
tis manjka,je koža nepremakljiva. Corium ima povrhnejši Parspa-
pillaris  s homogeno mejno plastjo napram epitelu in globlji
Pars reticularis  ki neopazno prehajata eden v drugega,
l i }__E_p_i_d_e_r_m_i_§ je tipičen večskladen epitel. Takoj na
cutisu je a) shatum basale ali eilindricum ,cilindrične celice,
ki se z nasobčano protoplazmo nasajajo na cutis oz, na homoge¬
no kožico,ki loči epidermis od cutis. Celice so podolžno vlak¬
nate ločene medsebojno po intercelularnih potah brez jasnih mo¬
stičkov, V tej plasti opazimo večkrat mitoze in tudi pri belo-
košcu pigmentna zrnca. Sledi ji b) stratu m spi no sum  : poliedrič¬
ne »krilaste , vedno bolj ploščate celice,ki imajo plašč iz proto-
plazmatičnih vlakenc,tonofibril,ki gredo po intercelularnih mo¬
stičkih od ene do druge,pa tudi do oddaljenejših celic. Tono-
fibrile so obdane s fino ektoplazmatsko prevleko,na sredi gum¬
basto odaljene ; Med celicami je limfa ali kaki drugi elementi,
a) + b) skupaj tvorita Shatum germivalipum . Malpighic,ki se pri
macerianju spremeni v sluzasto substanco. Na prehodu med stra¬
tum germinatioum in shatum corneum sledi pri debelejši koži

81

c) stratum granulosum ,katerega celice imajo mnogo eleidinskih
zrnc,okoli jedra,ki kaže degeneracijske znake nastopa votlina ;
pripravljajo se k zaroženitvi. Sledi d) Stratum lučidum, prozor-
na tenka plast stanic z raztečenimi eleidinskih zrnci. Sledi
e) stratum corneum , s mehurčastimi do ploščatimi celicami. Celi¬
ce so poroženele. Na mestu jedra je prazna vaknola. Jedra pa
vstanejo : znotraj labia maiora,ninora,glaus penis $ vrhnja
plast tega stratuma,kjer celice odpadajo in je epitel scefran,
je f) stratum disiunet um. Stratum c-orneum je eosinofilen.
2 il_Parspapillari§ corci. Papile so najvišje v vola manus,plan-
ta pedis,v ustnicah. V voli in stratum cornetui e živordeč malpi-
gic temnovijolčast. Planti leže na individualno tipičnih lest¬
vicah,med katerimi so žlebovi v te se pa iztekajo znojnice 5
v spodnji površini epiderma pa vidimo globelice za papile in
letvice za žlebove ; v letvice se izlivajo znojnice : v papilah
so Meisnerjeva telesca.

3.) C o r i u m  je iz prepleta kol.snopičev z močnimi,široko-
pentljanimi elastičnimi mrežami in ploščami. V pars papilaris
se svežnji kolagena razsnopičijo v vedno manjše,ki so jim pri¬
mešana fina el.vlakna,ki pod epitelom tvorijo fino mrežje.
4 _^^._S_y r _^b_c_i : x_h_±_s = (Valer Pan.telesca) rahlo interstic.ve¬
zivo lamelarne strukture s p o, tani med lamelami.- Cutis ima glad¬
ko mišičje v serolumu,glaus penis,perinej,areola,mamilla,arec-
tor pili. Poslednjih ni v vekah,obrvih,vibrisah nosu..Corium
ima pri belcu pigment v obliki razvejčenih celic Qkoli anusa,
v vekah,areoli,manilli,lab.minova. V subculisu.

ŽLEZE KOŽE.

Kontiniteto epitela prekinjajo izvodila žlez in lasje.Žleze so:
znojnice,lojnice.

1.) Zno j ni c e  so po vsej koži. Telo,v klopčič zavita cev,
leži v subcutisu. Zaviti tubulus je vstenjen z enoplastnim epi¬
telom,ki po stanju kontrakcije kaže različno obliko : na kontra-
hirani cevi je celo vešskladen,drugače cilindričen,ploščat.
Celice kažejo na površini neko kuliculi podobno tvorbo»vsebuje¬
jo mnogo secretnih zrnc»tudi maščobnih in pigmentnih. Med nji¬
mi so secretne kapilare. Na zunanji strani so v žlebastih vdol¬
binicah med celicami spiralno potekajoča mišična vlakna. Vso
cevko s temi vlakni vred pokriva elastična membrana propria.
Izvodilo,ki nastane že v klopčiču,ima dvoplasten epitel brez
gladke musculature. Gre rahlo zavito skozi corium med dvema pa-

pilana pride v epidermis,kjer teče spiralasto zavito brez (v
preparatu = belo) lastnega ostenja,- (Poznamo tudi take znojni-
ce,ki imajo več izvodil in alveolarne izdolbine.). Kep^jpride iz¬
vodilo v epitel,pritegne vsa njegova slaba tega k sebi in mu
ta tvorijo epitel,- Mnogo znojnic je apokrinih(pod pazduhu,oko¬
li anusa,serotuma,). Sem spadajo tudi gl.ceruminoze(ušesno ma¬
slo!). Mollova žleza v vekah,katere zasukano izvodilo gre v
čili jo ali ne.

2.) Lo j ni c e  so večinoma lasne lojnice,manj razširjene od
znojnic. Brez lasu so v areoli,glausu,labia minona in na ustni¬
cah. Leže v spodnjem coriumu. To so alveolarne žleze,z enim ali
večimi alveoli,a alveoli nimajo lumena secernirajo po holocri-
nem tipu. So iz večplastnega ploščatega epitela,katerega vrhu-
je celice so kubične in se dele,proti notranjosti postajajo
vedho večje,ker vsebujejo maščobna zrnca,ki jedra odrivajo in
manjšajo,da je v celicah,pripravijenih za prehod v secret,komaj
opazno. Izvodilo,ki ga tvori epitermis vodi secret na las. Ve¬
likost lojnice pa je neodvisna od velikost las.

LAS

ima tele dele :l)scapus - deblo (zunaj)

2) radix - koren (vkoži)

3) bulbus - čebulica,ki sedi na lasovi papili.

R_a_d_i_x i

Ovojnice  .  Lasova korenina je pogreznjena v lasno žepno,
ki sestoji iz a) vezivne ovojnice,b) zunanje c) notranje epi-
teljalne ovojnice.

1. ) Vezivno žepno  ima tri plasti,in se začenja ob
inserciji m.arector pili navzdol.

a) zunanja vezivna plast z longitudinalnimi kolag.fibrilami in
elastiko, b) srednja plast s cirkularnimi fibrilami,el.vlakni
in celicami,ki so kontrabilne narave, c) notranjitekiena HOmo-
gena kožica,važna pri obnovi lasu ; ima dve lameli j  zunaja pri¬
pada še vezivni ovojnici,notranja pa zunanji epitel.ovojnici.

Te tri plasti zasledujemo od insercije arectorja pili do roba
papile. Tu se diferenciacija v tri plasti sabriše,a površina
papile je pokrita od nadaljevanja steklene kožice. Papila se¬
stoji iz neredno prepletenih fibril in vajastih vezivnimi ce¬
lic,ki so lahko tudi pigmentirane.

2. ) Zunanja epi,  tel j.  ovojnica  je uvez-
njen epidermis,ki pri izvodilu lojnice zgubi svoj stratum cor-

- 83 -

neum in se od tod navzdol sestoji le iz stratum Malpigic. Nje¬
gov stratum cilindricum producira epiteljalni del steklene ko¬
žice. Navzdol se’ število plasti stratuma manjša,stanjša v eno
plast, ki je v čebulici več ni mogoče ločiti od matix-a lasu.
Ovojnica raste tako kot epitel .(gl.str.Malpic).

Notranja epitel.ialna ovojnica  ovija koren od izvodila lojnice,
kjer v podošnem prerezu končuje paiostreho,v prečnim pa razce¬
franim robom. Je neodvisna od epiderme in raste iz dna lasne¬
ga žepna navzgor. V različni višini ima različna svojstva :
proti vrhu zaroženeva. Ima tri plasti celic :
a) Henlejeva plast : ploščate celice,ki bližje čebulici vse¬

bujejo jedro,pigment in trictohyalinska zrnca(bazofilna snov,
podobna eleidinskim kapljicam) ; višje gor so pa celice homo¬
geni »poroženeli ,brez jedrni elementi.

bj Huxlejeva plast : kubični elemneti z jedrom in trictohyalinsk-
em zrnjem, c.) plast neposredno ob epidermiculi lasu. Celice
so položene kot strešniki,zobje so obrnjeni navznot v epider-
miculo in je las tako zavozlan. To je torej epidermicule no¬
tranje ovojnice. Elementi so zgoraj ploščati,homogeni,brez je¬
der, nižje vsebujejo prečno postavljena jedra.- Tudi ta ovojni¬
ca v bulbusu zgubi diferenciacijo in preide v matrix. V bulbum
torej izgine meja med epiteljalnima ovojnicama in medularno
substanco lasu,vse preide v matrix. Če prerežemo koren v raz¬
ličnih višinah,dobimo različne prereze ; zgoraj dobimo le zu¬
nanjo ep. ovojnico s stratum coreum,nižje obe ep.ob ovojnici,
zunanja pa nima stratum coreum,v bulbusu ni diferenc.

S c a p e‘s .  Lasje so le ponekod navpično vsajeni»večinoma
poševno. Po 4 - 5 jih raste v skupnem okrožju. Žive par tednov,
pri ženski par let. Na različnih mestih so različni (glava, pu--
bes,citi ja,tragi,vibrisae). Pigment se javi celo v bulbusu.-
Las sestoji iz

1. ) epidermicule,

2. ) substanciacorticalis,

3. ) substanciamedularis.

1. ) Epidermicula  je tanka plast iz homogenih,zava$-
nelih,brezjedrnih ploščic (celic)ki pokrivajo kortex. Odrasel

s 5$ NaOH razmaščen las nam pod veliko povečavo pokaže prečne,
cikcakaste črte,ki anastomozirajo. Pokrivanje v obliki streš¬
nikov se še bolj vidi,če las vzdolž presečemo ; dobimo nasob-
čan zob. Ploščice lahko s konc. HgSO^ izoliramo. Skozi epider-
miculo vidimo cortex v obliki podolžnih vlaken.

2. ) C o r t e x  sestoji iz dolgih celic,ki jih s H 2 SO^ izolira¬
mo in imajo oba konca globoko nasobčana,se medsebojno zagvozdu-

- 84 -

jejo. Celice so vzdolž fibrilasto progaste,ter imajo v sredi
paliČasto vakuolo,ki odgovarja jedru. Celica vsebuje distinktni
(raztovljen) ali v kroglicah difozni pigment(predvsem pri tem¬
nih laseh),melanin. Barva las je različna.- Če las kuhamo v
NaOH,lahko razločimo corlet v dolga vlakna in rožene fibrile,kot
tonofibrile,ki prehajajo iz stanice v v stanico.- Pri starih
ljudeh pride v corlex intercekularno plin v finih mehurčkih.
Mehurčki so,če jih osvetl-imo od zgoraj,da se svetloba odbija,
beli,če pa gre svetloba skozi so črni in jih ne smemo zamenja¬
ti s pigmentom.

5.) Medularna  substanco ,ki  manjka spodaj in

zgoraj»sestavljajo v smeri lasu podolgovate ali kubične celice
1-2 vrstah,ki imajo zrnca barvajoča se kot eleeidin in mnogo
pigmenta. Arector pili,ki končuje z elastično kito kot vse mi¬
šice,ki v enem delu končujejo v koži,je vedno na oni strani,
kjer tvori las s površino kože topikol. Nativni las : razmasti¬
mo ga s 5 i°  NaOH,in ga v kanadskem balzamu gledamo pod veliko
povečavo : zrnat je ali difuzno barvan. Rob je nazobčan,zobci
gledajo proti zunanjem koncu lasu ; tako določimo vrh lasu.
Ploščice postajajo proti bulbusu enakomernih dimenzij in dobe
jedra. Poleg tega vidimo še vlaknato strukturo-coriev. v kori-
nini dobivajo celice cortexa proti bulbusu bolj izrazito jedro,
podolgovato (in okrogla). Celice,ki so direktno na papili,so
pri temnih laseh zelo pigmentirane. Na konici papile čepe celi¬
ce,ki prehajajo v sploščene modularne celice.

= E = Q_OJLI=:l-l==^i A =:= :JLIJLIJLI4L4=£=UJL

LASU!

Lasje enega okrožja (2-5) kažejo različno živijensko stanje,ker
od časa do časa izpadajo in regenerirajo. Najmanj časa šive či¬
lije. Izmena lasu prične s tem,da se na površini papile konča
tvorba celic matrixa in stem neha rastni pritisk,ker zdaj ra¬
stejo le celice bulbusa. Te povzročajo,da se papila stisne,po¬
tem pa se zaradi nekega tega v dolžino ali pritiska v prečne
smeri papila in bulbus ločita. Celice bulbusa se ob straneh pa¬
pile dvignejo in se končno zbero v celični mešiček,ki navzgor
prehaja v odebeljino neraroženelih stanic.- Papila se močno
zmanjša in se ločena od lasu po odebelejeni stebleni kožici ;
Vezivna ovojnica se pasivno stiska in kontrahira v svoji ode¬
beljeni srednji plasti- in zaradi tega se dvigata odebeljeni ko¬
nec lasu in papila navzgor,steklena kožica med obema se guba,

- 85  -

ostale plasti vez.ovojnice pa se pod papilo združijo in tvori¬
jo pecerlj. Ko pride odebeljeni bel lasu v višino arectorja,za-
roženi njegov konec v kij,vtaknjem v maso nerazroženelih Sta¬
nič ; notranja ovojnica pa zaroženi ob kiju in se stopi z lasom.
Pri poti lasu navzgor se tudi zunanji ep.ovojnica naguba,zde-
beli,deloma se pa resorbira. Njen ostanek tvori med papilo in
letom pramen celic. Papila pride končno v višino arectorja,nek
lasu pa do lojnice,kjer čaka,dokler ni storjen nov las,potem iz¬
pade. Kako se tvori nadomestni las,glej nižje.

Razvoj lasu  se. prične v 3 .embr.mesecu iz nastavka za
epidermis in gre slično kot razvoj žlez. Epitel požene navznot
v različno globino svoje stanice,poganjek pa postane sčasoma
koncu odebeljen,kijast. Istočasno s poganjkom se pod njim na go¬
sto razporejajo mezodermalne stanice kot nastavek za papilo,
okrog njega pa mezodermalne stanice za vezivno ovojnico. Na kon¬
cu odebeljeni poganjek postaja na koncu uveznjen od bodoče pa-
pile-bulbus. Na oni strani poganjka,ki tvori z epitelom topi kot,
nastajata dve odebeljeni,zgornja je nastavek lojnice»spodnja
arectorja,ki nastane iz veziva.- Celice poganjka preraščajo pa¬
pilo in tvorijo lasni stožec.  Iz lasnega stožca nastane po di¬
ferenciaciji elementov : 1.) notranji pigmentirani stožec,ki
tvori pričetek lasu, 2.) zunanji nepigmentirani stožec,ki prve¬
ga s vseh strani popolnoma pokrije in je nastavek notranje epi¬
tel .ovojnice . Nad vrhom stožca nastane,v epitelu kanal. V*tega
raste nov las,ki je vsled hitrejše rasti predrl zunanji stožec,
las leži nekaj časa z upognjeno špico v epidermo. Pozneje se
umaknejo celice navzven in las pogleda ven.

Tvorba nadomestnega lasu  gre iz stare,
visoko gor pomaknjene papile. Pod lasovim hetom je oni pramen
celic,izvirajočih iz matixa in zunanje ovojnice. Tem sledi spo¬
daj atrofična papila in lasni pecelj.- Na tej papili,ki posta¬
je voluminozna in se vštuli v pramen,nastane lasni stožec,ce¬
lice tega se razmnože in potisnejo papilo navzdol,lasni stožec
se podaljša, las predre notranjo ovojnico in raste ob starem
lasu v nek kanal,ki se tvori novi novi las pogleda is kože,sta¬
ri izpada.

prebaviia.

So prevlečena s sluznico.Ko zavije koža v vestibulum oris,po¬
staja vlažna in je temu vzrok sluznica (tunica mucosa). 0 sluz¬
nici govorimo le,če je v zvezi z žlezami. Sudi seroze so vlaž-

86

na,pa niso v zvezi s žlezami in jih ne prištevamo sem. Žleze
so lahko v steni sluznice,pod njo,ali pa daleč od nje in so s
kanali v zvezi z njo. 0 plasteh sluznice glej pri posameznih
organih.

LABIUM  S U P. EP. IN  PERITJS

Še suhi del ustnic zovemo pars glahra. Oh prehodu integumenta
v pars glabro se zgubljajo las je,znojnice,posamezne lojnice so
še na pars glabra. Tu vidimo skozi epitel barvo krvi v žilah :
ustnice so rdeče,ob prehodu preide corium kože v tunico proprio
mucose,ki je približno enake zgradbe kot korium in požene (spo¬
četka nizke) visoke papile (višje kot v koži). Epitel se močno
zviša : epidermis preide v ploščat,večskladen epitel z jedri
in sicer tako,da se stratum germinalivum kože kar nadaljujejo
v bazalne plasti tega epitela,stratum granulosum in lucidum se
izgubita,niš je plasti stiatuma corneuma preidejo v več plasti
mehurčastih,svetlih,z jedri opremljenih celic. Tako postane epi
tel 2-3  krat višji. Aubcutis preide v submucoso,ki manjka na
dlesnih in trdem nebu,kjer je sluznica vezana direktno s perio-
stom. - Tudi v epitelu jezika vidimo,da celice poroženevajo,se
odluščajo. Pri nekaterih živalih pa je tu pravi poreženeli epi¬
tel, celo v želodcu. V globlji plasti sluznice imamo mešane slez
niče : gl.labiales sup.ef.in f.. Skeletno mukulatura zastopa m.
orbicalaris oris. - V ostali ustni duplini postane epitel nižji

ŽLEZE USTNE DUPLINE .

1. ) Mahjne mucozne žleze ;  gl.labiales,buccales,linguales,pa-
latinae. Vse so enostavne tubulo-alveolarne žleze. Na površi¬
nah, obrnjenih v ustno duplino (sprednja stran nonlae!) so či¬
ste mubozne žleze,ki leže s telesom v globini pod nebo mejno
elastično kožo,ki jo z izvodili prevrtajo $ na površinah,obr¬
njenih k žrelu,nosu,so mešane narave in leže povrhno. Poleg
teh imamo še enent,lojnice v latualni steni ,za ustnim kotom.

2 . ) Slinavke  .  Zgrajene so iz ogromnega števila posamez¬
nih žlez,ki se združujejo v majhne,a te v vedno večje lobule.
Glavno izvodilo se razvejči med lobuli in ima ob iz3topišču
večskladen,dal je enostaven cilindričen ali kubičen epitel ve¬
zivno steno. Vezivo med majhnimi lobuli je pičlo. Med vezivom
in membrano proprio so limfne poke,brez zveze z limfnicami,

Le med največimi so limfnice.

