Komunistom se :?di nevredno skrivati slvoja mnenja in cilje. In odkrito izjavljajo, da njihovi načrti ne morejo biti izvršeni na drug- način kakor z nasilnim uničenjem vsega tradicionalnega socialnega reda.
MARK - ENGELS (Iz Komunističnega manifesta)
Vzemimo, da nastane zgodovinska prilika, recimo vojna, kriza, itd., v kateri bi proletariat, sicer manjšina v narodu, lahko zbral okrog sebe veliko množino delavnih množic: Zakaj naj bi se ne polastil oblasti? Zakaj ne bi izkoristil prilike in si odprl pot skozi kapitalistično fronto? Zlomi se veriga imperializma, kjer je najbolj slabo speta. . . četudi je dotična država manj kapitalistično razvita. . .	LENIN
(Temeljna vprašanja stranke)
Diktatura proletariata je oblast brez zakona. . .	STALIN
(Problemi leriini/.mr-.)
Bili smo neupogljivo zvesti liniji marksizma - leninizma - stalinizma. . .
TITO (na V. kongresu KPJ)
Naš cilj in naloga je., da moramo na Slovenskem uvesti diktaturo proletariata in po našem prizadevanju mora prav Balkan postati izhodišče novega komunističnega reda tudi za ostalo Evropo.
KARDELJ, 1942
Šestnajsti kulturni večer sobota 1. decembra ob sedmih zvečer salon Bullrich. Sarandi 41 Dr. Tine Debeljak
UVOD V ZGODOVINO KOMUNISTIČNE REVOLUCIJE V SLOVENIJI
Sedemnajsti kulturni večer petek 7. decembra ob osmih zvečer v novih prostorih “Ilirije” Alvarado 350, Ramos Mejia SLIKARSKA RAZSTAVA UMETNIŠKE ŠOLE SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE Razstava bo odprta vse dni do vključno nedelje 16. decembra
3. decembra ob šestih zvečer v galeriji “Huemul”, Santa Fe 2237 SAMOSTOJNA UMETNIŠKA RAZSTAVA akademskega kiparja FRANCETA AHČINA Razstava bo odprta vseh naslednjih štirinajst dni
Izšli sta prvi
letošnji publikaciji naše založbe
FRANCE BALANTIČ pesmi, z uvodom Tineta Debeljaka, z ilustracijami in opremo akad. slikarice Bare Remec
SLOVENSKE
KULTURNE
AKCIJE
Lets III. - 20 VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 20.11.1956
UVOD V ZGODOVINO KOMUNISTIČNE REVOLUCIJE V SLOVENIJI
Predavanje je vključeno v Historični odsek Slovenske kulturne akcije in naj poda nekaj pogledov na našo polpreteklo zgodovino tiste dobe, katere žrtve smo mi sami. Morda se zato komu zdi, da ji ne bi mogli biti pravični, ker da nas še preveč bode rane, morda celo žge maščevalno sovraštvo; toda — kljub vsemu se je čas že toliko odmaknil, da moremo in tudi moramo skušati priti do objektivne podobe tega zgodovinskega, tako usodnopomembnega dogodka v slovenski narodni zgodovini. V Ljubljani imajo že vsa leta po vojni posebni muzej, ki zbira samo gradivo za razlago te dobe v nam sovražnem smislu (zato morda tudi za uničevanje njih kompromitirajočih dokumentov!) im tega sad je Belogardizem, ter imajo tudi posebno stolico na univerzi za raziska-vanje Narodno osvobodilne vojne v 1941-1945, ki jo vodi dr. Metod Mikuž. V emigraciji se ipa niti resno še ne pečamo z zbiranjem zgodovinskega gradiva, z objavljanjem spominov iz tega časa, vojaških pohodov, raziskovanj razmerja eneg’a in drugega do okupatorja in naroda, itd. Mnenja smo, naj prav novo ustanovljena Zveza protikomunističnih borcev začne s sistematičnim zbiranjem tega gradiva, ki je zdaj še v spominu borcev, pa jih je treba rešiti za bodoče dokumentirane sinteze. Brošure, ki so bile dozdaj objavljene, imajo predvsem značaj več ali manj verodostojnega gradiva, ali ipa dnevne borbenosti. Potrebno pa je tudi že sistematično znanstveno raziskovanje te dobe, da pridemo do objektivnejše podobe časa, ki pomeni naravnost prelomnico v zgodovini našega naroda. In za tako podobo je treba začeti s študijem vzrokov, torej najprej — preddobe, na katere rezultatih naj zgodovinar revolucije postavi svojo stavbo. Ne le na podlagi domači razmer, tudi isvetovnih in vsega, kar je na kakšen način vplivalo na razvoj pri nas. Ne smemo pozabiti, da je komunizem globalen problem in ga je kot takega treba, vzeti, ter se je zato treba iz svetovnega gledišča približati njega isloven-ski1 obliki. In kot predzgodovina za dogodke v letih od 1941 dalje naj poda to predavanje prvo oporo za objektivnejše razumevanje in pravičnejšo sodbo. Poda naj idejne osnove revolucionarnih gibanj, njihovo poseganje iz svetovnih poprišč v našo domovino; pa tudi političnih svetovnih premikanj in trenj, ki so našo državo spravljala, proti volji, toda nujno v isvojo igro.
Predavanje, ki bi zato lahko nosilo tudi naslov „Idejni in politični predhodniki začetka komunistične revolucije v Sloveniji", bo resumarični pregled poglavij iz knjige, ki je skoraj v celoti že napisana in v kateri se nahaja podrobnejše obravnavanje. S tem naj bo knjiga dana v diskusijo, da se izpopolni in pravilneje osvetli problem. Mnenja smo, da je treba čimprej že od naše strani izdati vsaj poskus sintetičnega prikaza cele te dobe, kljub pomanjkljivosti gradiva (časopisov, arhivov, itd.), ki so ostali v domovini, naslanjajoč se bolj na svetovno gradivo in na spomine, ki z našimi ljudmi žive po vseh kontinentih. Slednji naš emigrant nosi s seboj svojo stran bodoče zgodovine revolucije, in kakšna škoda, če se izgubi! In zato naj bo to predavanje tudi poziv na zapis tega dragocenega gradiva, ki naj da polnost drugi knjigi Komunistična revolucija v Sloveniji, v katero je to predavanje samo uvod.
MEDDOBJE III. leto, številka 1-2
T.D.
naši večeri
ROBERT SCHUMANN - OB STOLETNICI SMRTI
Schumannov spomin je Glasbeni odsek Kulturne akcije dostojno počastil na letošnjem petnajstem kulturnem večeru (drugem glasbenem) v nedeljo 18. novembra ob šestih zvečer, v Bullrichevi dvorani. Za stoletnico genijeve smrti je pripravil komorni vokalno-instrumentalni koncert njegove glasbe. Kot že Mozartov koncert pred dobrim mesecem, je tudi Schumannov izzvenel v toplo slovesnem vzdušju, kar je nemala zasluga skrbne in vestne priprave tega večera, ki ga je kot prejšnjega z izvajalci pripravil vodja odseka, prof. Alojzij Geržinič. Glasbeni odsek Kulturne akcije je z obema koncertoma dokazal svojo tvornost in opravičil svoj obstoj: od golega ljubiteljstva vseh dosedanjih slovenskih glasbenih prireditev v Argentini se je vzpel k stremljenju prave umetnosti, kar tudi je edini pravi nagib življenja vseh odsekov, ki se v Kulturni akciji ukvarjajo z različnimi umetnostnimi panogami.