- 87 -

a) '.Par o tis-j e alveolarm a, o i s t o serozna žleza,z gosto zrnatimi
celicami,dolgimi ustavki (s ploščatim- epitelom),in izrazitimi
slinjaki. Mad labuli so praviloma posamezne..maščobne celice.
Izvodilo,ductus Stenonis,ima slojevit cilindričen epitel včasih
s žleznimi čašicami, pri psu pa ima ob sebi nekaj mukosnih lo~
bulov. V žlezi najdemo mnogo živcev.

b. ) Submaxillaris je mule o- s ero zn a žleza. Tubuli imajo serozne

žleze,lahko pa tudi mukozne. Čistih mukoznih tubulov ni,so pa
čisto serozni, ser osni tubuli pa imajo na koncu mukozne. polmes¬
ce. Stikala s kubičnim epitelom prehajajo v serozne ali mukoz-r
ne tubule. Slinjakov je mnogo. Izvodilo,ductus. V Vartoni ima
lahko redka miš.vlakna in žlezne čašice..

c. ) Sublingualis je sero- mukoz na žleza brez slinjakov. Ima eno

veliko, izvodilo ductus Baitolini macor,ki se izliva v carnuculo
sublingnalis in manjša ductus Rivini m.inores,ki se izlivajo’v
plico sublingnalis. Tako razpade na 1.) glandulosubl.monostoma-
tica in 2.) polistomatica. Tubuli-..ima jo .pretežno mukozne., žle¬
ze, serozne na koncu v oblike Ebnerjevih polmescev,. Veje glav¬
nega izvodila gredo neposredno v stikala (slinjakov; ni!) s kub.
epitelom,ta pa v tubule. ‘ "■ ■ :  m : . v  ...

V isthmus fancimu prehaja ustni' epitel v žleznega. Tu imamo na
brezpapilniproprii hipoepiteljalen pas limfnega ; tkiva tonsi-
lla lingnalis z muk.žlezami,tonsilla palatina s stran potisnje¬
nimi muk.žlezami,na mehkem nebu pa difuzne limfne vozle spredaj
s čistim muk,žlezami in ustnim epitelom,zadaj pa s seromukoz-
nimi žlezami in večvrstnim cil.mig.ep-; V požiralniku se resp.
in dig.trakt križata. Ploščati epitel pars oralis• fafiroca se¬
ga visoko gor in preko prehodnega večskladnega cil.epitela pre¬
ide v mig.večvrstni cil.epitel resp.trakta. Ra tem mestu je nad
ostia fcarigena tube in okoli teh tonsilla faringea,v zvezi s
njo tonsilla tubaria z mešanimi žlezami. Tonsilla ima na vrhu
prehoden epitel,v poteh pa.že večvrsten. Karakteristična za žle¬
zo so podolžna el.vlakna,ki se pa v zadnji pars oralis odloči¬
jo od progastega mišičja,in'ločijo sluznico od submuooze, Žleze
pod to kožo so čiste mukozne in se med  papilarni- .izlivajo (ob iz¬
livu epitel infiltriran z limociti). Ob prehodu žrela v po¬
žiralnik (ccirt .cricoidea)' jo zamenja muscularis mucosae ,ki. je
spočetka iz posameznih gladkih vlaken,in deli vse do anusa nu-
cozo od submuooze.

- 88

JEZIK

ima v sluznici le proprio in epitel. Propria je na tesno pripe¬
ta na perimizij,je groba,nepremakljiva(ker nima submucoze),vanjo
izžarevajo progasta in gladka mis vlakna,med vlakni je nekaj
maščobe,pokrita je od vecskladnega ploščatega ustnega epitela in
ima 4 vrste papil.

1. ) Papillae filiformes  imajo podolgast,

prišpičen vezivni skelet,z event. . sekundarnimi papilarni. Skelet
je pokrit z jezičnim epitelom. Na vrhu tvorijo ep.celice gosto
plast,ki izgleda kot zaroženela nit,kar pa ni,če tudi imajo ce-
lic§&eratohialinska zrna. Lahko' se odluščijo : obložen jezik.

2. ) P a p . folialae  so široke,ploščate,zgrajene kot
filiformes,v bočnih delih imajo obušalne popke.

3. ) P. fungiformes  so visoke,široke,kijasta,s se¬
kundarnimi papilarni,so rdeče od krvnih žil in jih je največ na
špici jezika.

4. ) P. cirumuvolate  so pogreznjene v sluznico,od¬
dane z jarkom,za tem pa s nasipom. V jarek se izlivajo serozne
žleze. Oblika je narobe postavljenega kegla,z epitelom,sek.pa¬
pilarni. Ob strani segajo v tanjši epitel ohušalni popki.
Okušalni popki  imajo dve vrsti celic :

a. ) "oporne,dolgocilindrične celice,ki obdajajo površino in so
ukrivljene kot deske pri sodu. Ob bazi imajo ovalno jedro. Na
vrhu tvorijo s svojimi prišpičenimi konci okušalno globelico.
Tudi v notranjščini so tem slične oporne celice.

b. ) znotraj so vitke,paličaste celice,ki imajo na sredi odebe-
lino za jedro,k bazi pa jim vodijo končiči glozofaringea. Peri¬
ferni konec nosi paličast podaljšek,ki sega skozi okušalno glo
belica.

Žleze jezika so mukozne ali serozne. Telo jezika ima le Nunovo-
žlezo na spodnji ploskvi v apexu,ki je mešana žleznica,s Ebn.
polmesci. Na korenu jezika pa so :

a. ) čisto serozne ob pap.valatah in foliatah,ki gredo z izvodi¬
lom v jarek oz.v pok med lističi,

b. ) čisto mukozne za vrsto papile valatac,katerih izvodila kon¬
čujejo v globelici na limfnih kepicah,ki jih je tu mnogo in in-
filtrirajo epitel žlez z limfociti.

ESOFAGUS

ima pri embrionu deloma večvrsten,deloma večskladen cil.mig.
•epitel,kar je važno,ker najdemo tudi pri človeku otočke cil.epi¬
tela. Esofagus ima sledeče plasti :

1. ) Epitel  ostane do cardie visok,večskladen ploščat epi¬
tel ustne dupline. Sloni na lomgitudinalnih gubah. propriae,ki
jih na prerezu ne smemo zamenjati s papilarni in segajo vse do
prepone. V tem epitelu opazimo čisto otoček želodčevega epitela
z žleznimi slanicami iz žel.tubulov. Pojav je distropija-dis-
tocacija. Barva višjega dela je medlo-sivkasto-rdeča,želočni epi
tel je bolj živo barvan.

2. ) Pr o pri a  iz interstic veziva,el.vlaken in eo.infil-
triranimi lenkociti.

3 . )  Muscularis mucosae  iz podolžnih svežnjev
gladkega mišičja.

4. ) Submucoza  podolžni svežnji in elastike.

5. ) Notranja krožna plast tumicae

zgoraj
na sre
spodaj

6.) Zunanja logitudinalna mus.p  rop♦

7r) Tuni c a fibroza esofagi  rahlo,preče j
močno vezivo,pojačeno z elastiko in skatero je esofagus vezan
na okolico.

8.) Če je zimaj tega še kak epitel,je to nizek na spodnjem kon¬
cu esofagus epitel seroze,(trebušne votline),ker diafragma'nam¬
reč odščipne mehurček pritone ja.

Žleze  .  Globoko v submucozi so majhne Čiste mukozne žleze,
ki z izvodili pretvorijo muscularis mucosae in se vedno med pa¬
pilarni izlivajo in ob izvodilu so nabrani pri izlivu limfociti.

V srednjem odseku esofage jih ni.

2.) V proprii,in sicer v zgornjem delu tako kot ob cardii,so
žleze cardialnega tipa : Izvodilo se ampulasto razširi in se iz¬
liva v vrh papile. žSill°5ž fazvejčenih,močno zavitih tubulov
sestavljenih iz velikih,svetlih,kubičnih do cilindričnih,seroz-
nim žleznim- celicam podobnih celic zrnate strukture in ločenh po
secretnih kapilarih. Zrnca so pa svetlejša kot pri seroznih in
se ne barvajo s žleznimi (muk) barvili. Izvodilo,ki je tudi iz
cil.epitela,pa kaže mukozno reakcijo.

mus-cularis

i

J

propriae

mešana
gladka

i muskulatura.

- 90  -

ŽELODEC .

Pri človeku razločujemo fundalni del in pilorični del. Epitel
želodčne stene je secermirajoči epitel želodčnih žlez. Celice
so ozke,prizmatične oblike in imajo bazalno jedro.. V svežem stan¬
ju najdemo v njih secretna zrnca,ki jih fiksiramo po Schaffer- .
ju (formalin + alkohol) in barvamo z barvili za mukozne žleze.

Na nesvežih žlezah so ta zrnca le v zgornjem delu celice,posmor-
talno jih ni,celice se ne barvajo in izgledajo kot prazne čaši¬
ce z jedrom spodaj. - Makroskopično kaže želodčni epitel gube
in majhna polja (areae gastrical),ker se namreč grupe žlez orne- ,
jujejo z vezivom. Znotraj teh. polj vidimo s povečalom luknjice-
to je izvodilo žleznih skupin (fo^eole gastrica)v katere, lahko
vtaknemo fino sondo. V te se torej iztekajo fundalne ž-elodčne
žleze, To so dolgi,malo razčlenjeni in zaviti tubuli,ki segajo .
navznot do muscularis mukoze. Več tubulov ima lahko isto izvo¬
dilo. .Vrat tubusa je ozek in ima kubične celice,ostali tubulus .
pa ; a.) adelomorfne  celice,sto je neposredno ob lu-
menu tubula -in so v življenju na gosto posajene s secretnimi
zrnci,ki predstavljajo predstopnjo secreta (pepsinski ferment) .
po smrti pa postanejo prosta.. Teh celic je proti dnu vedno več
in so hematoksilinofilne,modre. b.)

b.) delonorfne stanice  so odrinjene od lumena
poliedrične,z 1-2 jedrona,s fine j očimi zrnci kot prejšnje in
eozinofilne. Navzdol jih je vedno manj. Lumen .dosegajo po ozkem"
kanalu med adelomorf.nimi ,ki preide znotraj celic v mrežje ,'šecret-
nih kapilar 5 baje izločajo II C1 in se nahajajo samo v fundusu.

So odbornejše proti autolitičnim procesom,prost mortem,dobro vid¬
ne. Želodine žleze se regenerirajo samo v indiferentnem vratnem
delu. Imajo membrano proprio,ki jih loči od tunicae propriae,

Ta tvori med tubuli reticulum z limfo,lenkociti,plazmatkami.

Pičli proprii,ki ima tu pa tam kak kupček lomf.tkivo,sledi' mus-
culoris mukoza,tej submucoza,potem pa muscularis proprie v 3
plasteh s cirk.long.cik.Potem seroza in ev.še omentum.

Epitel se ujema s fundalnim. Toveole so pa glob¬
lje, tubuli krajši,razvejčenejši,zvite jši,lumen širši in imajo le
adelomorfne celice. Legajo do muscularis mucozae. Proprie je še
manj,malo limfaličnega tkiva,vse ostalo je kot pri fundusu.
Prehod.med želodčnimi epitelom in epitelom esofage je presekan
po kardialni črti. V esofagu večskladen ploščat,v želodcu eno-
skladen visokocilindričen.

- 91  -

I HIESHHUUM T E N U E .

Površina je drugačna. Pojavijo se vili intestinales ,ki so lam
visoke,prizmatične, cilindrično ali listnate gube sluznice,ki
jih je na lmm^ in silno povečajo površino. Med njimi se izliva
jo Liberkfthnove kripte ,enostavni,kratki gosti tubuli,ki sega¬
jo do musc.mucoze. Plicae circulares Kerksingi  so sluznične gu
be,spočetka nizke,potem višje,v ilenmu zopet nizke. Poleg teh
so tu še nestalne gube.

)

i


\





D.E L

SPE C I. E L N I

Zilje.

V’ prvotnem nastavku je 'celotno žil je iz enostavnih cevi se¬
stavljenih iz ene plasti ploščatih enodoteljalnih celic,po¬
kritih z zelo fino kožico. Ta prvotna struktura je ohranjena
še pri kapilarih.

1.) Kapilare.  Metoda z živim srebrom je dokazala (injekcije
sr.nitrata),da sestoje kapilare iz endotela ploščatih,v smeri
žile podolgovatih,.mehko protoplazmatičnih celic,vezanih z in-
tercel.mostički. Ta endotel je pa pokrit s fino kožico. Te
stanice so dražljive narave s z električnimi iskrami (Entla-
dungsschlag) izzovemo na njih odebelitve,ki zapro lumen in se
le počasi povračajo,da jih ne moremo smatrati zgolj kot po¬
sledico mišičnega vlakna. Tudi njih sekretorična funkcija ni
izključena. Intercelularna substanca je napol tekoča in-pro-
pušča tudi telesne elemente (pridiapederi"eritrocite) ! Z Aqwo^

se barva ih pušča brezbarvne luknje,ki šo le začasna razmah-
nitev medstaničnine. Kapilaro deloma lahko izoliramo zaradi
fine kožice,večinoma pa ne,ker otoliški fibrociti legajo tes¬
no na njo in tvorijo adventicis capilaris. Pod to se po mnen¬
ju nekaterih posamezna razvejčena mišična vlakna s podolžnim
jedrom v smeri kapilare,katerih izrastlic objemajo kapilaro.
Samo tako si. lahko raztežimo posamezne živčne končiče,ki jih
najdemo na kapilari,pa če.gre potem že za resnične mišične
celice ali prevzamejo njihovo funkcijo endoteljalne celice.
Nimajo pa vse kapilare opisane strukture. Nekatere odgovarjar-
jo starejšemu naziranju s imajo kožico v kateri so raztresena
jedra (ni celičnih mej !) take dobimo v Malpigijevem glumero-
lu,v kapilarah jeter,v chorio capillaris oči. To si razlagamo
z razvojem : Kapilare so najprej solidni protopi.popki,ki še
le sekundarno celično razpadejo.

2« ) Prekapilare.  Tu se osnovna kožica vidi mnogo jasneje. Na
njej vidimo cirkularno posamezna mišična vlakna,vretenata.

Tej sledi ena plast posebnih vezivnih celic. Razlikujemo še
torej tri plasti : intimo ( endotel s kožico ) medio (miš)
in adoenticio (vezivo). Te tri plasti vidimo pri vseh večjih
žilah,le da njih specielni sestav završi pri arterijah od
velikosti šile,pri venah od mesta,kjer teče.

3 -)  Manjše arterije  (centralis refine-do kalibra ansubroorbi-
talis) Intima s Kožica je postala elastična intima v obliki
preluknjane membrane,

ki je v prečnem prerezu zelo na gubane., v podolžnem prerezu p e. vi¬
dimo dve podolžni svetli črki,ki omejujete med sabo podolžno no¬
tranjo zono in predstavljata podolžni gubi!Medla:več plasti re-
zenlarnih niš .vlaken,med njimi nežne vezivne lamete in pičla e-
lastična vlakna,

Ad ven iicia. Hajhni svežnji vez.vlaken in vzdolžnosmernih el.vlaken.

4. /' Sred n.ie  vel.art erije ./Radialls/ . Intima : ned endotelon in ela-
stico interno je plast podolžnih el.vlaken med katerimi je vela
snov,ki se barva kot kolagen ,a. ; ni to .Sl .interna je lahko naguba¬
na, dozdevno dvojna.iiedia: je mogočna in bogatejša na elastiki,raz¬
porejeni na različne,za razne arterije karakteristične načine;ra-
diarna elastična vlakna,ki se. včasih razvilrčijo,ali elastične
kože,ki v prerezu izgledajo kot valovita el.vlaknata raeji med

m edio in eksterno -pa elastična vlakna tvorijo Henlejevo elasti-
co eksterno /vzdolžnimi vlakniSkstern-a vezivi.

5. / V elike arterije ./aorta iliaca/-.V dosedanjih arterijah je-bi¬
lo v ospredju mišicj e,pri velikih pa stopi v ospredje- elastika,

To so arterije elastičnega tipa.in so že mikroskopsko rumenkas¬
te, voščene in ne več sivo rdeče .Intim a»Elastika intima manjka,
endoteln pa sledi kot pri srednje velikih arterijah podolžna :

elastika s kolagen podobno substanco;ta plast pa se je
odebelila in vsebuje deloma zvezdasto zhaslondzirajoče,'deloma
vretenaste Langhaus-ove celice,ki so v svežem'preparatu aorte
vidne la, če vsebujejo maščobne kanijice.Tudi gl. dke- mišice Idh-

f .

ko vsebujejo to plast.Hc mestu el. stike intime imamo pletež e-
lastike in veziva,ki kaže notranjo cirkularno in zunanjo, podol¬
žno strukturo.MejdjjamLma elastične kože,mreža.ste,preluloijane,de¬
loma solidne z ali brez rebrom podobnih vzboklin.Aorta ima 40-
50 takih plošč .Vezane so po el .vlaknih in mrežah,med katerimi.,
so mišična vlakna,ki so kratka in združena v mrežje,ki gre spi¬
ralno.Veziva je malo.Adve nt icia je iz rahlega intersticialnega •
veziva.z el.vlakni,maščobnimi celicami in ima vasavasorum.Ekster-
na im:- končno kot tudi nekatere druge arterije- /lienalis.,dorsa-
lis penis ch,/podolžno mišična vlakna.

. Izjemoma pa imamo tako vzdolžna vlakna, tudi znotraj cir-
kularne siuskulature :Art .umbilicales ,a .dorsalis penis.Tvori jo po¬
dolžne ,valereli podobne nabrekline,ki po potrebi žapro lumen.
/A.uiib.pri rojstvu/.Slične 'aparate pa imajo tudi manjše arterije:

na omejenih, mestih art.haelicinal /v corpora cavernosa penis/,
kjer se direktno izlivajo v venorne prostore,majhne veje arterij
pri ščitnici,in povsod,kjer majhne arterije preidejo direktno v
vene:na koncu prstov,v.' ledvicah,vranci,

N a truplu kaže el.interna podolžne gube radi kontrakcije
muskulature , v ' .■'

Vene.

Plasti ven,posebno muskulatura,so zelo različne in odvisne od
funkcije,ne od kalibra«

1./' Kapilare  so take kot uri-arterijah. 2, /5/ prek a pila re in tu di
majhne  vene dobe vezivno steno z elastičnimi niti1 /centralis re-
line/,4./še le večje vene /dig.Communis/ dobe mišično plast.-Bo¬
gato vezivo ne le v advent.it ii,tudi v medii,je karakteristično v
primeri s arterijami enakega kalibra.Elastiča interna,če sploh
■ nastopi,ni preluknjana koža,je'iz mrežja vlaken. 5./Pri močnej¬
ših venah /radialis/ stopi v ospredje elastika,vendar ta elastika
v mediji poteka poševno /nach der /.Vena Femoralis ima

Eenlejevi elastiki eksterni odgovarjajočo plast elastike,ki pa
je iz koncentričnih kož,- Muskulatura je zaradi pokončne hoje v
venah glave in zgornjega trupa slabo razvita ali popolnoma manj¬
ka .V venah ekstremitel in spodnjega'trupa pa je bogata in poleg
cirkulame muskulature najdemo tudi zunanja in notranja vzdolžna
vlakna /umbilicalis,iliaca,ferieralis '"'/.Vena dorsalis penis ime
ponekod notranje vzdolžne svežnje m.vlaken,ki mole v rumen in ga
lahko zapro.Vene gravidnega uterusa kažejo le vzdolžne mišice,

Vena cava inf.in njene velike veje /porta/imajo bogato muskulatu-
ro,ki pa pripada adventiciji.Velike vene imjo tam,kjer se izli¬
vajo v srce,zunanjo 'plast progaste muskulature take strukture:.kot
srčna.

Karakteristične so za vene parne volc;:lo,ki ovirajo tok kr¬
vi nazaj.So vednodistalno od vtočišč drugih vej.

Mesto,kjer preidejo arterije direktno v veno,imenujemo ar¬
terij ovenozne anastomure /glej spredaj!/ N a tem mestu močna kro¬
žna muskulatura arterije ostro neha,potem ko je očvržeena z notra¬
njimi vzdolžnimi vlakni.stvorila pravi sfineter! in arterija pre¬
ide v endo široko,brezmišično veno. Tali aparali pa stopajo le
časoma v funkcijo.

3

Večje žile imajo vaša vasorun. Te segajo pri arterijah, le

v zunanje plasti medije,ker ima arterija arterijalno kri,ki sa¬
ma hrani notranje dele stene.Pri venah pa prihajajo kapilare tik
pod endotel.

Srce.

Endo ~,mgo in epi-kar de. ne moremo homologiziratl s tremi
plastmi žil. Pri embriu je endotal popolnoma ločen.od ostalih
plasti in le on je homologen s žilami.

Endooa r d.V preddvorih je znatno debeljši kot v prelatih# Ima en¬

dotel iz ene plasti celic, ki'mu sledi na elastiki revna plast
veziva, prehajajočega neposredno v perimisium internim mgocarda.
Ima tudi posamezna mišična vlakna, ki se ob srčnih seplih in ob
sinusu caronarinsu združujejo v močnejše svežnje, Atrioventricu-
larne valoule so duplikature endoc:arda in bogate na žilah. Semi-
lunarne voloule nimajo žil. N a ostijih je grobo vezivo, iz ka¬
terega izvirajo voloule in mgocard, ki ime. v preddvorih tudi e-
lastico, v prelatih pa ne#Preddvorno in preletno muskulaturo,ki
sta v ostrih ločeni veže His-Tav/arjev snop.

Enicard  ali visceralni perieard je iz rahlega interstic, veziva,
ki ima v bližini žil maščobne celice in je pokrit s ploščatim
dotenbrinim epitalom.

A ngiologija in angioliza.

Prvi nastavek za žilje dobimo v srednji telični poli,ento-
dermu in sicer izven embrionalnega telesa v območju saccus vite-
llinus v lameli, ki leži direktno na entodermu;' Istočasno s tvor¬
bo eoloma /glej tudi razvoj krvi!/ nastane zaprto endoteljalno
cevje, ki počasi prodira v nastavek telesa In se tu dalje razvi¬
ja.

Tudi srce se zastavi kot navadna endoteljna cev, neodvisna

od nastavka, mgocarda.

Endoteljalne celice tega cevja se delijo, posamezne se iz¬
ločijo iz njega, se postavijo prečno nanj in se razvijejo v ce¬
lice, ki tvorijo miš. celice. Te pa lahko izvirajo tudi iz ob¬

dajajočega mezenliiva.- Elastika

interna je verjetno kutilcularna

tvorba endotela in ko
tika chordae /glej spr

je ločena od njega, raste naprej kot elas-
edaj!/ Elastične kože velikih arterij nas-

- 4  -

tajajo polagoma in s cepljenjem. Adventicija je sigurno produkt
me zenhima t s 1 i c h celic.- V nadaljnem se to žil j e pormožuje z “br¬
stenjem. B rstiči sosednjih žil se medsebojno družijo anasto mae
sirajo in tvorijo rmežja. Iz tega gredo zopet popki in nastane
polagoma kapilarno mrežje. Popki so spočetka solidni protopla-
zmatični, podaljšujoči se izrastki, ki se začno kmalu od lumena
sem votliti in v katere pridejo zelemidarnč jedra in endotela
cevi. Šele sekundarno se pojavijo celične meje, ki jih prej ni
bilo, lahko pa tudi ne in tako dobimo kapilare brez celičnih mej
/glej zadajI/ Tudi regeneracija /po poškodbi recimo/ se vrši po
tem principu.

Roko v roki z razvojem pa žile tudi propadajo /angioliza/.
Saj se krvni obtok ponovno menja:obtok saccus vitellinus preide
y umbilikalni obtok, ta pa v obtok novorojenčka^ /Glej Plečnika!/
Pr i tem postanejo daljši kosi žil odvisne in propadejo, tok v
njih. neha.. Začno se zoževati na obeh koncih, in moremo videti
kosce kapilar, ki končujejo na obeh koncih slepo, vsebujejo pa
še krvna telesca*, "V endoteljalnili celicah se jedra razmnožujejo,
nastanejo celi kupi jeder.

limfno žilje.

predstavlja stranski privesek venoznega sistema, ki na periferiji
končuje slepo, Ti slepi konci tvorijo limfne kapilare in ležijo
v koži, fibroznih kožah, sluznici, žleznih in drugih organih. Na¬
birajo plazmo,t.j. od krvnih kapilar izločeni hranilni sok tkiva,
sok, ki ga., je. tkivo temeljito izpremenilo in ga vodijo v limfne
žile in potem v venozni sistem. Limfne žile manjkajo v central¬
nem živčevju, v gle.dkih mišicah. Limf ne kapilar e imajo še finej¬
šo strukturo od krvnih: nimajo kožice, so endoteljalne cevi, vi¬
dne, če so naravno ali umetno napolnjena / /.Celice segajo s
cikcakastimi zobovi ena v drugo, med tem ko imajo krvne kapilare
ravne robove,- Limfna, kapilara je širša od krvne, žalclaste oblike
in širša od limfne žile! le slepa. Lahko so tudi zelo ozke,pa i~
majo v tem slučaju stranske slepe izbo’...Line, Kjer se družijo s :
krvnimi, se Čira bolj ločijo od njih in tako pridejo v pentlje ka¬
pilarnega mrežja. Simfne kapilare leže v koži in sluznici vedno
globje od krvnih. Kapilare nimajo valoul, med tem ko jih limfne

- 5  -

žila ima in po tem ločino kapilaro od ž il ež Istočasno z valou-
lami dobiva žila tudi posamezna-mišična vlakna, kmalu pa loči¬
mo na njej vse tri plasti: intimo, medio in eksterno«, Po struk¬
turi ličijo bolj majhnim arterijam kot venam. Različni poizku¬
si so dokazali, da celice tkiva limf-o izločajo, da te celice s
tem spravljajo limfo v gibanje. Limfa se potem po ozmozi širi
v sosednem tkivu in tako, ne pa po kakih preformiranih potih,

pride v limfne kapilare, pričemer mehka medstanična kapilara
igra glavno vlogo,- Kar se oa tiče razpok v veziva in velikih
seroznili duplin v telesu, ki so več ali manj napolnjene s teko¬
čino, so nekatere v ožji zvezi z limfnimi, žilami in njih vsebi¬
na lahko pride v limfno žilo, vendar jih ne prištevamo k limfne¬
mu žil ju, ker- za te imajo ti prostori večinoma in v prvi vrsti
v funkcionalnem oziru mehaničen pomen.

Raz v oj s r ca.

V gotovem času embrionalnega razvoja ima srce obliko dveh
vzporednih endoteljalnih cevi pripadajočih oglavju embriona.
Srčna plošča je del splantičnega mezoderma /. plamnopleure/, ki
izven srčnega nastavka lega na entoderm in na drugem koncu raz¬
vija v som atopleuro« Obe endotoljalni cevi se znotraj srčnih
plošč pri bližujeta mediani črti in se spojita v enotno cev.
/potem ko.dvojna stena med njima izgine/I, ki tvori nastavek

za endocard in zapira v sebi srčno votlino
mom, pozneje pa s krvnimi telesci, ki pod
priplavako. iz svojih nastajališč, Venhalna
obeh nasproti si stoječih srčnih plošč, na

, napolnjeno s seru-
vp1ivon pulza cij e
in dorzalna konca
katerih opažamo že

v njihovem epiteljalnem stanju močne ritmične Icontrakcije se
tudi približujeta mediani črti, se združita in tvorili, nastavek
za mgocard, Oni del splamnopleure /splamničnega mezoderma/ na

katerem so srčne plošče ventralno in dorsalno pritrjene, imenu-

f '

jemo- mesocjurdium ventralo oz. dorsale. Velik:’, duplina, v kateri
leži srce, je'del te ■ im duplino in sicer pleuropericardi^Ina
duplina,

V sliki 3 je srce še ravno cev, vendar se je že začelo

oblikovati v petljo,

Kranjaino se to srce nadaljuje v arter-jelno deblo: tru-

neus arteriosus oz. bulbus aorte, candelno prevzame dve veri v
omptalomesenterieae.

Srce raste v dolžino hitreje kot njegova okolica in se za¬
to razvije v S-sasto dvojno petljo /sl,4/- ."Venozni del 9 atrium,
ki prevzema vene vitellinnsa se postavi pri tem levo in

zadaj, arterjelni del ali ventrikel spredaj in desno, /sl,5/ i~
stočasno pa se pomika venozni del kranjalno, arterjelni pa kon*-
dalno,- dokler ne prideta oba dela v isto prečno ravnino /quere~
tene/. 3 tem pa se je stvorila že tudi zunanja meja med ventrie.-
lom in atrijem /sl,4/, Ta dva se še Polj ločita po zožitvi, ki
nastaja In se razpozna tudi na notranji strani in se Imenuje
osti nraa.tr ioventriculare ali Kellerjev kanal, skozi katerega ko¬
municirata oba prostora, nastala potom zožitve. Zdaj pa. požene
atrij dve stranske izbokline, auricule, ki odzadaj navsnred le¬
gajo na truneno arteriosan.

Toda pazi, doslej je srce še vedno enotna čeprav.razvita
in na enem mestu zožena cevi Zdaj pa se začne tvorba sept, kate¬
re ravnina je pravokotna na ravnino H ellerjevega kanala in se
razprostira celo na tr-umus arteriosus.

1./ Yatriju .Bastoč od zgoraj navzdol, razdeli septum atrij
v dve polovici, levega in desnega. Septum pa ni popoln, ima vse
do po rojstvu prebitino,foramen ovale,po kateri sta oba dela a-
trija v odprti zvezi In ki Igra pri fatalnem obtoku važno vlogo.
Ta sep tura razdeli s svojim spodnjim delom tudi Iiallerjev kanal
v dve polovici in tako iz enotnega ostium atrioventriculare na¬
staneta dva, levi In desni,

2. / V vent r icl u. Tu se mesto znujoeega se septa interventricula-
re vidi zunaj kot bra.zda, ki odgovarja poznejšemu sulcus inter-
ventricularis, znotraj pa kot Izrastek, ki pričenja na konici sr¬
ca-, raste navzgor in s svojim zgornjim koncem doseže spodnji ko¬
nec atrlalnega septa. Tu, kjer se zrasteta,je paes membranacea
sapti,

3. / Trumus arterios us. Septin začne zgoraj, raste navzdol in zra¬
ste s septum interventrieulare. S tem se je trumus razdelil v ar¬
terij opulmonalis in aorto. Tvorba, sept se začne v 4em.br .
in je v v kamer ali popolna.

mesecu

in je v v kamera.ll popolna.

G- ornji del atrialnega septa /preluknjanega!!/ je lirnbus
Vienssenu ali voloula septi atriorum, ki je navzdol konkavna in
predstavlja mišično platico. N jej nasproti stoji spokoj zadaj
endocardialna, konkavna guba, voloula foraminis ovalis. Ote se
približujeta in stopite v stik tako, da se zobovi zgornje volou-
le postavijo na desno stran spodnje voloule. Tako nastane pošev¬
na guba, ki je ugodna za prestop krvi, ki pride iz vene kave inf.
v levi preddvor. Po rojstvu so obe plošči ploskovno združita, zra-
steta, luknja izgine. Z adnja voloula tvori kožnato zaporo luknje
sprednja pa tvori z odebeljenim mišičnim robom limbus fossae ova¬
lis.- Cesto pa se pri novorojenčku zgodi, da sta se dve volouli
slabo zrastli; na zgornjem robu limbusa fossae ovalis ostane vez¬
ni kanal v obliki ostre gube, okenca med atrijema.

8

K L 1,5  N E ; P O L E»

Oplojeno jajčece amphloxus-a pretrpi proces brazdenja, ki iz-
premeni eno iz konjugacije izhajajočo ctanico v krdelo stanic,od
katerih, ima vsaka popolnoma, določeno vrednost, Masa teh celic se
po gotovem času razporedi v obliko, ki ji pravimo
1./ Blastula /sl, l/. To je krogla,K atere stena sestoji iz ene
plasti kandalno višjih in temneje zrnatih celic. /Tu je vegeta¬
tivni pol/, ki oklepajo primarno telesno duplino, colom, napol¬
njen s tekočino. Ločilnice med celicam stoje pravokotno na povr¬
šino* Slika kaže blastulo v prerezu. Iz hlastale se' kot naslednji
stadij razvije

S./ G- astrula  /sl.2/ na sledeči način: vegetativni pol se isto¬

časno z rastjo hlastale uštuli v prinorno duplino in vsrkava nje¬
no tekočino. Primarni colom je izginil, mehur je postal dvoplas¬
ten in uštulišče ima ime prausta ali blastoforus. Nova duplina,
ki je nastala, je primarna črevesna duplina. Z una.nja plast Sta¬
nič je ekto,notranja ento plast, ki se v tem stadiju imenuje tu¬
di pračrevo oh praustih prehaja zunanji li-l v not vrgc , Gastru-
la se nadalje izpreminja in preide v

5./ N eurulo  na sledeči način /sl.3/: Gaatrula se malo podaljša,
prausta se zaokrenejo nekoliko dorsalno in izginejo.Dorzalno stvo¬
ri jo celice medularno ploščo /nastavek živčnega sistema/, En to-
hlast /pračrevo/ požene na vrhu na levo in desno od mediane črte

dva simetrična žakelčka, v katere sega še primarna črevesna vo¬
tlina, Tisti del pračrevesa, ki je med obema žakelčkoma, je na¬
stavek za chordo dorzalis.Substanca obeh žakeljekov in eventuel-
no še nastavek za chordo lahko smatramo zdaj za nastavek srednje
klicne pole, mesoderm« K ar je še preostalo od pračrevesa, imenu¬
jemo zdaj entoderm, črevo. N adaljni razvoj stremo za tem, da se
modularna plošča, telesni žakeljeki, chordo. in črevo eno od druge¬
ga loči in izpromeni v zaključene cevi: Slika 4 kaže, da se naj¬
prej odščipnejo in zaključijo telesni žakeljčki /kako se segmen-
tirajo, glej dalje!/. Nastavek za chordo se je s tem vključil v

črevesni epitel v obliki klina. K malu sc pa gl.sl.5 loči od nje¬
ga, tako dobi črevo obliko zaključene cevi,‘čhorda pa se pretvori

- 9  -

v povesno, ki ga tudi lahko smatramo za cev. Tudi medularna ploš¬
ča se je m ed tem pretvorila v cev., pri čemer so se njeni stran¬
ski robovi dvignili in združili. Na koncu modularne oz.' neuralne
cevi so nastopile med tem važne Izpremembe. Podolžno prerez embri
ona krastače v stadiju neurale kaže /pri amphiozus-u so v tem po¬
gledu razmere malo drugačne/ prav kar zaprto neuralno cev, ki je
v okolici praust v odprti zvezi s črevesno cevjo po kanalu kana¬
li? mientericus./sl. 6/ T a kanal naj demo tudi pri človeškem em¬
ir Ionu.

Imamo torej sledeče apiteljalne cevi, v katere se je razde¬
lil v es celični materija! embriona:!./ ektoderm 2'./ medularna
cev s canalis prientericus 3./ entoderm /črevesna' cev!/ 4./5./
dve stranski cevi /žakelčka/, ki vsebujeta sekundarni colom ali
telesno duplino, 6,/ohorda dorsalis.

• T nadalnjem oba mesodermalna žakelčka polagoma in v smeri
od sp reda j navza.d razpadata v vrsto manjših kosov, imenovanih
prosegmenti. /Ta naziv ne odgovarja istemu pod poglavjem o skle-
rotonih!/ To so torej prav kratko cevi, ki so spočetka na obeh .
koncih odprte, kmalu pa se po vrstnem redu zapro v mešičke. TI
rastejo dorsalno ob straneh neuralne cevi' in rinejo med njo in
ektodermom proti mediani črti, ne da bi jo dosegle.Ventralno ri¬
nejo med entoderm in ekt oderm proti mediani Črti,/z obeh strani/

t '  -■

in se ob njej združijo, tako da telesni duplini komunicirata In
tvorita eno samo telesno duplino. Vsporedno s to rastjo pa raste
segment tudi v širino, pokrije torej entoderm, ehordo, neuralno
cev in ektoderm. /G- lej sl. 5 / levo polovico!- V naslednjem šta-
diju pa se prasegmenti v horizontalni ravnini- razdele v dva dela,
v neutralnega in dorzalnega. borzalna polovica je zdaj sekundarni
p rasegment /ki odgovarja prasegmentom pod poglavjem o skleroto-
nih!/ Ventralni prasegmenti. pa se pozneje v podolžni smeri medse¬
bojno zrastejo, ločilne stene med njimi izginejo in tako pride do
telesne dupline v ožjem smislu, do h;?p o celoma, ki je torej ena sa
ma dolga cev! Dorsalni prasegmenti pa tvorijo več zaporednih /v
p odolžni osi/ in ločenih duplin, eploolom. Viscentalna lamela
hypoc6loma je splanouopleura, parietalna pa somatopleura.

Ektoderm daje: epidermis z lasmi, žlezami, centralno živ¬

io

i

čevje in višja čutila, Entoderm: črevesje, pljuča, M esoderm:ve¬
zivno in oporno tkivo, muskulatura, obtočila, urogenitalni apa¬
rat.

0 izoblikovanju različnih nastavkov v gotove organe gl,or¬
gane same,- K ar se t iče skeleta, je-omeniti, da imamo kosti,ki
ne gredo kot recimo rebro ob somatopleuri, am pak med črevesni
in splauenopleurs /sl.7/ to so visceralne kosti /oshioides/.

11

V ili in te stinales  Imajo epitel iz ciladričnih celic z mehko kuti-
enlarno tvorbo, ki je pravokotno štrihana s protoplažnienimi vla¬
kni; Kutikula je najbrže v službi resorbcije. Zrnate celice so za¬
časa re sortcije m asti namazane z maščobnimi kapljicami, kr jih
v kutiouli ni. Jedra leže bazalno. ?o Heidenheimu dokažemo med ce¬
licami st ičnioe ali lepnioe, V medstanične prostore pridejo len-
kociti,' hymus pa sprejemajo celice same.V.epitelu kosmov se najde¬
jo smoge žlezne čašice.s secretnimi zrni. Ta epitel ni'seeretori-
čen! Po vsem naštetem se epitel črevesa razlikuje od želodčnega.-
Epitel od vili se enostavno nadaljuje v epitel Liberkunovih kript.
Celice s kuticulo vred postajajo nižjo, kuticula in žlezne čašice
se končno izgube. Na dnu tubula pa se pojavijo Panetovo stanice
z ozi in bosofitnimi zrnci in ki se mnogokrat dvigajo nad površi¬
no ostalih celic.- Mitovc se vrše v zgornjih dveh tretjinah in tu-
ti č ašice mitovirajo.

V notranjosti kosma vidimojPičla stroma poprie kosma kot tu¬
di med lcormi tvori mrežo nežnih snopov vezivnega tkiva,v katerem
so različni lenkociti /pitante plazmathe/ in plazmath je pri pre¬
bavi več. N a površini kč :mia s:, stroma zgošča v tanko plast, kri¬
to z mem brano. Zaradi tega se epitel lahko sname .Membrana kosma
preide v membrano propalo kripte,

V osi pa so: 1./ gladka vlakna musenlaris mucose, ki zgoraj
ločasto anastomozirajo, in če so inervirana se centralni prostor
za hylus uvezne navznot in izprazni,po malem pa se tavlakna reha-
lirajo, da vidimo znotraj le epitel in nekaj veziva.

2. / Centralna hylozna žila /mezgovnioa,ki spodaj preide v plezus
m ozgovnic pod kosmom/.

3. / Krvna žile s kapilarami. 4./ Živci.

Vse  to velja za cel inteshinuum tenne.