Za uvod je ob docela napolnjeni dvorani izbranega občinstva v Schumannovo opombo spregovoril Ruda Jurčec, ki je z njemu lastnimi esejističnimi pointami osvetlil Schumannovo mesto v razvoju in rasti svetovne glasbene tvornosti in v okviru plodovite romantike prejšnjega stoletja. (Zaradi izredne aktualnosti bomo govornikove misli v celoti objavili v naši prihodnji številki.)
Koncert sam, ki je sledil spominski besedi, je obsegel instrumentalni in vokalno-solistični zaris Schumannove umetnosti.
V instrumentalnem delu sta nastopila violinist Alojzij Šonc z „Večerno pesmijo", ki je violinska priredba enega odlomkov široko zasnovane klavirske štiriročne skladbe opusa 85, „za majhne in velike otroke", kot jo je mojster Robert sam na-2val; pa pianistka Ančica Kralj z „Arabesko" in „Fantazijo-etudo : v prvi se kaže Schumann kot eden izmed prvih uva-jalcev orientalne glasbene tematike v zapadno glasbeno snovanje, v drugi pa kot skladatelj s polnim obvladanjem instru-mentove tehnike pa z baladno živo intuicijo. Obe klavirski skladbi (op. 18 in 12) je naša pianistka odigrala s polnim obvladanjem instrumenta ter z globokim, več kot očitnim naklonom do reprodukcije romantičnih glasbenih umetnin. Za iskreno in tehtno izvajanje je violinista kot pianistko, ki je nastopila za uvod v drugi del koncerta, občinstvo nagradilo z dolgotrajnim aplavzom.
Vokalni del so tokrat izpolnili pevci-solisti: sopranistka Elida Canepa Borštnikova, pa baritonista Božo Fink in Vinko Klemenčič.
Solisti so izvajali občuteno naslednje odlomke iz Schumannovih ,,Lieder": Oreh (J. Mosenova poezija) iz venca ..Mirte, iz več glasbene pesnitve ,,Pesnikova ljubezen" na Heinejeve besede pa „V prečudnolepem maju" in „Nič se ne jezim"; v*e tri je pela sopranistka Borštnikova. Baritonske ..Ti si kako-roža", na Heinejevo poezijo, tudi iz venca „Mirte“, ..Mesečno noč" (iz daljšega venca na J. von Eichendorffove pesmi) in iz cikla ..Romance in balade" (tudi Eichendorff) globoko zasnovano ,,Pomladansko pot" je izvajal Božo Fink. Ljubko ,,Posvetilo" (F. Riickert), ..Lotosovo cvetlico" (H. Heine), obe iz venca ..Mirte" pa balado ,,Oba grenadirja" (H. Heine) je podal Vinko Klemenčič.
Tudi pevsko solistični del koncerta je žel pri občinstvu iskreno odobravanje in priznanje. Violinista in pevce je s klavirjem spremljal prof. Alojzij Geržinič.
Posebnost Schumannovega večera pa je bila tudi recitacija vseh pesmi, ki so jih izvajali pevci. Tine Debeljak je prav za to priložnost mojstrsko poslovenil pesmi vseh na koncertu izvajanih avtorjev, s posebno pozornostjo Heinrichu Heineju, čigar stoletnice smrti se tudi letos spominja ves kulturni svet. Tako sta se na tem komornem večeru skladno ujeli v prijetno ubranost govorjena in peta beseda. Posamezne nastope je uvajal ustvarjalni član Gledališkega odseka, igralec Jože Rus, ki je iskreno občuteno tudi recitiral Debeljakove prevode posameznih izvajanih pesmi.