Za d uo -denum so karakteristične Brunnerjeve žleze. Razvile so sc
iz priloričnili, ki se polagoma spuščajo pod musenlaris mucosae.
Leže v dti.'v"'en M " i deloma pod, deloma nad m.m* Od kript, ki pa se¬
veda tudi tu, se poleg omenjenega ločijo po svetlejši barvi.To so
kepe razvejčenih, zvitih tubulov, ki spominjajo na žleze kardial-
nega tipa, le da so te nad m.m. Izvodilo do baze kosmov ali se po-

služ ijo Lieberkinovih kript kot izvodila.Žleze se širijo že preko

- 12  -

vtočišča duchus panereaticus in holeidachusin izločajo verjetno ;
pepsin, ne da bi lile popolnem identične s piloričnirai»Svetle
celice kažejo deloma tudi mukozno reakcij o,M. propria je znotraj
krožna, zunaj longitudivalna,

L e.lmium  im mnogo sol it arnik in limfnih, vozlov,v spodnjem delu
pa cole agregale imenovane Payerjevi plagues. To so eliptične gru¬
pe 2-12 cm dolžine z dolgo osjo v osi črevesa in vedno nasproti
mezenterjalnemu nasadišču, Prvotno so bili v proprii,pozneje pri-
dejo v submucoso. Odrinejo kripte in kosme in male polachi z epi¬
telom ven. Lahko imajo, kot tudi solitarni klicna centra.

Coton . Vili interstinales so vedno slabše razviti, ob valou-
li oolli nehajo in collom Jih ni. Lieberkuknove kripte dobijo s
tem ankrat daljšo izvodilo. Im ajo visokocil. epitel brez Paneto-
vili colic, a žleznih čašic toliko, da se zmanjavajo z navadnimi
celicami fin je zetret zaradi tega muhozen v primeru z onim v tan¬
kem črevesu, kjer je sočnat. Proti fundusu pa čašico izginjajo
in manjkajo včasih tudi v zgornjem delu. Zgoraj tvorijo celice ;
prav tako kuticularen rob, ki pa ni tako visok in proti fundusu
se zgublja. Tubuli-imajo ..celično membrano-pnoprio, ki jih loči od
tuate proprie, Propria ima mnogo p a eznih limfaličnih vozlov,
ki imajo klicne:: centre, in so v submukrvi tako,da jih del proprie
ki nestal s zraslitvijo vili pokrije. Tako izgloda, kot bi bila
dva tubula ob strani folikta»Še več lamfatičnega tkiva je v cae-
runiu in appenduru, celi plaqu.es, ki odrinjajo žleze, Z u.nanja
plast muskulature je koncentrična taenia libera,mesocolica in o-
mentalis.- Pri anosu prehaja sluznica v kožo.Lieberkuknove krip¬
te in čašice izgubljajo, enostavni cilindrični epitel pa prehaja
v veči kladnega ploščatega. Pridružijo so še znojnice,lojnice,dla¬
ke in skeletna muskulatura, /sfinktri/,

Omentum in pe ritonetmu Imamo dvojno epit. prevlako, na sre¬
dini veziva., tunica propria-. V omentumu so že posebne celice,ki
izdelujejo in sprejemajo maščobne kapljice in se ispremene v pra¬
ve maščobne celice, Te lahko maščobo tudi oddajo in jo to nekak
depot za mast.

- 13

JETRA.

To ž lezo razumemo le, če razumemo njeno ožilje; Vena por-
ta, ki modi kri iz želodca,črevesja,panreaaa in vrance, se kot
arterija dihotomično razvejci in preide v kapilare,ki preidejo
k ončno v veno k aepatico. Arterija kaepatica pa poteka z veno
portae,se sporedno s to razvejcuje,veje ovijajo žolčne vode in
preidejo v kapilare. Te preidejo v vene še predno se iztečejo v
veje portae, tako da torej v okrožju portinih kapilar ni arter-
jelne krvi. En del kapilar arterije pa gre vendar direktno,t,j,
pred prehodom v vene, v porto kot art.kri in to so notranje kore¬
nine vene 'portae.

Jetra razpadejo v prizmatične enote iste velikosti, ki na
površini in na prerezih povzročajo mikroskopsko vidna poligonal-
na polja. Pri živalih so ti' W 1 obuli" z vseli strani ločeni po sep-
tih, katerih vezivo je nadaljevanje kapsule Glissoni, ki je že
sam a pokrita od tanke serozne prevleke /peritoneja/, V porti ha-
epatis, kjer so tudi art*haepatis, ductus holeidochus,živci in
m ezgovniee, je to vezivo že močrno, z vejami žil se pa tanjša.

Pri človeku se ohrani lo na r oh ovili prizem, ki na površini torej
prenehajo ena v drugo; najdejo se pa tudi popolnoma oddane priz¬
me /2mm dolge,lšir„/ ki sede na vejah vene haepatis, oddajajoč
jih, kot listi drez peclja na vejah drevesa,'V drevo vene haepa¬
tis je vtaknjeno drevo vene portae,/kakor tudi art.haepmezgov-
nic,i olčnili izvodil!/ tako, da njene veje preidejo med lodule:
v ene interlodulares, Te pošiljajo v lodul radiarne kapilare, ki
se združujejo v veno crutralis, ki prehaja V veno sudlodularis
ta pa v v.haepatika.-

Jetrne celice izpolnjujejo mrežje kapilar .Tvorijo anasto-
mosirajoča povesna, ki gredo v prerezu' radiarno k veni centralis.
Celice so veliki poliadri z 1-2 okr oglima jedroma,z meleolom in
j edrno mombrano« Protoplazma je zrnata pri kosmanju se zrna spro-
ste in se molekularno gibljejo. Površina celic je membramno zgoš¬
čena. V  svežem preparatu vsebuje colica kapljice glykogena, ki
se sveti /v v odi se topi, pri fixiranem preparatu je na njenem
m estu vakuola,J K jo barva rjavo/ maščobne kapljice,ki v pal.

14

slučaju zavzamejo vse mest o v celieiy iu-pigment 3  ki- je rjavo-
rumen produkt"S olia. Med celicami in kapilarami'je vezivo zelo
pičlo /Gitlerfaser/ in' je v'zveži' s s ep ti ter okoli centralne ve¬
ne močnejše*- Kapilare, ki teko deloma v žlebičih celic, imajo
endotal /po nekaterih ga nlmp.jo, imajo le kožico/s katerega tu
pa tam moli v lumen Kupferjeva zvezdasta celica, zrnata' ameboi-
dna fagocitarha,histiocet./Lahko tudi raztopljene snovi izloča
v obliki zrnc/- Membrane'pr opri ae žlezne celice nimajo,ih potem
spominjajo na endotr-ine žleze. /V zvezi s tem je-ugotovljeno,da
ima pri mišičnem dolu vena haepatica več' sladkor ja kot- .poria ,/-
Žolčna pota nimajo ve j .M od” celicami v 1 obul o so fine cevke ome¬
jene samo po ektoplazmi stanic in tvorijo okrog' tek fino mrežje
žolčnih kapilar* Žolčne'pentlje obdajajo stanice tako, da se ta
mreža v kapilarno nikjer ne stika. 'Ym.es so celico,ene kapilare
teko na površini, kjer ni drugih. Nekatere kapilare kažejo sle¬
po,- N a površini lobulov so kapilarno mrežje steka v vode,obda¬
ne s tanko plastjo celic, ti vodi V interlobularnem vezivu prei¬
dejo v večje s kubi epitelom, ki še vedno tvorijo anastomo-

re. Večji vodi dobe steno iz vedno višjega cii.z membrano propio
epitela in koncentr. veziva,.- Duet us haepahcus in holeidohuš,i-
mata izredno visok epitel /secretorične nar ave?/,Povrhnja plast
ima gostejšo prptoplazmo, ker se tu ta gosto nebero sofilna mu¬
ca.,Tu dobimo še stranske žleze, sestoječe iz razvejŠenih, zavi¬
tih tuhulov z vodni niž jim epitelom in mnogim vozilom mod, tubuli.

Žolčni mehur »Sluznica ima listnate tresajočo se gube, pokri¬
ta je s prav takim epitelom kot ductus holeidolius, le da. je viš-

delu.

Embrionalna jetra tvorijo nekaj časa kri.! - Mezgovnice dobi¬
mo v kapsuli in interlobularnem vezivu, lahko pa pride, limfa iz
razpok tudi med giterfaser, Živci gredo v lobule.

V kosmancu jeter' vidimo: jetrno stanice, njih zrnca, ki
splavajo na vrh in se molekularno gibljejo* /temuorjavi pigment,
svetlo 'rumena mast, herbar oni glitbgen/,kupferjeve- celi c e, kak kr¬
vni element, in kako nizko kub. celic ali prizmats.to od žolčnega

izvodila, letrnr celice gledamo seveda tem,kjer so izolirane.

_ 15 _

Ductu s holGidochus in haepaticus  je pokrit z visokim cilin**-
dričnim epileptom. Zdi so, da je secretorične narave .Po vrlin j a
plast celic, kaže namreč gostejšo pr o topla zrno. Tn je "bolj na go¬
sto nabrano pasobilno zrnje, ki se producira.v notranjosti.Sle¬
di vezivo in krožna nuskulatura. Tu so žolčne žleze tub otožne,
posebno v ductus haepaticus.Tubuli .imajo m ed sabo dosti veziva,
so zelo zaviti,razvejčeni, in imajo vedno nižji .epitel.Sluznica
jo nagubana. V epitelu so tudi čašice. Žolčne vode ločimo od žil
po visokem epitelu,

I njijska slika jeter.  Injicirarao navadno z eno barvo in po¬
tom zaradi kontrasta barvamo s kaminom. Laliko injiciramo v liepa-
tični, portalni, arterjelni in žolčni sistem. Če je barvilo dovolj
redko, da. gro tudi skozi kapilare, je ves krvni sistem barvan z
doličnim barvilom /modrilom/. Če pa prodre barvilo le do kapilar,
dobimo različno sliko pri gornjih štirih injiniranjih.- Če reci¬
mo injiciramo u porto,pride barvilo le v interlobularne vene, le
za malenkost naprej v kapilare.Oboje pa,lahko kombiniramo in do¬
bimo efektno sliko .Končno laliko injiciramo v arterjelni sistem in
ž olčne vode.

EKOCRINI 'DEL PMCREASA.

Je tubuloalves lorna pri človeku čosta serozna žleza z
jasnimi tubuli in manj jasnimi skauskami- in al-reol.. Razpada v ved¬
no manjše lobule in končno v reimarus,se človek potem loči od pa-
rotis. Izvodilo,ductus paneroalicus in Lautorini,se drevesasto

razvejči, je brez slinjakov,preide direktno v stikala in..je pokri¬
to najprej z dvovrstnim, pozneje enocillndričnim epitelom,ki po¬
staja kubičen, vse nižji, preide v ustavke, ki se večkrat delijo
in prehajajo v primarne lobulo tako,da so z ploščatimi celicami
nadaljujejo en čas na:pov ršini žleznih celic:ustavkove centroa-
cionsu celice.Okoli so velike celice,ki secernirajo.Piramidaste
celico imajo v svežem in naloženem stanju notranjo zrnato in zu¬
nanjo skoraj homogeno plast. Če celica gladuje, so s pomočjo po¬
večanja cimogenskih zrnic notranja plast poveča na. račun zunanje,
n asprotno pa notranja za časa., prebave lahko popolnoma izgine.
Zunanja kaže po obdelovanju s chromovo kislino radiarno strukturo.

Ko celica dela in ni zrnc, je jedro na sredini. Kc se zrna pri
gladoven j vt može, odrinejo jedro, ki ima. razločen mucleolus in
ob strani stransko jedro, ki zmanjka, ko je celica polna zrnc,na
periferijo* Ko se jedro pri delu zopet vrne na sredino, se poja¬
vi zopet stransko.jedro, katerega pomen je neznan. Protoplazma-
tična snov se torej porablja za izločke. Med celicami so prave
secretne kapilare.- Zinogen je predstopnja nekih enzimov«

Z 0 B 1 E.

Posamezni deli so:l./ Deutin,suhst.eburaea ; ki določa obli¬
ko zoba v kroni in korenu, in se le po svoji strukturi loči od
kosti. Pokriva ga Z J.  Bma.ilasta substanca , sub s t, adamaul ina, ki
je izredno trda kulikularna tvorba epitela 3./ Cement subst.osea
pokriva deutin v korenini , V eavum deutis je mehka pulpa deutis
Fikracijo zoba v alveolu posreduje čvrsta fibrozna plast, skup¬
na kosti in korenini in je to pravi periost, ki s čeljustnice za¬
vije v alveol. Ob vratu je prirasla na zob gingiva, grobo vlakna¬
to tkivo, ki ima na zrastlili zobovih visoke parile, prevlečene z
več skl s. dnin epitelom ustne dupline, ki se na vratu ostro prekine,
potem ko je nekaj časa potekal na vratu zoba. C-ingiva je del u-
stne sluznice« Ta vezivni aparat je zgoraj zelo močan, vlakna po¬
tekajo cirkularno in tvorijo ligumentum cirenlare deutis. Fiksa¬
cija je trda in prožna. Scharpejeva vlakna, ki ojačujejo to zve¬
zo, gredo namreč in kosti /ief ustnice/ direktno v cement. Pri
ž večenju se zob nekoliko giblje gor in dol.

1./ Deut in preiskujemo kot kost. Svež zob vržemo v fiksacij¬
sko sredstvo ali ga maceriramo in s tem uničimo vse mehke dele v
kanalih in pulpi.Tanko zbrušeno lamelo zoba vržemo v Ag. Jz du¬
pline zoba vstopajo v deutin radiarni fini kanali, ki so proti
vrhu pokončnejši. K anali so esasto zaviti, centralna konrvriteta
gleda proti apezu, periferna proti radizu. Imajo pa še stranske
krivine. Od njih se odcepljajo v vse smeri še tanjši kanali, ta¬
ko, da dobimo v prerezu zvezdaste tvorbe z včasih celo dolgimi
enastomozarni. V vratnom delu končajo v lokastih anastamozah ali
slepo v zrnati' oz. homogeni plasti, v kroni pa segajo deloma v
adamaulin, deloma se pa ta zajeda v deutin /resorbcij o/. Kanali

- 17

so ostenjem, z Nemmalovo kap-sulo, ki se na notranji steni deuti-
na nadaljuje v preluknjano membrano- Ker kapsula in membrcina ne
nabrekata v Na OH, ampak so izdirata, ju smatramo za predelit in,

V Nemmanovo nožnico segajo izrastki odontoblastov, ki pokrivajo
pulpo, /V preparatu so kanali napolnjeni z zrakom, in so beli,
če pada luč na nje, černi, če gre skozi nje/. Tako razne snovi po
kanalih, pronicajo v vse dele, tudi v .emajl, Živčevja ni, za uro-
vajanje skrbi plazma odontoblastov.- Osnovna substanca sestoji
kot pri kosti iz nezaapnonili kol. fibril in zavapnele osnovno
substance, Pibrile potekajo vspor.edno s površino zoba in'pravo¬
kotno' na kanalu, kakor ti se tudi fibrile esasto zavijejo. G le¬
de na fibrile dobimo različni prorez v radialni, in horizontalni
smeri, /gl, sliko/ Posebnih celic v deutinu ni, Odontoblasti, ki
ga stvorijo, so v pulpi.

Hm a,il„  sestoji iz popolnoma zavapnelih prizem oZ. nepreki¬
njenih vlaken, ki se periferno bolj debele /večjal površina!/.
Seststamične prizme /vlakna so prizmatična zaradi stisnjenosti/

so mod seboj tosno stisnjene in s pičlim tudi poapnelim lepilom
zlepljene, ob doutinu pa postucano /v podolžni smeri okroglo/.
Lepiva, je ob deutinu več. N a. njih površini je posebna cuticula
doutis /cmajlaste mrtvica/, to je tanka homogena, zavapnela, ze¬
lo odporna kožica, ki je v zvozi z 1epivom med prizmami. Večinn-
: a imajo polcilindrasto obliko, konvektna stran jo obrnjena pro¬
ti, robu, ena ali dve kockavni pa. gledata- ven. Hma ji jo kalicu-
larna tvorba in je pretežno iz anorganskih snovi.

C emen t, je še najbolj podoben kosti. Ima bo.lj regularne ka¬
nale, duplino lomne, lamele pa potekajo szporedno s površino.Vča¬

sih naletimo tudi na Haversove kanale in lamele. Hnogo je Schar-
Pey e vili vlaken, da je podoben bolj prepleteni kosti,Ta vlakna se
nadaljujejo v perlot in kost /čeljust/. Leže malo šo na adamautlu,
ker so poslednji razvije. Prizme postanejo v kislini uročno pro-'
gaste, /kislina se jih ne prime povsod enako, to se pr-ovi,poaphe-

vanje se je vršilo stopnjona v plasteh.

Pulpa. je iz relicularnega ve živa. .Reli culum tvorijo vezivno
zvezdaste ali vretenaste celice, med katerimi je masa neurejenih

18

kol. fibril. Celice so na površini zgoste in se palizadsko ure-
de, to so odontoblasti. 1 edro imajo bazalno }  špičast konec jim
gleda v pulpo, telo je zrnato, vlaknato, v deutinske kanal® pa
pa pošiljajo prot, izrastke, Pulpa se znotraj odautoblastov v
površini szporedni črti zgosti. Med to zgoščeno plastjo in odon-
toblasti jo torej redkejša plast pulpe. 7 pulpi teko arterije,
ki imajo kol* vlakna za odvenlitriju' preidejo v površno kapilar¬
no mrežje. Med odontoblasti začno vene. Zivol,Ki teko z arteri¬
jami tvorijo plurus, iz katerega nastane na površini brezmiclin-
ski plexus, iz toga pa segajo med odontoblaste končiči. 7 deuti-
nu vodijo dražljaje izrastki odontoblastov*

Če držimo podolžni rez zoba pošev proti vpadajoči svetlobi,

vidimo v adamaitinu svetle in temne radiarne črte, ki če zob za-
o .

sučemo za 180 stopinj zamenjajo svojo svetlobo: prej terme so
zdaj svetle, svetle pa terme, To so Hunter-Schreigerjeve eroaj-
laste črte,-'7'poševnem prerezu služi krona suhih zobov kaže
prerez emajla v površino vsporedne koncentrične črte, ki so
proti korenini vodno bolj. nero.zločne* Na. podolžnem prerezu po¬
tekajo od površine proti korenu v precej urejenih razdaljah. To
so Recins-ove črte. Na teh mestih pride namreč periodično nasto¬
pajoče mesto, kjer lepilo med prizmami ni zavasnelo in se je pri
maureciji ekstrahiralo. 7 nastalih duplinah je zrak, in izgle-
dajo svetlejše. To pride toroj od tega, kako se je emajl nalagal.

Deutin ni povsod enako zavapnel, 7 kroni in koreni so še
majhnim nezaapneli doli, interglobularni prostori, ki jim pravi¬
mo v korenini Tomes-ova zrnja, pereča, blizu meje med deutinom in
cementom. 7 kroni se nahajajo vedno v bližini emajla.

R A Z 7 0 J ZOBA.

Pri človeku nastane zob iz entoderma in mezoderma.Že v dru¬
gem embrialnem mesecu poganja entodcr-malni epitel ustne dupline
/črevesni trakt je -iz entoderma/!. na nastavku čeljustičnega roba
v globino, v mesodermu. Ta poganjak se kmalu razdeli na dva dela
/bukalni del loči ustnice in lica od čeljusti,vestibulum oris!/,
eden gre na bukalno plat / / eden pa no lingvalno plat proti

robu čeljustnice. Bulcalna plat se kmalu zvotli in nastane iz nje

- 19

vestibulum bris. Iz lingvalnega poganjka zobno letvice, nasta
ne zob. Blizu prostega roba zobno letvice, na labialru strani
se v intervalih epitel zobne platice vdira,, tvorec popke, ki
nastajajo tako, da se celico spreminja.jo v visoko pr i zrnat ske'
celice. Ta popek je emajlski vozel, nastavek za organe, ki
tvorijo emajl in dajo zobu obliko. Od ostale letvice se omeji
z dvema vdorinama, pod večjo, labialno, se celice mesoderma
m nože,zgoščajo, ■ voi’' č nastavek za zobno napilo, slabša lin«
gvalna pa'izgine. Emajlski vozel se potom razmnoževanja-.svo«
jih celic v bazalnem delu močno zveča, preraste pulpo in s
tem postane emajlski organ, a se pri tem nočno izpremeni: Na
obeh straneh vozla, ki po emajlrkom peclju ostane v zvezi z
vratom emajIškega organa, prevzamejo colico mnogo vode, se
razrivajo,ostanejo pa v zvozi z intercelularnimi mostički,tvo
reč na ta način zdrizovimi podobno emajlasto pulpo zoba. Ob
napili imamo zdaj notranji emajlski epitel iz visoko priznat-
skih stanic'/ganoklastov/, ki je od emajlske pulpe ločon po
plasti stisnjenih celic: intermedjaraa, vmesna plast, zunaj
pa kubični zunanji emajlski epitel, ki ob. panili preide v no¬
tranji epitel. Na površini tega so pozneje zunanji nadaljuje,
v obliki poloblastih vrastkov, med katere rine vasiolizirano
vezivo,- Emo. j la s ti organ so končno za. toliko priščipne od zob
no letvico, da so je drži lc še s tankim pecljem, močno nara¬
ste dobi obliko poznejšo krone, za katero ima prazen prostor.
0 korenu šo ni sledu. Ta nastane šole pozneje tako,da raste
rob zvončka navzdol/- Ko je cmajlasti organ mlečnega zoba že
dobro razvit, tvori zobna letvica ponovno epitoljalni nasta¬
vek za zob, /ki bo stalen!/ in t.a nastavek raste na. nastavku
mlečnega zoba v globino.- Ko so to zgodi, so. zveza z zobno
platico pretrga, pri čemer razpade /zveza/ v koncentrično slo
jevite "bisere”.- Zda.j tvori mesoderm, ki obdaja, em. organ o-
krog tega nekako membrano, zobni mešiček, ki spodaj omejuje

papilo, nadaljujoč sc na njeni površini.-

Tvorba trdega zoba sc začne v konici zobne papile, ki
je dosegla definitivno velikost./pri več rogijatih zobeh so
to začne za vsak rog posebej, in se pozneje kupčki trde, sub-

20

stanco združijo,/ V tem času-'je papila iz embrionalne zdrizovine
z gostimi celicami in obtočili in ediferencira na vrhi plast o-
dontoblastov, ki producirajo kost od zgoraj navzdol. Prvi pro¬
dukt ,5_e brezstrukturna membrana pr e format iva in njeni podaljški
med odontoblaste v obliki vlaken, ki v pulpi kraalu izginejo.
Membrana z izrastki je barvijivo vezivastega predeutina. Mem¬
brana se debeli, diferencira po delovanju odontoblastov in do¬
bi pozneje ariastomozirajoče s papilo vsporedne snopiče kol.fi-
bril, med katere segajo izrastki odontoblastov, ne da bi pri
tem prvotna predeutinska plast izginila ali se spremenila l/o¬
stane homogena/. Ko je fibrilarne mase že dosti, začne poapne-
vanje i n sicer daleč stran od plasti odontoblastovl in se to
poapnovanje približuje pulpi s poloblastimi izrastki. Cesto pa
sc začno tudi ob pulpi in ne vidimo od že poapnelih oddaljenih
plasti poapnovanje. Ko se pa obe poapnevajoči substanci s polo-
blastimi izrastki združita, lahko ostanejo prostori med temi iz¬
rastki nopoapneli in tako nastanejo interglobularni prostori.
Predeutinska vlakna med odontoblasti,ki fiksirajo predeut. koži¬
co proti pritisku pulpe,.preidejo v deutin.- Ko sc začne tvorba
deutina, so odontoblasti nehajo razmnoževati.

Emajl tvorijo celice notranjega emajlastoga epitela še le,

2 v  1

ko je že tvorba, končana deutina, in sicer najprej gor na. deuti-
nu, kot homogena masa, ki se kmalu izdiforenčira v vlaknate po¬
daljške tvorilnih celic in lepiva /nastanek prizem/! Ta emajla-
sta masa je nozavapnela in optično noutralna. Med celico in nje-,
nim vlaknom jo nekaka membrana, kulicularni rob. Na prej gladkem
deutinu se pojavijo jamice, lcot posledica resorbcije po vlaknih
/em./, ki že poapnujejo in imajo jamice mehaničen pomen. V no¬
tranjih odsekih em-stanic se javljajo zrnca kot znak poapnevanja
tudi v mladih prizmah. Zaradi teh zrnc, ki se goste,se barva e-
maji z zmesmi hematclisitiva. Vendar je emajl šo vedno mehak in
sc tvori od vrha navzdol. Mlada prizma jo pozitivno,stara nega¬
tivno dvolomna,

Kore n nastaja pozno, raste navzdol in se kleščasto oži,o-
dontoblasti pa tvorijo kost. Zemet nastaja poslednji. Vezivo me¬
šička, katerega celice se izpremene v ostcoblaste, predre epitel

jalno nožnico /-spodnji votlo-cilindrast dol ema. j Iškega organa/«
Not .zob so tvori na o tlak način izpod starega. Temu oste obla¬
sti izpod jedo korenino, in deutin. Iliadi ga izrine.

RESPIRAGIJSIil TRACT.

Začetek respir, tracta, nestibulun naši,ima epitelj kot su-

mnji integumentom z vsemi njegovimi plastmi. Lasje,t,j.vibrisar,

ra

imajo nočne lojnice, med tem kolojnico izginejo. V zadnje delu,
ob črti apertura piriformio, preide omenjeni epitel preko več-
skladnega visokoprizmatskega epitela v pravo respiralorični epi¬
tel: več vrsten migctalen:: cilindričen epitel z žleznimi čašica¬
mi in bazalno membrano. Migetalko migajo ječe navzdol. Propria
in voziva, elastike in nekaj limf. tkiva, nima papil, je pa na
mnogili mestih, izbuknjona. V globini so mešano tubulo-a.lvesterne
Boromannove žlezo, pretežno nukozne, katerih izvodilo je cesto

ampulasto razširjeno, v okolici so pa kaki limfni folikli. V
sluznici nosne dupline je mnogo velikih ven, ki segrevajo udi-
hani zrak.V spodnji koncili spadajo široke veno z gosto muskula-
turo v svoji steni, bogato preplete, ki v prerezu spominjajo
na corpus cavernosum. Ko so napolnjeno s krvjo, lahko zapre no¬
sno duplino.Paranazalni sikusi orna. jo enak epitel, vnetje se
lahko v nje nadaljuje. Sler Boronannovih žlez odpravlja vdiha¬
vali! zrak,- Epitel ustne dupline in farinksa gl. zadaj.- Uva¬
la ima skeletno muskulaturo, limfni aparat in varne žleze.

EPI C- LOTIŠ .

je elastični hrustanec, ki ga karaktorizira’ menato inter-
celulozna'substanca. Singualne plast in robovi so pokriti kot
farinks z vočskladnim ploščatim epitelom, v katerega segajo pa¬
pil e proprie. Lasingcalna plast ima nekaj nižji epitel brez pa¬
pil mesto teh so pa tu okušalni popki. Na bazi'opiglotisa pre¬
haja ta epitel zopet po posredovanju prehodnega epitela, v res-
pirancijski epitel, vendar imajo še glasilke ploščati epitel

in tudi larinko ga

še ima v enem delu, Propria in submukosa ni¬

sta razmejeni, prehajata

ona v drugo in sta bogate na elastiki,

22

preidete v perikondtij. Mešane umbozne in serozne žleze so pa, o-
teh plateh/ sprednje z izvodili prevrtajo hrustanec in se izli¬
vajo na zadnji površini. Mnogo žlez j a-predvsem ventriculus
Morgagni.

LASTNI,

Ima dvojni epitel: oh .plici vooalis je respiratoričen epitel
in žleze, Conuselastičum so tu nadaljuje in kot plast elestike
loči mucoso od.submucose. 2./ Ha. plici vocalis je večskladni
ploščat epitel, žlez tu ni. Propria in submucosa nista ostro lo- ..
ceni In sta bogati na elastiki.- Propria ima nižjo precej lim-
faličnega tkiva in žleze, ki se ponajveč izlivajo v ventriculus
haryngis. Iz elastičnega hrustanca so še: priresus vocalis, tri-
ticea. 'Hialini hrustanec 1orInna v starosti rad zaupni, ali en-
todralno zakosteni.

TBABOl .

Skelet tvorijo hrustanci v obliki navzad obrnjene črke C, V
zadnji steni ima sluznica podolžne gube, drugod je gladka in po¬
krita z respiracijskim večvrstnim-nigotalnim cilindričnim epi¬
telom z žleznimi čašicami, ki sloni na bazalni membrani. Tik pod
epitelom je v proprii precej limfalične^a tkiva, iz katerega pri.,
dejo limfociti tudi v epitel. Na mesto elastične podolžno plasti
ki loči proprio od submucoso, nastopijo tu in tara gladke mišične
vitre, ki jih jo mnogo predvsem v zadnji steni, kjer gredo pre¬
čno med koncema hrustančnih obročev..Submucosa ima mešane žleze
predvsem zadaj ob koncih hrustancev, izvodila pa često razširijo
z ampulo v infiltrirano /po limfocitih/ okolico, v kateri so kup¬
čki limf. tkiva. Submutosa preide v fibrozni perihondri hialive-
ga hrustanca. Barva tega hrustanca v preparatu ni povsod enaka,
ob koncu Je lahko svetlo vijoličasta, celo rožasta, v sredini te¬
mna .struktura pa jc enaka.- Bruneha in večji bronchili, imajo i~
sto zgradbo, v manjših vejah pa je vedno več muskulature. Ko se
bronchiji razvoj ču je jo, po st ca ja epitel nižji, dvovrsten in končno
navaden cilindrični migotalni epitel. Hrustančni obroči pa posta¬
jajo ploščico z mnogo količino elastiko; ostanejo pa žleze, ki

23

preidejo v prostor med hrustanci in elastična plast, ki končno sama
tvori proprio. Ko po, žo hrustančne ploščice izginejo, tvorijo

gl .mišič je krožni preplet vlaken: to so bronchidi l-l/2mm.
Hanjši bronchidi, ki imajo še mišično mrežo 'a le še brez rnigo-
talni cilj. epitel brez čašic, preidejo v eovi s kubičnim,epi¬
telom, brez mišic in s posameznimi alvooli: bronchulus respira-*
torius. Ta se razživi v ductus alveolaris, katerega stena je
iz samih alveolov,- Alveol izgleda take,: kjer se clva alveola
stikata, se spojita v ono izredno tanko skupno steno. Epitel

alv eola je rospiracijski epitel, ki sestoji iz dveh vrst ce¬
lic: 1./ Velike izredno tanko brez jedrne ploščice 2./ Iled te¬
mi posamezne ali v točke združene kubično celice z jedrom. Ta
epitel sloni na izredno fini bazalni membrani, ojačeni z ©las¬
tiš • vi akni, ki so posebno ra,zv ita ob prehodu bronch.respi-
ratorius v duetus alveolair-is. in ductus alveolaris v alveole
in močno obkrožajo to prehode, tako da izgleda prosti rob sku¬

pne mejne stene med alveoloma odebeljen, kar je važno, da al¬
veol ne kolabira. Ob ba.zi alveola so vlakna redkejša, in ob
stikališču baz se razvejčijo v obliki črke T.- V bazalno mem¬
brano je nameščeno rospiracijsko kapilarno mrežje, katerega
zanko so zelo goste, često, posebno pri ekspiraciji, ožje od
prereza kapilar samih. Od zraka v alvoolu je kri v kapilarah
ločena le po endotolJalni kožici kapilare in po resp. epitelu.
Ploščice resp. epitela in endotcljalna Icožioa sc stikata, ku¬
bične celice so tudi v stiku s kapilarami in segajo v njihove
pentlje..- Blastikon barvamo z elastičnimi barvami,- Iduskula-
tura v bronchioiih so po malem krči, muko s a na.gubp., pri astmi
pa intra vitam zapira Tumon.

Barva pljuč je individualno različna in zavisi od eroge¬
nega rntim.količnog pigment*. . Pri otrocih in divjih zvereh
so rožasta. Prah so nabira 1./ v intorlobul-rnom vezivu 2./
v steni alveolov in sicer deloma v notranjosti epitela v ce¬
licah ter so to ali odtrgane celice al.veolarnogc epitela ali
lenkocitarni fr.gociti./ki bi prišli v alveol iz krvi/ RES/.

Epi tol j ulili elementi torej fagocitira jo. Prah ostane namreč le.

- 24

deloma v pljučnem tkivu, deloma preide po fagocitili v limfno žil-
je in od tod v bronchialne limfne vozle: bezgavke so za pljuča
črne.

Limfno žilje tvori pod pleuro povrhno preplete, v notranjo¬
sti pa globoka mrežja, ki gredo s pljučnimi žilami v notranjost
do nafinojšili sept med lobuli, V lobulih samih ne najdemo ceva¬
stega  limf, žilja. Vendar se pa kri, ki smo jo vbrizgali:.v al-
veole, kmalu pojavi v limfnemu žilju: iz alveolov vodijo špra¬
nje  v limf. žil&e; Globoko limfno žilje je v zvezi z limfoglau-
dulami ob razoepišču večjih brohubov, pa tudi v hipopleuralnem
mrežju so često limfagnosule. Ob hilusu so mezgovnice vlivajo v
regionarne bezgavke, bronhialno žleze in v teh je v glavnem odlo¬
čen črn pigment, - Žile se razvejčujejo z bronhuli in arterija
polumovalis / vonorna kril/ preide v rcsp. epitelu v neuac pul-
monalo /art kri!/ Arterije bronchiales /art. kri!/, ki branijo ' .
bronhie in so tu še kot vaša vasorum, anastomozirajo z arterijo
pulmovalis in so tako arterialna in venozna kri mešata.- Živci
prihajajo od vagusa in simpatika, namenjeni so žilam In bronhi¬
alnemu drevesu. Končke najdemo tudi v alveolih.

Pljuča imajo lubularno zgradbo. Razpadajo vsporedno z raz¬
ve j čovanj en bronh. drevesa v vodno manjše lobule in končno v
primarne lobuluso, ki jih tvori ductus alveolaris. Pljuča so o-
vita s pleuro kot nehale o membra.no proprio.

Kosarm oc pljuč: ob robovih tkiva, ki jih najprej pogledamo,vi¬
dimo debela., močno lomeča, lokaš ta vlakna elastike, ki posne¬
majo obliko elvoola. Zraven so še kol. vlakna, kupi suhakolič-
nega pigmenta, krvni elementi, alveolarne celice, ki so včasih
fagocitirala entrakolična zrnca, fagociti kot element RESa.
Rospcracijski trakt genetsko soroden digesnijslcemu, ker sta. se
oba razvila iz gashopulmonalne.ga trakta.

- 25

GENI T A L I A .

Test is. Fiksiran in vzdolž prerezan organ kaže pod malo
povečavo zunaj mikroskopsko bole tunico albuginoo iz veziva,
elastike in mišičnih, vlaken. Tuni ca albuginoa se ob hilusu,
kjer sc spajata testis in epididimis, nakopiči kot me&iasti-
nun testis ali corpus Higmori in izpodrine pareukim. Od tirni-
ko prihajajoča s op tula testis razdelo testis na, lobule, V
soptuli testis so tubuli sominiferi contorti, ki preidejo v
tubuli rekti, ti v reto testis v nodjestinunu, iz mrežja se
zberejo ductuli cfferentos, ki preidejo v ductus epididimis
te. pa v vasdeferens. Mod tubuli sumruferi contorti jo rahlo
vezivo, ki ga je malo in so zelo lahko izolirajo. Vezivo je
pri mladem testisu bolj izrazito, v njem so žile, živci,lim¬
fa in Loidigove stanicc. V bližini tuniko albuginoo najdemo
šo serozo, muskulatur-o /lcremastor/ in plerus ven.

1./ Tubu li semin ife ri co nt orti  ima. j o membrano proprio,
ki kaže notranjo homogeno prozorno kožo el. narave in zuna¬
nje plasti kol. in el.niti, med plastmi pa ploščate endote-
Ijalne celice. Na membrani slom epitel z dvema vrstama celic,

a. / Sertolijeve celice. Pokrivajo notranjo površino mem¬
brane, so oporne negetativne funkcije in se nikoli ne dele.
Njih baza je razširjena in z njo sedajo na membrano, dobimo
pa jih tudi vse tja do vrha epitela. Prizmatična, včasih raz¬
ve j cena stanioa ima podolžno črtasto protoplazmo• B azalno,
svetlo jedro je veliko, mehurČasto, ima malo hroma.lina, iz¬
razito jedrno membrano in unelest. Okoli jedra ima protopla-
zma svetlorumenka.sta do rjava, maščobi podobna lip or dna in
beljakovinska zrnca, ki odločajo o barvi svežih tubulov.

b. / Semenske celice. Imajo različno obliko, a vse so
se razvile iz spermatogonij e potom mi tore. Spermatogonije so
majhne okrogle celice, brez pigmenta,z ovaljnim dobro barviji-
vim jedrom, ki ima mnogo heomativa uneleolon,sfero indiplozo-
Hovi. Leže često ob bazalni membrani,- Spermatogoni ja se malo
oddalji od steno in stopi v stadij nitore takrat, ko se zno-
traj oddalji ena generacija spermijev,- Ena od. obeh nastalih

26

■celic gre mažaj.k’steni in nastane tu kot spermatogoni j a * Druga
pa po vmesnih stopnjah, ki prečit sablja jo majhen spetem srednje
veliki spermotpcit, zraste v spermatocit I reda, ki je goden za
••delitev. Ta vsebuje jedro z spočetka'gostim ? pozneje razrahljanim'
klopčičem hromatina } , •'•' ■ mu /o ola, ki kmalu izgineta, na jedrni
■membrani pa.se za tem pokaže.iniernuolearno telesce« Kratko vre¬
tenasto telo ima idiozom z dvojnim centriolora na sredi,- Vrši
se prva .delitev, za časa katere se razvije stanica, ki predstav¬
lja močno vreteno s. polarnim žarkov j em in plaščem vlaken, ki
gredo k hrame s ornem* Ta delitev je heterolipiona: med ali pred
•anafaso se■ hromosoni cepij.o,. tako da imata hcerti isto število
hromosonov kot mali, Rs.zvi3.i sta, se z spermatociti II.reda je

"v * • i ' ' :

•manjša od I,reda. Pri,tej se moleolus in internuelearžm telo
združita, v protoplazmi pa nastopita ra.zen idjozoma 1-2 hromato-
stranska telesa.-Celica se .pripravlja na delitev, Začasa delitve
prideta pola vretena skoraj na. površino celice, mitolična figura
je manjša, delitev pa homejolipičnahčerke imajo le polovico
hromosonov . matero, ker je hromalin reduciral,- II astale so sper-
■m atide, Te ostanejo spočetka v stadiju počivanja, zatem prei¬
dejo v stadij izpreminjanja. Spermatida ima veliko, kroglasto je¬
dro, ki se spočetka močno barva /mnogo hrcmalina/ in razen idjo¬
zoma še hromatoidno stransko telo, V stadiju ižpromin j anja jih
vidimo: v.več plasteh odrinjene od stene in v grupah tako na tesno
spojene z notranjim koncem. Sartorijeve stanice, ta tvorijo z njo

enoto, ki jo lahko izoliramo. Sartorijeva stanica jih hrani.Di¬
ferencira j oči se spermiji /glospodaj/ tekom razvoja vedno bolj
rastejo v spermatodermo /vez med spermaiido in Sartolijevo./,
pri tem pa iz Sartolijevih stanic izginjajo lipoidne kapljice,
ki se stapljajo in.prehajajo v protoplazmažične priveske dozo¬
revajočih spermijev, lcjer rjili vidimo zopet kot kapljice. Ha i-
sti način potujejo tudi : druge snovi, kot kaže nastop bazofilnih
zrno v lobularnih priveskih spermatodcrme. Z zrelimi‘spermiji

se te snovi odrinejo, uekundaruo
jeva,- Spermatida gubi hromatih,

jih pa zopet rcsortira Scrtoli-
jeuro Izgloda mehurčasto /malo

hromalina/l Mehur zadobi obliko elipse,

ki odpotuje na periferijo

— 27 —

tako, da* izgloda protoplazma kot jezičast privesek jedra*

Med tem sta centriola pripotovala na površino celice in se
postavila v centrodermoso najprej tangelcialno, potem radiar-
no na njo. Iz manjšega perifernej šega centriola raste nitka,
/nastavek reps./, sredi idjozoma pa nastopi mehurček, ki vse¬
buje oksifilno zrnce: aerozoma, Ta mehurček obra.ste in piokri-
je periferno polovico jedra, acrosom pa se zveže z membrano
jedra in tvori konico poznejšega spermija. Centriola potujeta
s površine nazaj na jedro. Večji centriol se splošči in se
spoji z jedrno membrano, distalni pa se pri človeku -razdeli
v dva dela v katerih centralnejši priraste na prvega., drugi
je obročkast in potuje po med tem nastalem kanalu manšeli,
nazaj na periferijo in tvori končni obroček tega zveznega de¬
la, to je dela repa med obema centrioloma. Predno potuje ta
centriol nazaj na periferijo se pa stvori iz plastozomov oko¬
li početka repa protoplazmalična manšeta, v katero je vtaknjen
zvezni del repa in liromatvidno telo. Manšeta pa s telesom vred
kmalu propade. Zvezni del repa ima spiralasto vlaknato ovojni¬
co, nadtalo iz mitohondrijev citoplazme. Ostanek citoplazme
odpade in jo Sertorijeve celice resorbirajo, nekoliko protop-
lazmatične- mase pa še vedno visi na spermijeh in jo odvržejo
še-le v epididimisu ali pozneje.Ovojnica zveznega dela se stvo
ri no.jbrže tudi še-le tu. Spermiji se popolnoma osvobode torej
v izvodilih, in tudi gibljivost dobe šele po dotika, s spenfi-
čnini kemičnimi snovmi. Zrel spermij je sestavljen iz:

1. / Iz glav e. Ta je 5 U  dolga, konica je debela 1,8 U , ba¬
za 3,2 U  , tako da je v profilu hruškasta, sicer eliptična.Gla¬
va je homogena in bazofilna iz nutleina in anorganskih snovi,
/Ca,Ph./-

2. / Vrat tvorita dve ploščici nastali iz centriolov in iz
katerih se pri oploditvi zopet razvijejo centrioli.