-ik.
obrazi in obzorja
Kadarkoli obiščeš keramično delavnico Šime Pelicariča v ulici Niceto Vega, tam blizu križišča Cordobe in Canninga, kjer ima FRANCE AHČIN svoj atelje in pogledaš v ta atelje, vidiš tam še mokre zgnetine ilovice, oblikovane tako ali drugače v človeške like. Smukniti moraš v atelje kot smukne vanj k oblikovanju kipar, ko mu je opravkov v delavnici dovolj ali preveč — ali pa najbrž tudi, ka-kar se mu porodi zamisel, dajo brž vtisne v gradivo ali vsaj zariše na papir. Teh pogledov v atelje Ahčin včasih me vidi rad, češ saj nima nič dovršenega. Vedno pa ima tam kaj načetega. Vedno snuje. Slovenska umetniška publika rada zatarna, da ni videla že mesece novih Ahči-novih del: kipar vendar vedno snuje. Zdaj, ko kopiči v ateljeju poleg osnutkov tudi že skoraj dognane razstavne predmete, še sam povabi obiskovalca na oglede. Nič ne razlaga, mič se me hvali in nič se ne upravičuje, če kaj pripomniš, odgovori: “Morda imate prav” ali “Bo že tako nekako”. Če kaj vprašaš, pa pravi: “To Vi morda bolje vidite”.
Kar obiskovalec po prejšnjih tudi pri tem zadnjem obisku pred razstavo dože-ne, bi bilo tole: Navadno napravi Ahčin najprej bežno skico z rdečo kredo. V tej skici poudarja konture z enega ali več pogledov. Plastičnih senčanj je na njih bore malo kot jih sicer s toliko natančnostjo nanaša na svoje mastne krede mojster Meštrovič. Vsak umetnik ima svoj lastni postopek od rojstva do izvršitve umetnine. Za nekatere figure nisem našel skic na papirju. Morda sem jih prezrl, morda jih kipar ne hrani, morda pa pravilno sklepam, da začne včasih takoj z gnetenjem. Tudi pri teh gnetcih je prvo: kontura, silhueta. Plastičnost in prozornost sta začrtani ali zgneteni samo v celotnosti lika, me še v posameznostih. Nato sledijo šele bolj izdelani osnutki vse do končne formulacije. Pot od prvega osnutka do zadnje ugotovitve je večkrat dolga, včasih malo krajša.
(So pa umetniki in “umetniki”, ki delajo drugače. Vsedejo ali vstopijo se in takoj izvršijo dokončno umetnino ali “u-metnino”.)
Nekoč že sem primerjal Ahčina s Sternenom. Zdaj se je povrnil spomin na Sternena, takrat starega že blizu šest-
'diesiejt let. Šternel^e-nda trkanja na vrata ni slišal ali J, J® obiskovalec vstopil, preden je utel1^ Mojster reči “noter”. Sternen je K zastri zaveso pred modelko in na vpilailie) če bo to nova slika v seriji njegT1 aktov, odgovoril, da dela samo štuc^ M obnavlja svoje anatomsko znanje, ^desetletnik s tolikšnim učenjem! a ta dogodek se je povrnil spomin, ko! Pri zadnjem obisku povedal Ahčin, da' j® te čase ustvaril nov sistem anatoh6’ ki ga bo prihodnje leto predaval 1 naši umetniški šoli. Človek se uči iJ2 učenjem raste vse življenje. Ne vsak?v®k; tisti človek, ki stremi k izpopolni-
“France Ahčin j kipar v najožjem, a zato najbistvenejf11, pomenu besede” (gl. Vrednote I, 2. je bilo zapisano, kako ceni Kra1 M Romanellija, pa ju ne posnema. Ve^’ kako ceni umetnost Bare Remec in VDvi-ka, pa ju ne posnema. Ahčin ceni Vak teto vedno in povsod, kjer jo najd«1'11 uajde jo tam, kjer
je. Kot ustvarjale«10^, »roja pota. Modnost ga nikoli ne sravi s tira. Priznava vrednote stare in ^uovejše umetnosti, kjer te vrednote orajajo. Včasih jih izrecno priznava s^Pombo, ,ja ga ne morejo ogreti. Zava s® pa tudi resnice, ki jo je pred kra^01 Povedal Gorše, da je v sodobni unFf0sti vse polno diletantizma. In res vilia'° v tukajšnjih razstavah tega dilet- Zoisi toliko, da se bojimo vstopiti va,e> ®e razstavljajočih imen že ne poznk0- tukajšnje s’o-venske umetnike Fa strahu nimamo.