3. / Zvezni del z obročkom na koncu je obdan s spiralastjo
nitjo, ki nudi videz progavosti.

4. / Bicelali rep ima fibularno strukturo in je obdan z o-
vojnico, 5./ ki na koncu manjka,- Dolžina spermija znaša 50 u .

Spermije najdemo v vseh semenskih kanalih, kjer so ohrani-

28

jo po voč dni.liziološka raztopina jim ne škoduje« Z bički u~
darjajo proti uteru proti tubi, proti smeri toka žlez. Vsak
spermij, ki se giblje, še ni sposoben oploditi jajčne stanice,
ker v dotiku z raznimi sokovi lahko zgubi gibljivost.

2. / Tubuli re c ti,  ki jih vedno ni, ker včasih.tubuli contorli
preidejo brez posredovanja v rete testis, imajo visokoprizrnat~
ski epitel Iz Sertolijevih celic, brez semenskih celic,

3. / Rete testis , ima ploščat, kubičen, redko cilindričen epi¬
tel brez vsake membrane, neposredno obdan od gostega veziva,
corpus Higmosi, bogatega na silju,

4. / Ductuli efferentes . tvorijo glavo epididima In se vsi ste¬
kajo v ductus epididimiš, ki tvori njegovo tolo in rep. Imajo
visok cilindrični epitel /mig*/, v celicah so tu pa tam temnej¬
ša lipohromska zrna. Lumen je naguban deloma zaradi podolžnih
gub epitela, deloma pa. radi vdorin, ki Imajo kubični brez mige-
talni epitel endotelJalnih žlez. Okoli epitela so vezivne lamele.

5. / Puc tus e nididimi s »Ima popolnoma gladek  dvovrsten epitel s
stereocilijami. Visoko-prizrnatske celice se ob bazi razcepijo,
v razeoptih so pa majhne okrogle celice v eni vrsti in jedrom.
Stereocilije so šopki vlaken, ki se ne gibljejo, nimajo pasalnih

vozlov in predstavljajo predstopnjo sekreta, epitel ima torej
sekretno funkcijo. Epitel sloni na membrani proprii, ki posta¬
ja proti ductus defereus vedno debelejša, in se pojavljajo v
njo j ž.c tudi posamezna mišična vlakna, V lumonu najdemo cele
skupino spermijev in delce citoplazme.

G,/ Vas defereus . Tudi tu je epitel dvovrsten, a nižji kot pri
ductus epidi dimi s, nima. stereocilj, ima pa kuticulo. Sluznica
ima 1-6 močnih podolžnih gub* Propria ima mnogo elastike,/kot
pri ampuli in vez. zemivatis/, ki odloča o konsistenci organa.
Muskulatura pa ima tri plasti: notranja longitudialna, sledi
cirkularna, toj pa zunanja longitudivalna. /Pri tubi je notra¬
nja cirkularna, zunanja Ion g,./ Med temi plastmi je dosti vezi¬
va. Lumen je zvezdast radi elastike. Zunaj je vezivno koža.

7./ Ampula  je vretenasto razširjeni dol, ductus deforeutis.
Sluznica tvori globoko in bogato vdorine, Iz katerih gredo v

29

globino sekundarne cebe.ste vdorine, ki ne predr-o samo elasti¬
čne kože, ki kaže krona in podolžne elemente, ampak včasih še
mišične plasti. Izbokline delajo vtis žlez. Epitel jo kubičen,
včasih svetel kot izpraznjen. Včasih so zrnate tako, da o njih
sekunjski funkciji ne moremo dvomiti. Tudi ostali epitel kaže
iste lastnosti, vendar je višji.

S./ V esicula senimalis,  je podolgovata, žleza, ki sestoji iz
sekundarnih gub izbuhlac. Epitel je visokoprizrnatski do kubi¬
čen z bazalnimi jedri, in ima mnogo rumenkastih pigmentskih
zrnc. Izloča svojevrsten sekret, ki se v alkoholu fiksiranem
stanju strdi v mrežo, Proptia tvori visoke gube v obliki lis¬
tičev, ki medsebojno anastomozirajo in so skoro izključno iz
elastike in nekaj mišičnih vlaken, ki tvorijo zunaj zaključen
ovoj. Iz baze gub gredo v notranjost ilezam podobne tvorbe ,

podobne onim v reupili in imajo tudi sokretno velice, ki se-
cernirajo kot žlezne čašice. V nesekuli sc najde kot spermij,
vendar ta ni nikak receplaculum semimis.

■,/  G-lau dula bulb oure tr ali s , analogna Bartolini jevi žlezi pri
ženski, leži tik ob bulbusu in je podobna mukuznim žlezam.
Sestavljena je iz tubuloalveolarnih vodovneznahe širine, ki
č esto medsebojno mrežasto anastomozitajoCela žleza je ob¬
dana od progastega mišičja /diafragno pelvis,trausversus po¬
rine! profundus/, ki sega tudi med lobule, del, ki leži nas¬
proti uretri pa ima tudi gladko mišičje * Poleg tega so v sep-
ti ned 1obuli tudi elastična Vlakna in kotagen. Izvodila ima¬

jo epitel kot lakirne /gl.spodaj/:

večvrsten ali ploščat cilin

dričen* Izvodila 'gredo ali direktno ali z ozkimi cevmi v kon-
č nc lobule. Končni lobuli imajo obliko večkrat priščipnjenih
mehurčkov ali ozkih lobulov, in imajo cilindrični, kubični a-
li ploščat epitel. V celicah vidimo 1,/ Jedro jo ob bazi, Mu-
cigenska zrna lahko razteko v mrežasto strukturo 2./ V  ba¬
zalnem delu vretenaste vložke , ki se barvajo specifično z
vezivnimi barvili in so primešani sluzi, 3./ Na notranji po¬

vršini in notranjem delu stranskih površin
obliki olcsifilnih zrnc, Sekret jo gost, da

Izločajo sekret v
bi ga mogli Imeno-

3o

vati sluz, a so z ocetno kislino ne strdi. Barva so deloma s he-
matoksilinom modro,pride jo pa tudi otočki, ki so z e o sinom "bar¬
vajo rdoče.

10 ,/ Prostata  ima z gladko muskulaturo /n.prostalicus/, fascio
prostelico, in sleherno muskulaturo od diafragulo pelois, V sre¬
dini oljema pars prostadioa urebre, Prostata je tulula-alvodar¬
na žleza,, žlezni del sestoji iz velikega števila doudritično se
razvajajočih tubuloalveolamili vodov, ki končujejo s 15 -BO iz¬
vodili ob colliculus soninalis. mehurčki žlez so ožji od izvodi¬
la, Vi s o kop r i zrnat s ki enoslodni, včasih dvovrsten epitel, katere¬
ga celico so manjše ali večje in imajo zrnato v drugačnem sta¬
nju mrežasto protoplazmo, tvori duplikature, ki sc v prečnem prc
rezu včasih vidijo kot izolirani otočki,"Sokrat je beljakovinski

in se predvsem pri starejših ljudeh pojavi v obliki okroglih, o-
valnih, koncentrično strjenih mas, ki jim pravimo prosta ično
konkrocijo, Ako se zaapne so prostalični kamenčki* ki so lahko
precejšnji in so v razširjenih tubulih z nizkim epitelom. Kod že
rečeno je med žlezami gla.dko mišičje,

11,/ Corpus oavernosum pen is, je grajen slično kot cor.c.uretrae
Sestoji se torej iz grobega fibroznega tkiva, pomešanega z ela¬
stiko in gl. muskulaturo. Lakune v tej gobasti strukturi so ko-
menicirajoči venozni prostori, To precizno tkivo prehaja na po¬
vršini v tako z ožjimi žilami, ki tvorijo površen pregled kapi¬
lar, malo globj o pa širših ven, v katere preidejo malo arterije
direktno. V kave mo sne prostore /lalcune/ se pa direktno izlivajo
klobučasto zvite ar.teriae haclirine. /Gloft pri žilah/1- Vene so
brez muskulaturo. Oorpora fibroza pokriva na površini fibrozna
urena; tunica albuginea , Slično jo grajen glaus penis. Pokri¬
va ga koža z vi s okisal papilarni.

Penis ima strukturo tubulozne žleze, vendar ne govorimo
o žlezi, ter producira prave semensko celice in no sekreta.

L L H o K L G- L H I T U i J -L 'J m

1«/. O v a rij « Na ovariju razločujemo:

a./ Klicni epitel na
iz njega so se razvile

prosti površini ovarija je kubičen in
ženske klične stenice pri embriu,ki so

- 31  - '

se "bile poveznile v vezivo ovatija in tvorijo poznejše ja j one
stanice.

b. / Pod epitelon je cona paren hinatoza, vezivo, t.j. koz-
likalna substanca, ki je pokrita s tirnico albugineo, pretrgano
v liilusu,

c. / Medularna substanca, zona vastruloza vsebuje velike sve¬
tle stanice z endokrino selcrecijo, žile, živce, niš.vlakna etc.

in preide direktno v liganontun Intim uteri.

b./ Zon a-pa r enft iima t o za.  lunica albuginea je gostejše vezivo,
s finimi kol. vlakni, brez el. niti! in z vretenastimi ploščati¬
mi vozivnini celicami. Kol. vlakna In celice so na vrhu vspored-
nc s površino, vsled česar se vidi podolžna /progavost/, ki se
globj e križa s prečno grojzvostjo, kor ornenj oni elementi spreme¬
ne, smer, Lahko je več talcih zaporednih plasti, lunica preide brez
m e jo v stromo • la je v vseli smereh so prepletajočih vlaken/kol,/
in vezivnih colic, zelo podobnih mišičnim. Stroma vsebuje v gru¬
če združene primarne jajčne folikle / z raznimi razvojnimi in re~
grosivnimi stopnjami/, ki jih je največ v str orni novorojenke. To
so mlade jajčno celice. Jedro teh celic je veliko, kroglasto,me¬
hur často, ima malo hrom. v obliki zrnc, nejasen nukleol in mu
pravimo vesicula gerninaliva,Y svetli citoplazmi je zgoščeno mes¬
to zrnate protoplazme s centriolom, to mesto je deutoplazna,nu-
clool pa macula germinaliva,. Citoplazma je obdana od tanke plas¬
ti ploščatih celic, to je faliklov epitel , nastavek membrane
granulosae, ki služi jajcu v prehra.no . Ti primora jalni folikli
se večajo. Celice fol. epitela se množo,večajo, postajajo kubič¬
ne, cilindrične, prvi plasti se pridruži naslednja etc. Jedra
teh epitclnih celic so večajo in zavzemajo skoro vso površino
celic, izgloda kot da bi bila okrog jajčne stanice zrna, zato
zovomo ta epitel membrana granulosa. Pozneje, ko ima ta že mno-
go plasti, se pojavi v njej majhna duplina, napolnjena z belja¬
kovino , ki je večinoma iz utekočinjenih colic granuloze in se i-
monuje licruor foliculi. Tega je .vedno več, dupline j i vodno več¬
je, jajčni celica pu čepi ne cunulus ovigerus-u. Visoko priznat-
ske graiiulozhe celice ob jajčni celici se imenujejo o or ono radi-

32

ata« • Celice le. te .napravljajo okrog jajčeca, ki je med tem že
narastlo prozorno membrano, zono pellurido, preko katerega do-«
"biva jajco hrano. Tako nastaja veliki ali Grafov folikel, na
površini, katerega se zaradi rastnega pritiska stvori vezivna o-
vojnica,- tiieca foliculi. Ta ima 3 plasti: 1./ notranja homoge¬
na kožica; 2./ srednja, stratum vasculosum, bogata na celicah
in kapilarah, 3,/ zunanja, vlaknata, stratun fibrozna,- Tako poS'
tane folikel l-2cn velik, likvorja jo vedno več, tako da dobi
folikel ovalno obliko, granuloza pa tvori le še tanko plast, iz
katere moli le cumulus ovigerus v notranjost, 1 a j ena celica pa
v zrelem fa.liklu izgleda tako; jedro je veliko, mehur čas to /ma¬
lo kromalina/ ima izrazit nucleolus /maculog/; protoplazna se
stopila v celični sok, v katerem plavajo plastokonti in jedro,
to je na površini, deutoplazma pa je v notranjosti in je ne vi¬
dimo, Zona pelucida je debela in kanalizirana za hrano,- Gr.fo¬
likel se zaokrene telo, da je cumulus ovig,ovarijev! površini
najbližji; Zdaj je folikel tako velik, da izloči zunanjo povr¬
šino ovarija /klicni epitel/,krvne žile pa na onem mestu,kjer
bo folikel počil, nabreka, j o/pri foliklu segajo žile iz kapila¬
re v granuloz o!/ Tuba se pripravi in z lijastim koncem točno
objame ono izboklino na klicnem epitelu. Folikel poči: granulo¬
za se pretrga, liquor se izteče in jajčna stanica + zona pellu-
cida + nekaj celic radiate gre skupaj v tubo, ki ime. megete-lni
epitel in spravlja jajce naprej.'V tubi se vrši končna zoritov
jajčeca s tem, da z dvoma ali eno delitvijo izloči del hroma-
lina obenem z malo protoplarne v obliki polocitov.

Po tem procesu je nastal v foliklu defekt, ki ga celijo:

1, / celice granulose,

2 , / celice Tnelte,

3, / liriifa,

4, / kri.

Čc je krvi mnogo, je to oorpus rubium. Če pa pri počenju ni več¬
je krvavitve nastan ruraeno telo, corpus luteuim, ki sestoji iz
celic granuloz e tiielic in nastane na sledeč način:

Granulozne celico rastejo, se razmnožujejo in tvorijo o-

33  -

2  ■' :

kr o; votline folilclove debelo skorjo, ki se guba, votlina'pos¬
tane ožja /v njej je kri ali serozna tekočina/. Celice granuloze
postanejo velike, svetle, imajo maj lino jedro in se kmalu napolni¬
jo z zrnatim ali difuznim lipochronom, t.j. luteinom, če pa je
bila velika krvavitev vzamejo vase tudi eritrocite in fagocite
in j ib. spremene v k e vsebujoč rdeč pigment. Te celice imenujemo
zdaj granuloza luteinske celice. Tbelio. se udeležuje pri poprav¬
ljanju defekta tako: celico str-atuma interna prodirajo z. žilami
v vezivo med špranjami gub granuloze, postanejo epiteljalne prev¬
zamejo tudi luteinska zrna, To so tlieha luteinske celice. Te i-

majo vegetativno funkcijo, služijo v oporo granulozni: celica,m,
ki so najbrže nositeljice notranje sebrecije. Te so tudi večje,
svetlejše od onih.

Ce jajčece ne pride do oplojenja ampak nastopi menstrua¬
cija so corpus luteum ohrani le par mesecev in se zgubi. Če pa
pride do graviditete, zraste v veliko telo, in ostane dolgo mes¬
cev in igra s svojo ondohrino sekreoijo važno vlogo pri presnav¬
ljanju, Končno se pa le podvrže propadu potom resorboije in or¬
ganizem je v njegovi notranjosti pride do tvorbe kolvidnih krog¬
lic in apnenih konkrementov, ki jih v corpus luteum menstruati-
onisni, luteinske celice atrofirajo, izginejo,v centrumu nasto¬
pe vezivo, ki postaja bolj in bolj: grobo in vsebuje rjav hemato-
gen pigment. Ostane le vezivasto telo brez zrnc luteina s kako
duplino v kateri je beljakovinasta vlaga, v prerezu je belkasto
in mu pravimo corpus albicaus ali candicaus, ki je lahko nastal
toroj iz corpus luteum menstruationis ali c.l.graviditatis. V
preparatu se corpus albicaus slabo barva, izgleda kot kaka-zdri-
zovina, ker ne sprejema rad;: niti evsina niti henatoksilina.

Hoške spolne celice sc med celo dobo spolne zrelosti na
novo tvorijo, jajčeca so pa že ob rajstvu vsa pripravljena. Po
različnih avtorjih je njih število 30-40 tisoč, pa tudi 40-400
tisoč. Vsa no dozore do Grafovih foliklov, ampak propadejo v
različnih stadijih razvoja. 1./ Primordja.ini folikel propade /po
pykuosi in karcolisi/ 2./ Če jo razvite že zona pellucida, se
vsebina jajčeca utekočini in po fagocitih rosorbira, dičom se

34

zona pelluoida, kot najbolj odporen dej. še- dolgo ohrani, kom-
primira in se po predhodni nabreknitvi resorbira. 5 C / Propad
popolnoma, zrelih foliklov jo atresija, ki je.različna, če so
se je elementi thehe udeležili ali ne, V drugem slučaju: granu-
loza se utekočini, jajce se ,zamosti in ostane še dalj časa z
zono pellucido vred. Potom, propa.de jajce,.Potem, še pellucida*
Tor o j se v tem slučaju ohrani le thelia. Prvi slučaj: Theha. po¬
žene v notranjost zdrizasto vezivo,■ ki obda jajčece, /ev, pri¬
de do krvavitve/, navadno.še homogena steklena kožica odebeli,
postane hialina, so z.oozinom rdeče barva in cesto sama pred-'
stavija folikel, ki ga spoznamo po tej.homogeni membrani, zno¬
traj katrre je tako vezivo., votlina,- če se pa vrši atresija. ne
normalno in sicer v smeri corpus luteuma. nastane corpus luteum
atrcticuia, Tu theha in granuloza producirata luteinska zrna
celice thehe poganjajo navznot, prevzemajo epiteloični karak¬
ter, se z vezivom družijo v skupine in kot skorja obdajajo fo¬
likel »Imamo tore j:

1, / Oorpus luteum r.iens t ruat ioni s,

2, / Corpus luteum graviditatis,

3, / Corpus luteum atreticuia,

o»/ Zona medullaris , Strona substantiae corticalis preide
v rahlo intorsticialno vezivo z žilami, živci in mišičnimi vlak
ni / neodvisnimi od žil/ in vsebuje povesile epitel,' Inih stani c
ki tvorijo mrežje, katero je doloma v zvezi z rcteovarii, t,j.
sistemom covi s kubičnim, cilindričnim, včasih mig, epitelom.

Z reteovarii so v zvezi slično cevi epooforona, ki žare iz lii-
lusa v mesovarij un se stekajo v slep s tubo vsporeden vod.
Ipooforon je ostanek spolnega dela praledvic, kot tudi parao-
foron, Tu so bogato razvite žile. Arterije pa imajo tu v modii
neko ovsinofilno snov, ki razriva in nadonestuje gladko musku-
laturo, Ta" pojav imenujemo hailina degeneracija overjalnih ar¬
terij, Slični pojav se javi tudi v vranci in patološko v mnogih
drugih organih, V ovarijo najdemo tidi pigment in konkremente
apna, Vse to velja za ovarij, če jajčna stanica ni oplojena,

2,/ T uba ut e rina.  Ima visokoprizmatskl epitel v enem ska-

35

du, je deloma ničetaIon, delom sereznirajoči. Elementi so pa
tako pžhmešani, da. kontinecitola valovanja, ki gre proti utorusu-
nc trpi . Proti abdom. koncu'žleznih elementov-skoraj ni. Mige«
talne in žlezno coluce predstavljajo le različne funkcionalne
stadije enih in istih celic, Propia je v abdom. delu debelejša
na račun muskulature, gub je tu mnogo več kot v ostalih delih,
tu šo imamo sekundarno gubo med katerimi so mostovi, epitel je
višji.Propria preide brez ozke meje v muskulaturo, ki sestoji
iz notranjih cirkularnih plasti, ki se medsebojno ostrokotno se¬
kajo in zunanje longitudinalne, med obema pa je vezivo, ob na-
sodišču tube z žilami. Na vrhu jo soroza.

5./ Hjda tide /apendix vesiculoza ima migetalni epitel.
Ploščati epitel seroze je potom rahlega veziva vezan z mišicjo
plastjo.

II T E R TJ S .

Ima tri plasti: znotraj je sluznica /endometrij/, sledi
muskulatura /miometrij/ zatem seroza /perimetrij/ clucoza se pe¬
riodično izpreminja in raz ooujemo štiri stadije:

a*/ Interval.  Sluznica miruje,. Cilindrični do kubični epitel
sc nadaljuje v tuboloznih žlezah, ki so enako debele cevi, dovolj
redke, potekajo poševno In medsebojno paralelno tu pa tam do mi¬
šične plasti in so rahlo zavite. Tekom onega dela intervala je
omenjeni epitel brez migetalk, malo pozneje pa.jih mestoma do-
b i in to mi ge talke- migajo v žlezah proti površini, v fundusu
pa odostinum utoricum tube proti orificium azteruum- uteri.-Stro-
ma jo iz izredno gostega prepleta kol. vlaken, ned katerimi so
zvezdaste celice z okroglim jedrom, na barvanim preparatu dela
otisadenvidnego tkiva. Ob žlezah se te celice splosče,tvoreč
membrano proprio• Propria je izredno bogata na žilah in gre brez
mejo v mišično plast, ki je iz treh močno ločenih plasti: no¬
tranjo z podolžnimi vlakni,srednje bogata na žilah,- /skatunivascu
lare/ s horizontalnimi in zunanja z- long. vlakni. Iled mišicami je
vezivo -s el. Elastika je vedno v serozi.

b./ P raemonstru aln i pas . Zaradi hyp erer.il j e /žilo se- močno razširi

jo/ izstopa tekočine iz žil postano sluznica do trikrat debelej-

- 36 -

ša Zleze zgube paralelne obrise, se v perifernem delu raz¬
širijo, dobe mehufčaste izrastke,v podolžnem prerezu so pocik-
oakaste, vezivo ned njimi pa je reducirano v ozka septaj na¬
robe se pa centralni deli žleze raztegnejo /jedra stoje v več¬
ji medsebojni razdalji/ komprimirajo. Torej kompaktni, slab¬
še barijiv del stoji nasproti gobastemu perifernemu. Istočasno
s temi izpromembami so nastopili v žleznih celicah sekrecijski
pojavi in prav ti povzročajo povečanje volumena celic in s
ten izpromemb o oblike žlez. Vso te izpromembe so pa v časovni
in voronični zvezi z izločitvijo zrelega jajca in spremembami
počenega folikla. Če pride oplojeno jajčece, najde pripravljena
tla. Če je neoplojeno, nastopi menstruacija.

c. / Menstrualna doba.  d/ I ločno razširjene žile, ki so tik ob
epitelu, se deloma raztrgajo, kri predre v epitel v kavum utori
in pri tej krvavitvi se lahko odlagajo tudi manjši deli epite¬
la In strome in pridejo v kavum;- deloma pa. isto rdeča krvna
telesa potom diapedreso stori kompaktno steno žil in vezivo.

s6 tubili izločijo sekret.- Posledica.: žleze se skrčijo, pos¬
tanejo vitke, skoraj izgube lumenj edem izgine, sluznica kala-
brira in postano nižja.. Y  menstrumu se začne ta. tvorba c or-
pus albicarus,

d. / Postmenstrum.  Zdaj se žleze, epitel in vezivo regenerirajo.

Do c/ in d/ pa ne pride, ako se v sluznici zasidra oplojeno

jajce. Premenstrualna sluznica so izpremoni v gravidno,- Kon-

so važni,

čniki žlez v muskulaturi , ker Iz njih se žleze regenerirajo.

C E H I I> U T lil R I .

Enoplasten, visolcocilindrični epitel seurnira, pred
vsem pri menstruaciji. Zleze so v primeru z uterini obširnejše
s stranskimi izboklinami, lobuli• Te žleze često obliterirajo
in tako okrogle, zaprte, s sluzjo napolnjene prostore imenu¬
jemo o Vlila v/abotki. Na zunanji strani labium utori preide epi¬
tel nenadoma v večplasten ploščat epitel z individualnimi razli¬
kami, Kjer- so še otočki cilindričnega, izgloda rdeč kot erozija,
večplasten pa je belo sivo barve.

- 37

VAGIN A

Sluznica, ima predvsem na zadnji strani visoke, vitke p
pile. Epitel .je večplasten ploščat. Celico imajo na vrhu kora
tohialinska zrna, a do pavz one vanja pride Ig  pri prolapsus va
ginac» Evontuclno so tu tudi žlezo,a lo zgoraj in so podobne
cervitalnim,- Propria, ki jo iz rahlega intorsticialnega ve¬
ziva, iiiU' na vrhu elastično kožo katero radiarna vlakna pre¬
hajajo v rahlo interstic. vezivo, grupe limfocitov, colo fo¬
liklov, od katerih jc epitel vodno nekoliko infintrizon,iz
ogromno majhnih ven. Prehaja neopaženo v mišično plast: notra
nj: podolžna, srednja cirlcularna, in zunanja podolžna plast.
Plasti so neizrazito, vlakna se križajo in so povesnn s pola-
genon in elastiko. Sledi fibrozna koža,, ki je zunaj bolj redi¬
la in ima žilo.

Himen jo vezivna plošča z vsemi plastmi vagine in sluznice.

V o st i bulum vagina c . ima v okolici orif. urotrae ext. in cli-
torisa gla.udu.lac vcstibularcs ninoros, podobne Litre jovim, a
imajo mnogo sluznih celic.

Clitoris kot corpora caveruosa in laus penis pri možu.
Glaudulao Bartolini /vest. manoros/ so izlivajo v vestibulum
blizu nasadušča himena. Zgradba je tako kot pri gl.bulbonlo-
trclcs pri nožu.

La bia  m i no ra. Tečslcladon ploščat epitel, k tor ega na j niz j c st
niče imajo pigment, zgoraj pa tanko plast rožovino, Propria z
elastičnimi vlakni ima ogromno žil, živcev. Visoke papilo ima
jo Iloitzner jeva telesca.. Lojnice so brez lasu in sc izlivajo
na obeh straneh. Pri starki propadajo. Novo rojenica jih nima.
Lab ia  ma iora . Eni tel, jo kot phi koži, z znojni c pni, lojnicami.
Najgloblja plast op ide it d. s a je pigmentirana. V notranjosti jo
maščoba, razdeljena po vezivu v lobulc,

G. H -e V I L N I n '1 L HUS .

Oplojeno jajčece sc vsi dr a- v sprednji ali zadnji ste¬
ni v začasa pr omons truma žo odebeljeno in pripravi j ono sluz¬
nico, ki ga obda z vseh strani. Dol sluznice mod jajčecem in

. - 38  -

mišično plastjo utcrusa

imenujemo docidua basalis, del ki pok¬

riva jajčocovje

decidua kapsularis /med jajčecem in cavom uto¬

ri/, ostala sluznica jo decidua parictalis. bo 4 meseca ^ravid¬
nosti sc sluznica odebeli do lem iz sledečih vzrokov: 1,/ žlez¬
ni prostori se še bolj razširijo in že v drugem mesecu gr&vid-
..nosti, a le zunanji /globlji/ deli. Višji doli žlez pa kon-
fluirajo: žlezni opitol postaja nižji, kubičen tor popolnoma
izgine, sovoda razen onih dolov, ki so v muskulaturi /globini/.
Tako dobi sluznica 2 s trata: a./ compakta, iz dociduaJLnih celic,
razširjenih žil in zolo redkih in ozkih žleznih izvodil,
b«/ spongiosa, ki ima zolo razširjeno in podolgasto s površino
vsporedno, zaprte žlezne’ prostore, 2,/ Golice strome so pomno-
žc in povečajo, se spromono v veliko,svetlo, poligondlno, deci-
dualno celice z 1-2, pa tudi 20-30 jedri. 'Bpiteloidne jih ime¬
nujemo, kor spominjajo na epiteljalne celico. Vezivo se torej
fiziološko približuje epitelu.

V 4-5 mesecu gravidnosti so sluznica zopet tanjša, ker
postajajo do cidualno colico manjšo, vretenaste in vspor.dne s
površino, kar temelji na rastnem pritisku plode.,

Kompacta sluznice stvori okrog jajca vočskladen epitel
chrioectoderm ali thotoblast. Ta požene v materino tkivo solid¬
no brstiče villi horioales. Ti. ko jo embrio koncem drugega mes¬
ca obdan z njimi vso na okrog. Potem so pa resorbirajo in osta¬
nejo samo v smeri::dociduae basalis, kjer se dalje razvijajo in
ta stran choriectoderma sc imenuje chorion frondosum, druga
plat pa cliorionn laeve. Spočetka večskladbi solidni brstič se
indiferencira v dve plasti: 1./ na površini se naredi sinciciun

z močno barvijivimi jedri, ki se direktno dele, predvsem jih je
dosti ob koncu brstiča, kjer tvorijo kupe, ki izglodajo kot ve¬
liko celice z mnogimi jedri /proliferacijski otoki/*, sincioij
je na površini razcefran /kot vstoklasti/, kar odgovarja njego¬
vi resorbcij ski dejavnosti, 2./ Druge plast tvorijo Laughausove
celice, ki so kubično, svetle, z nočnimi robovi. Brstič prodira
v materine krone prostore, dobi fetalne žile in mesoderm. haz-

raščujoč se v drevo so pomik: naprej, resorbirajoč sluznico in

-.59  -

tvorec v njej ned drevesci septa. Pri tem veje lahko končujejo
prosto v materini krvi, ali zrastejo z deciduo bompakto ali
septi. To se zgodi cesto tako, da je "brstič zvezan s compakto
potom' trofobla,stične mase, kakršne se laliko ohranijo tudi na
prostora brstiču.

Tako nastaja placeuta, ki ima 2 dela: placeuta fetalio,
pla,c. materna

1. / Placenta feta l is  .ie iz membrane horci + vili, k:L je vezivna
plošča, iz katere izhajajo vili in v kateri se razširjajo pile,
prihajajoč iz embrionalne poplcovni. e in vračajoč se v njo kot
vene, Te arteriemubilicales pošiljajo iz horija v brstiče veje,
ki preidejo v povrhno kapilarno mrežje, iz katerega' se zbero ve¬
ne in gredo po isti poti nazaj. Ilembranahorii je spočetka na zu¬
nanji strani prevlečena z istim profoblastom, pozneje,pa z istim
sincicijem in pod njim ležečimi Laughausovimi.celicami, kot vi¬
li. S to membrano se v tretjem mesecu zlepi znotraj arami on, ses¬
tavi j en iz one plasti plošč tega epitela in nežne brezžitne ve¬
zivne plasti. Ta epitel kaže na površini krtačaste izrastke, ki
so v zvezi z sekretorično dejavnostjo teh celic./izločajo amnij-
sko tekočino. mmnion se nadaljuje na popkovnici in ima tu delo¬
ma večskladni epitel.

2. / Placent a ma terna  je iz povrhnejše kompaktne in glob je spon-
giozne plasti materne sluznice. Kompaktna plast postane pozneje
bazalna plošča,.iz katere se dvigajo septa, ki dosežejo horioal-
no ploščo le n robu in oklepajo in oklepajo najvažnejše: mater¬
ne krvne prostore, /v katere segajo vili/. V kavne 'ir o store iz¬
livajo materno arterije, ki onstran ba.plošče zgube vse plasti,
razen endotela in teko po septih, svojo kri neposredno, v vene,
ki izhajajo iz bazalnega dela. krvnili prostorov.. Izmenjava, krvi
mod obema krvnima sistemoma se vrši' torej skozi steno brstičev.

V 4 meseci naraste embrio tako zelo, da parietalna de-
.cidua pritisne na kapsul a rno, ki s tem zapade, finbrinoid-hialin-
ski degeneraciji, s fitrinsko absifilno maso kot končnim produk¬
tom. Kapsula, dec. končno popolnoma izgine in liorion je zdaj nas-

40

Ion j on. neposredno na de c i duo par letali s, od katere je locen
le po fibrinoidni masi. Pa' tudi trofoblastične nase se vspo-
redno z rastjo površine degenerirajo, Laugiiausova plast v
vili preide v sine i c luči in s ten .dvoplastno st izgine, str orna
pa preide v vezivo. Pa. tudi sinoiciun se ponekod raztegne in
izgine, recimo na zunanji površini 'Horiona ned Izhodišči br¬
stičev, kjer ga v 5 mesecu nadomestijo Laug.liipohorioalne čr¬
te /- fibrinoid /, tu pa tam na brstičih /z  fibr,/, na: peri¬
fernih trofoldastičnili masah; tako nastane plast fibrinoida
malo nižje od spodnjega konca krvnih prostorov: Nitabucliove
črte z degeneriranimi fagociti. Nekaj fibrinoid,; je tudi v in
ob sep tih, / V vseh teh fibrinoidnili masah je opaziti neke
kanalčke,/ Tako izginejo tudi proliferacijski otoki, končno
vsi brstiči. V  bazalni plošči pa ostanejo le širšo žile pros¬
te fibrinoida: liorio~d.ecidu.alne žile.

Premer placente 25, debelina 4cn, teža l/3kg. Placenta
se pri porodu odloči v spongiozni plasti s koliledovni /dre¬
ves as timi vili/ in bazalno ploščo.

Po porodu je v uteru velika rana. Uterina muskulatura
pa preide v stalne krče, lumen se zmanjša na minimum, žile
se zapre. Ta rana se lahko inficira. Poten se vrši hitra re¬
generacija epitela in žlez.

41

II A H A

je tubuloduedorna žleze, pri kateri razločujemo 2
stadija: 1,/ mama lactous, 2,/ mama non lactaus.

2./ 7 hma non lactaus.  Žlezno tkivo kaže obliko klijo¬
čih embrionalnih žlez. Od pareuhina vidimo po večini le‘iz¬
vodila, ki imajo ozek.lumen, ali ga sploh nimajo, so solidni
prameni celic, ki leže v fibroznem tkivu in masti; corpus fi~
brozum mamae.

1.1  kana lactaus.  Solidni prameni začno radi mitro po¬
ganjati, dobe lunen, ki se začne širiti tudi v poganjke. Po¬
ganjki še dobe alveole in tubule in izpodrinjajo vezivo in
mast, ki ostaneta med pareuhinom kot ožja septa. Alveoli in
tubuli majo ploščat, če je polno selcreta do cilindričen epi¬
tel, k-terega celice mole v notranjost često z jeziku podob¬
nimi izrastki. Med epitelom in membrano proprio so celice z
obilnimi protoplazmatskim izrastki /košarice/ in vretenasti
kontraklilni elementi /mišični/, podobno kot pri znojnicah.
Zaradi tega izgleda epitel dvoskladen. Celice vsebujejo okro¬
glo jedro, v protoplazmi nitaste plastokoste, v katerih se r
razvije sekret. Ta je v centralnem delu celice in sestoji iz
majhnih raašiolnih kroglic, ki se združijo v večje, obdane s
tanko plastjo beljakovine in so rumene barve, S to beljako¬
vino vred padejo v lumen, a se v tem ne stopijo z drugimi
kroglicami. Mleko je emulzija teh maščobnih kroglic s belja¬
kovinskim ovojem /kaseinoiV in ogljikovimi hidrati /mlečnim
sladkorjem/. Mlečne žlezne celice se-urnirajo torej po apo-
hrinem tipu kot znojnicc, iz katerih tudi filogensko izhaja
mlečna žleza. V začeth in končnem sekretu najdemo kolostru-
niska telesa, to so fagociti z mnogimi fa.go citiranimi mleč¬
nimi kroglicami. Ce se namreč sekret ne izloča s sesanjem
mora na. drug ta. način ven. Tekoči deli se v tem slučaju resor
biro.jo, kapljice požro fagociti evsinotilni tonkociti, ki jih
je mnogo. Mleko ne more ven zaradi sfinktra v mamilli./Retro¬
gradni procesi/- Po la.ktocijski periodi se mlečne žleze zopet
razvijajo nazaj, involnirajo. Zložne celice razpadejo in jih

- 42

fagociti raznesejo,. capusfibrozum in maščevina zopet nastaja.
Mama loctaus je zelo podobna pljučam« Izvodilo ima. 1 skladen
ali dvovrsten ,cil. epitel, ki pa ni scefran. Vodi se razširijo
v sinus lastiferi. .

Mani 1la  ima epitel kože s pigmentom v bazalnem skladu, pod e-
pitslom je mnogo mišičnih vlaken, ki potekajo kot sfinkler o-
koli snopa izvodil, deloma pa preidejo tudi med vode kot po¬
dolžni in cirkularni snopiči; ob izvodilih je mnogo lenkocitov,
plazmatli; vezivo ima visoke papile. Enak epitel je tudi v are-
oli, v kateri najdemo vzvišena mesta, ki predstavljajo: ali
večjo lojnice z ali brez lasu; ali večje znojnice; ali majhne
iplečne žleze /gl. Kontgomery/

U H 0 P 0 E L I Č E N A P A R A T.