Kip Franceta 5*antiča je ljudi presenetil. Od ipopii-sj- °fa Barage, ki ga je naša Misijonsl akcija tako hva'e-vredno dostikrat ®Producirala, pa do Balantiča, je nekaazv°jua pot, ki kaže na spremembe.
Še vedno velja kar so o Ahčinu napisale Vrednote L~- 0 gibanju skulpture, o spoštovanj11 onatella, o koncentraciji na snov iflPoodmet, ne pa na predmetno pripoV^last> 0 ne oziranju na okvir, o prostor s ' umetnine in njeni kompoziciji, o ir'i^avanju bega in kakovosti.	.
In vendar je raf0? -vnanceta Ahčina v zadnjih letih vek ln Pomemben. Morda bo kdo v eni $ '“'ugi skulpturi na tej razstavi zaslu^ ‘-Pomin na njegove-
France Ahčin: MATERINSTVO
ga ožjega rojaka Tineta Kosa. Pač tisto slovenstvo v naši izseljenski • umetnosti, ki je vedno tako blagodejno. U-metnostni zgodovinar bo moral napisati, da je vmes vsaj trideset let časovne razlike. Ahčin je sodoben danes, kot je bil Kos takrat. Ahčin je prostor razširil v današnjo širjavo.
Čeprav sta bili obe nadstropji kiparjevega ateljeja ob tem zadnjemi obisku natrpani osnutkov, pa že tudi del, ki bi jih kar lahko postavil v razstavni prostor, je Ahčin govoril o patinah in podobnih procedurah, ki so za zadnjo odločitev potrebne, včasih morda šele v razstavnem prostoru. Zato bi bilo danes prezgodaj izreči že kritično besedo. Čeprav Ahčin ne dela aa okvir, bo v okviru razstavnega prostora marsikatera umetnina drugače učinkovala. Zato se tudi še ni dokončno odločil, kaj bo razstavil in kaj morda izločil. Vemo, da bo razstava kvalitetna. Vse kvalitete pa bo kritik videl šele tam v “Huemulu” na Santa Fe.	M.M.
odmevi
Ameriška Domovina z dne 18. 10. t. 1. je ponatisnila v celoti dr. Debeljakov članek v našem „Glasu“: „Ob novi izdaji Balantiča".
Katoliški Glas z dne 25. 10. t. 1. je prinesel daljšo napoved o Dhaula-giriju z opisom svetinj, ki jih je Bertoncelj ostavil pod vrhom, in s poročilom o obisku pri slovenskih misijonarjih v Indiji.
naša
kn j izn icd
The Slavonic and East Europe®11 Review. Vol. XXXIII. No. 81, Jun* 1955. Razprava J. Lavrina o France' tu Prešernu. — Vol. XXXIV, No. S3' London June 1956, str. IV. in 28l' 560. Iz vsebine: T. Hudson Wil!iarrV' Selection of Poems by France Preše'
Translated from the Slovan*. Ited by W. K. Matthews and A.
Slodnjak.
195^ - Ano de Adam Mickiewicz.
uenos Aires 1955. Str. 48.
Izvestje srednjih šol. Trst 1956. Str. • Uvodtl» razprava: Anton Kacin, Aškerc in realizem.
Fiihrer durch das Mnseum des Ge-schichtsvereines fiir Karnten u. des-Sen M<*numentenhalle im Landesmu-
seum zu Klagenfurt. Celovec 1927. Str. 119.
Klemens Mayer, Historische Streif-ziige durch Klagenfurt. Celovec 1928. Str. 119.