1 ./ Ledvice  so sestavijena tubulozna žleza, ki izloča neupo¬
rabi j .ve ekstrate. Pri človeku se je več posameznih ledvic, ki
jih vidimo pri nižjih živalih združilo, /piramidel/ Pri led¬
vicah razločujemo: Substancio medularis, ki jo tvorijo radi-

/S

arne piramide Malpigii, med teni pa substancio carhicalis v
obliki oolurauae Bertini, calix miner, calix maior, pelvis re-
nalis, /ureter/. Ledvice so obdane s kapsulo.

Za razumevanje ledvic moramo poznati njihove žile, okrog
katerih se razporeja parenhira tubuli.

' Krvne žile.  Arteria renalis se razvejči, njene veje, ki
gredo po columae Bertini'navzgor, se na meji med obema substan¬
cama razvejčijo v površini vsporedne arterlae areiformes. Te
pošiljajo v corlikalno substanco v manjših presledkih kapsulo-
petalne' in radiarne arterlae interlobularos, ki napravljajo
ledvicam lobul rno zgradbo; Iled njimi so lobuli tobupov. Iz in-
terlobularnili arterij, so odcepljajo še prave arterije, vaša a-
fferentija, To se v vozlu, ki ga imenujemo glomerulus Malpigii,
dele na 4 veje, ki se takoj ponovno diliotomično dele a tako,
da ostanejo vidni 4 lobulčki.'Veje glonorula se zopet še znot¬
raj vozle, združujejo, Arteiijc v glomerulu so po zgradbi kapi-

- 43  -

lare*. im jo sincicialni endotel t.j. protoplazmatično cev
in homogeno kožico z jedri, tudi brez celičnih ne j; po funke*
ciji so pa še prave arterije. Tejo glonerulusa, ki je ves v
zvezi z izločanjem seči, se združijo v vas efferens, ki pre¬
ide v kapilare, ki opletajo tubule v korteru in preidejo ne¬
posredno v vene interlobulares /nekoliko jih do kapsuli pre¬
ide v venae staenalel/, te v vene areiform.es,- Nekatera veja
arterije ih tarlobularis pa ne preide v glumerolus, ampak
a./ direktno v kapilarno, mrežje, ki opleta pareuhin v kortek¬
su. h./Nekatere, ki izvirajo iz art. interlobulares takoj v
začetku se skupno z nekaterimi, ki pridejo iz arciformes u-
smerijo pelvipetalno in grelo ob tubulih, prehajajoč v kapi¬
lare: to so arteroolae rutae verae. Arteriole rutae spurie
so vse manj številne, ‘ki zavijajo iz vaša eff. na isti način
pelvipetalno. Venulae rectae verae in spuriae preidejo v ar¬
ciformes .

Tubulj.  začno z Bo’manovo kapsulo, ki obdaja ^lomer-ul in
prehaja v zvit, precej širok tubulus contortus. Ta preide v
raven odsek /pars reeta/, ki poteka pelvipetalno, se v gotovi
razdalji od glumorula zoži, razširi in razširjen zaobrne kap¬
sulo topetalno„ /Henlejeva zauka/. Zauka je zgoraj nagubana
v ostanek, ki preide v zbiralo'/v proč.fereini/. To zbiralo v
kortikalni • substanci sprejme še mnoge druge ustavke in se v
notranjosti modularne substance ostrokotno združi z mnogimi
drugimi zbiralci v vedno širši vod, ki postane v papili duc-
tus, papilaris. Imamo tudi daljše Henlejeve zaukc, pri kate¬
rih jo zoženi del zelo dolg, so zakreno kapsulopotelno in po¬
tom šele razširi. Henlejeva' zauka. I ih II roda,

Tubulus contortus in ustavki -glomeruli so v korlikalni
substanci, ostali v medularni, ki ima v vsaki piramidi so iz-
tezke: Bocessus Peresni.

Po droben ust roj kan alov.

1,/ Bovrmanusova  kaos ula  ima dva lista: 1,/ endoteljalna kožica
je iz ploščatih, poligomalnih colic, zrnatih in z jedrom* Pre-

44

Preidejo..prej ko slej v večje, poliadrično ali kubuene celice
ledvičnih kanalov /tubulov/, 2./ N«.d njo je 0 vnanja, prozorna
nežna kožica. Hod Bo vri, kapsulo in sincioialno prevleko glumc-
rula je poka, začetek tubula,

2,/ Tu bulus  oon tortus ♦ Tu se vrši izločanje spocifičnili delov
seči. V enoskladnem visokoprizmatskem epitelu, ki sedi na mem¬
brani proprii so moje ned celicami nejasne, ker celice segajo
ena v drugo, vijugaste meje vidimo s posebno metodo / /. Ce¬

lice so zaradi zrnavosti temne, rjave, s svetlejšim jedrom na
sredini. Pri svežem preparatu kažejo nekatere protoplazma.tske

izrastke, krtačice,
Bazalno ob krtačic
na tudi' maščobna in

ki so najbrže v zvozi s sekretno funkci
dokažemo po Eeidcnheimu stičnice. Celica
glikogenska zrna. Centralni dol celico

jo.

i-

ima mnogo intenzivno lomeul zrnc, ki so tu mogoče zato, da
kondenzirajo redek sekret. Bazalno vidimo pri celici poleg ne¬
ke radiarno progaste trukture, ki prihaja od verige plastozo-
iiov še neko cirkularno strukturo nepoznanega pomena,- V osta¬
lih delih kanalov je vse enostavnejše. Če so ti deli kalnej-
ši, jo to znak, da vsebujejo več zrnc, čo so svetlejši, je

zrnc manj.

3*/ Ozek del Ho nlcj eve za uke. 1  Celice so svetle, ker je zrnc
malo in tako nizke, da njih jedra proeminirajo v lumen in v
podolžnem prerezu segajo izbokline one strani v jamice druge

strani. Celice vsebujejo v svežem stanju neke kristalčke. Te¬
ga odseka ne smemo zamenjati s kapilarami.

4, / D ebel i de l II. zauk e. Epitel je skoraj kubičen, nočno zrnat.
Prehaja v svetlejšega in to v

5. / Vstavek ’s svetlimi celicami s kristalčki, epitel je nepra¬
vilne oblike, brez bazalnih niti.

6«/ Zbi rala .  Epitel jo kubičen, sv tel,z jasnimi celičnima, me-
j ami, s tičnic eni.

7./ Duc tus nani laris. Visokocilindricen epitel, enostavnejši
od tubula contorta.

Ve&i v o,. l:ed kanali in žilami je v ledvicah zelo malo veziva,
v obliki kožic in w G-ltterfaser w , ki vsebuje poleg vezivnih ce-

45

lic še histiocite, ki so po nekaterih autorjih tu ledvicam
lestni; .poleg .tega interstic, veziva imamo tu še tri notra¬
nja veziva od  p api1ah,

Kaosula fibr oza renalis  je iz veziva, in malo’meš. vlaken,
Pelvi s renalis.  Enoplasten visolcocilincTricni epitel oči duc-
tus papilaris preide na konico piramide, kjer postane delo¬
ma dvoplasten in kot tak cesto preide na rob calices mina-
res. Tu pa preide kmalu na tipičen prehodni epitel sečnih
izvodil, s kubičnim ep, stanicomi zgoraj, spodaj pa z ne-
o vrstim visokoprizmatskim epitelom, ki prehaja pri dilata¬
ciji v dvoskladnega. Polagoma so prične nabirati nekaj mu-
skulature, ki prehaja v dvojno plast uretra. Sledi vezivna
koza z mnogimi maščobnimi celicami.

Tipični prehodni epitel brez bazalne membrane in loč¬
nice med nucoso in submucoso! in brez žlez, Submucoza se v
gubah dviga visoko v epitel, epitel je naguban. Pri tem lah¬
ko pridejo -lile proprio v epitel, Idu.skulatu.ra ima 2-3 pla¬
sti. V nasprotju s črevesnim traktom pa imamo tu znotraj Ion.-;,
sredi cirli, zunaj long. muskulaturo. Zunaj je še vezivna ko¬
žica.

Se čni .mehur, Ima isti epitel in v glavnem karakteristiko- kot
ur eter . Povrhnje celice pa imajo in to je važno, več jeder.
Propria ima p« -pilam podobne tvorbe in žile zelo visoko pod e-
pitelom. Muscularis muooze, če je, je neizrazita! Površina
muscularis propriae je bogata na živcih, gangl. celicah in
mezgo vili c ah, in je močna v treh skladih, a vlakna niso' točno
orjentirana. V trigonum Lienfcodii pridejo tudi posamezne žle¬
ze .

Uretra^. le pri ženski in moškem v posameznih odsekih P rece j
različno in individualno razvita., rlos ima od par s pros-talica.
do p čir s menbranea še večinom. ta epitel kot v mehurju, potem
postaja več skladen, večvrsten, visokoprizmatski, ostium ex-
tarnum in fosa na. vi cul j  ris imata, večslcladen ploščat epitel
na uronrii, ki ima napile,, katere drugod manjkajo. Otočke

- 46  -

tega poslednjega pa Najdemo v cevrnoznem delu kjerkoli* Pro-
pria je iz veziva, elastike, podolžnih mišičnih vlaken, in i-
ma na vrhu kapilarno mrež je, ki prehaja malo globlje v život
venorni plerus brez mišic,- v pars caveruosi pa preidejo ple-
xusi v curpus cavernosum, kjer jo med venami vedno več musku-
lature, ki se v pars membrani razvija v sfincter uretrae in-
ternum, . Epitel kaže mnogo Morgagnevih lakun, ki se podaljšujejo
v cevaste vode z večvrstnim epitelom uretrae, v katerem naj¬
demo grupe alveolarnih tvorb z enoskladnim, svetlim, cil.e-
pitelom in mukozno reakcijo. Ti kupčki nam predstavljajo en-
doteljalne žleze sluznice,Litrejeve žleze. Te žleze se pa
lahko nahajajo tudi na površini, v ali tile pod uretralnim
epitelom, V penisu imamo še parametra!ne kanale, ki potekajo
vsporedno z uretro. Če pride vnetje sen not, so težko odstra¬
ni.- Moška uretrs je vložena v corpus cavernosum. Kako ta iz-
gleda smo že povedali.

OKO.

Prosencefalon se izboči v navzven usmerjena očesna me¬
hurčka, ki sta spočetka v široko odprti zvez z diencefalonom,
potem pa jih globok zažemek loči o' njega, To mesto se razvije
v očesni pecelj. Očesna mehurčka prevleče zunaj rožen list
/I-Iornblatt/. Ta se zgosti v lečno ploščo, ki se pogreza nav-
znot, tvoroč lečno jamico, nastavek za lečno jamo. Tako nasta¬
ja.iz očesnega mešička sekundarni mešiček v obliki čašice, ki
spočetka ni popolna. Zaradi mi tor na. stremi, ki je bila sp o 4
četica obrnjena v prvotno jamico in na obodnem robu sekundar¬
nega mešička, postaja vedno globlji in končno se notranji debe¬
lejši list postavi tesno na zunanjega tanjšega. Očesna jamica
je med tem postala očesni mešiček, ki se je odsčipnll od epi¬
tela. Med njega in notranji list čašice se j e: prikradlo ne¬
ke, j nezoderma. Votlina, mešička izgine tako, da se epiteljalne
stene v nottanji steni izpreminjajo, podaljšujejo v jedro vse¬
bujoča vlakna, zunanja stena, pa se izpremeni v enoskladni kubi¬
čni epitel, ki pokriva nastalo lečo*, na ekvatorju pa prehaja

- 47  -

tudi te. v lečo, katere Jedra leže v navzven konvekoni črti.
Leča stvori na površini kutikularno kapsulo,- Zunanji list
čaše, katerem nastopijo zgodaj pigmentna zrna, Je nastavek
endotelialnega pigmentnega epitela, notranji se zdebeli in
dobavlja epitel Jalne in ner-one delo. Oba lista tvorita re¬
tino. Notranji list se' zgodaj diferencira v zunanji del z
gostimi Jedri, in notranji brejedrni spongiozni del. Od Je-
derne plasti se diferencira zopet notranja plast v notranje
neuroblaste s centripetalnimi ueriti skozi pecelj v možgane
/neuriti tvorijo pecelj/; zunaj te se razvije plast bipo~
larnili gangl, celic, zunanja pa da epeudimske celice,- Ne¬
cel J se spremeni v solidnega zaradi centrifugalnih in pe-
talnih neuritov, na dnu ima ependimske celice, zgornja
stena pa se izdiferencira v gliozne celice. Pri tem se pr¬
votni kanal zraste in vključi žile, ki so tu prvotno bile
in ki preidejo po tej poti v corpus vitreum in lečo,- Cor-
pus vitreum nastane kot kutikularna izločenina, ki Jo stvo¬
rita tako notranja površina čaše kot zadnja površina mreže
v obliki mreževine in Je torej ectoderraalen, pozneje pa pos
tane rod čašice, ki se razvija v pasr celjaris et iridica
retine, glavno tvorišče tkiva corpus vitrema,-

♦

Pri embriu poznamo tu žile v sledečem obsegu: Arteria liya-
loidea se razvejči v oorpus vitrozum in preide na zadni po¬
vršini leče v to tudi spredaj obdajajoče mrežje, imenovano
membrano kapsulo papilaris. Ta pa propade,'Arteria hyaloida
postane arteria centralis retinae, od prejšnje pa ostane
canalis hialoideus Cii mioti od vstopišča opticusa do zadnje
površine leče,- Opticus ima pio, :  aračhuvideo, duro s sub-
duralnim in hiparacliuvidalnim prostorom. Ob vstopišču pa
vse to zgubi in preide v sklero, Vlakna nimajo, neurilena,
med njimi je neuroglia. Z arterio centralis retine je pri¬
šlo vanj tudi vezivo, ki obdaja snopiče, znotraj katerih
je glin. Pod pio je plast glie, kot pri centralnem živčev¬
ju. Tik pred vstopom vlakna'zgube miolin, opticus se stanj

v ...

sa.

- 48

Tu v vstopišeu tvori selera mrežo iz kolagena, skozi pentlje gre¬
do cpt, snopiči ločeno: lamina eritrosa. OP vstopu tvori živec
papilo vervi optici in ezcavatio fiziologika, z njegovimi radi¬
alnimi vejami pa pridejo na notranjo površino retine tudi žile
in glia, ki tvori v esccavalio meniscus, v katerem se razve j či-
jo žile, ki hranijo s kapilarami notranje plasti retine vse do
vidnega epitela. Plast opt. niti je vedno tanjša, a pojemanje
debeline ni povsod enako. Nenadoma se stanjša v fovei centralis,
ležeči v optični osi, 4mm lateralno od vstopišča živca; robovi
retine ki jo omejujejo, so rumene barve /predvsem pri mrliču/,
to mestu je rnacula lotea. Razen omenjenega kaže retina do ore
serate ostro črtane plasti:

I. notranji list-1 J  -pigmentna plast

2. / plast palčkov in čeph

5,/ membr.limitaus. ext.

4. / zunanja zrnata plast

II. zunanji list —-- 5./ stratum plexitorme exb ./moleti/

5. / notranja zrnata plast

7./ stratum plexitorme .1 /molek

plast/.

3. / Zrnata, plast gangl*celic

9 »/  plast opt.živčnih niti

10,/ membrana lim« interna,

!•/ Pigmentna plast .se drži krepkeje toritoidee in jo nekateri
tudi sem prištevajo«. Sestoji iz povečini 6 stranienih nizko pri-
zmatskih colic v 1 plasti z okroglim, svetlim, včasih dvojnim
jedrom in večstranionim telesom. Meje med celicami oz, lepivo
je svetlo, notranjost pa je napolnjena z zrnci in paličicami pi¬
gmenta, V profilu,je celica pravokotna, ker kaže na notranji
steni protoplazraatične izrastke, ki ovijajo elemente naslednje
plasti: zunanja polovica ima zrnca, notranja palčice,/fuscin^
zrnca: malanin/. Pototropija je pojav, da pri svetlobi potuje
pigment navznot, pri tem pa ven do membrano limit, interne. Oko¬
li fovec centralis so colicc nižje.

2./ Pla s t••oalč k. in čepko v.  Palčka ima zunanji in notranji del;

49

zunanji jo svetel, dvolonen, lecitinski in so vzmijevo kislino
počrni, ima clolno črtano ovojnico in iz prečnik ploščic gra¬
jeno vsebino« Vsebuje barvilo, rodopsin, ki v luči izgine, v
temi se pa zopet pojavi,- Notranji dol je manj svetel, proto-
plaznatičon, oksitilen* V svoji zunanji polovici je gostejši
in ima aparat vlaken in diplozon. Diplozom je v zvezi z zuna-
njin vlaknom, /v ovojnici zunanjega dela/ in notranjim vlak.**'
nom, ki gredo linitaus ezterne, Notranja polovica jo pogrez¬

njena v fine podolžne izrastke Millerjevih opornih vlaken, Ta
notranji konec preide včasih v zunanji zrnati plasti v vari-
hozno nit, ki odebeli v palčno zrno in se zopet nadaljuje
tor konča odebeljeno v zunanji retucularni plasti. Zrno jo :
nočno berljivo in ima kromatin v prečnih ploščicah.

Čopke imajo tudi zunanji in notranji dol. So krajše, no
segajo do retina, kontraktilne, torej ne vedno enako dolge in
nimajo rodopsina. Notranji del myoid jo masivnejši, kontrakti-
len, eliproid ja,sno progast. Vlakno, ki konča v rolicularni
plasti razve j č eno., je debelejše, jedro leži včasih zunaj mem¬
brane linitaus emterne, je voliko, se slabo barva,- Sredi fo-
vac contralis so le čepke, a tanko in spominjajo na palčke.

Teh j c pa do or: serate vedno več, potem manj, dokler ne izgi¬
nejo, (  .

5./ Zunanja zrn at a pla st. S končki palčk in čopk so v zvezi
z izrastki bipolarnih stanic v zunanji zrnati plasti. 'Jedro
vsebujočo telo pošlje radiarno v nasprotnih smereh po en"po¬

dal j šok, ki jo na koncu razvejčen. Periferni gre včasih globo¬
ko v zunanjo zrnato plast in konico kol. Landotov kij, notran¬
ji pa konča v notranji reti culami plasti plasti deudritično
in v različnih ravninah, nekateri colo n: telesu celic v glan-
gijski plasti.

4./ N otranja zranc.ta plast %  ima najbolj znotraj plast amaeri-
nov, ki so brez vouretov in sc spoznajo po močno ba.rvlj.ivem

jodru,
cul, pl

Telo pošlje navznot podaljšek, ki se v notranj

*

asti razširi v horizontalno deudritično ve jevj

i reti-
c; ali

pošljejo horizontalno vejo, ki konla na drugem, amaerinu« Ta
plast vs buje tudi jedra Miillerjevih opornih vlaken. Ta tvo¬
rijo ned obema ločilnima membrana oporo živčnim elementom
in ločilno membrano samo, Vlaknato telo tvori v reticularnih

plasteh in vlaknah plasti ootilce stransko vlaknate, trnaste
izrastke, ki tvorijo gliozno oporo živčnim elementom, teh
plasti, v zrnati plasti pa lina mehur o as ta gnezdeca, za spre¬
jem celičnih teles. N otranji konec teh vlaken je kegljasto

razširjen in ima nekako ploščici, s katero tvori membrano lim
interno, zunanji konci se združijo v membrano lira. ext. Ta je
preluknjana. Zunaj nje se še vlalna nadaljujejo kot fini las¬
ki, ki kot košarica obdajajo notranji dol čepkov in palčk.

5./ Plast gangl. ce lic. Več le ali manjše celice pošiljajo
contripetalni neurit v sklad optikovih vlaken.

S,/ Plast optik ima tudi centrifugalna, od
vlakna, ki s teledondriji obdajajo amatrine;

možgan prihajajoč
kor so pa te v

zvozi z gangl. celicami, pride do notranjega refleksnega obro

ča.

\

51