Otto Demus, Die Kunstdenkmaler Kaerntens. V. 1: Die Kunstdenkmaler des polit. Bezirkes Klagenfurt. Die Stadt Klagenfurt. Celovec 1931. Str. 96, 59 slik. — Zadnje štiri knjige so dar prof. L. Geržiniča.
poročam o
POKLONITEV VODSTVA SLOV. KULT. AKCIJE SLOVENSKEMU VLADIKI DR. GREGORIJU ROZMANU
Slovenska kultura je imela in ima v slovenski duhovščini najvnetejše pospeševalce, tako tudi Slov. kult. akcija, ki šteje med svojimi ustvarjalnimi, rednimi in mecenskimi člani, pa zlasti med naročniki veliko število slovenskega klera v zamejstvu, z ljubljanskim škofom dr. Gregorijem Rožmanom na čelu. Vodstvo Slov. kult. akcije je zato smatralo za svojo dolžnost* da se po svojih zastopnikih pokloni zdaj med nami živečemu ljubljanskemu škofu, vrednemu nasledniku za slovensko kulturo tako zaslužnih slovenskih škofov. V ponedeljek, 12. novembra zvečer so se podali v škofov zavod v Adrogueju predsednik Ruda Jurčec, podpredsednik Tine Debeljak, tajnik M. Marolt in blagajnik L. Lenček. Škof Rožman jih je ljubeznivo sprejel in ostal z njimi v enournem razgovoru, v katerem so se mu zastopniki Slovenske kulturne akcije zahvalili za razumevanje in oporo ter mu obrazložili smer, obseg in uspehe dosedanjega delovanja ustanove. Škof Rožman je v svojih izvajanjih podal mnogo toplih besed pobude in dragocenih napotkov za nadaljne naše delo. Slovenskemu vladiki škofu Rožmanu želi Slov. kult. akcija kar moč prijetno in blagoslovljeno bivanje sredi slovenske skupnosti v Argentini, v njen čim večji duhovni in kulturni napredek.
POČASTITEV PRAZNIKA KRISTUSA KRALJA
Slovenska skupnost v Buenos Airesu je za praznik Kristusa Kralja zbrano in slovesno počastila veliki dan. V nedeljo 28. oktobra popoldne so naši rojaki z vseh koncev argentinske prestolnice napolnili prostorno kapelo kolegija „Srca Jezusvega" v mestnem središču, kjer je bila slovesna večerna sveta maša. Poseben praznični poudarek je dal službi božji pevski zbor JGallus" z ubranim petjem. Med sveto mašo je spregovoril direktor Anton Orehar, ki je opozoril na veličastno aktualnost praznika in na zmagovito pot Kristusovega Kraljestva na zemlji.
Po cerkveni slovesnosti so se udeleženci proslave, med katerimi je bila zastopana tudi Slov. kult. akcija s svojim predsednikom in odborniki ter ustvarjalnimi in rednimi člani, zbrali v zavodski gledališki dvorani, kjer je posebej sestavljena gledališka skupina uprizorila Henri Gheona pravljični misterij ..Sultanova hči in Dobri Vrtnar", v režiji Stanka Jerebiča in v prevodu našega ustvarjalnega člana Nikolaja Jeločnika. Obe naslovni glavni vlogi sta odigrala ustvarjalna člana Gledališkega odseka Kulturne akcije, Pavči Maček in Maks Nose. V ostalih so nastopili še Radojca Kramar šuštehšičeva, Metka Smersu, Stanko Jerebič in France Hribovšek. Uprizoritev, ki ji je sceno zamislil in izvedel Hotimir Gorazd, je iskreno odjeknila pri številnih gledalcih in je nov dokaz naše slovenske kulturne tvornosti v Argentini.
II. TABOR SLOVENSKE MLADINE V MORONU
Slovenska mladina se zaveda, da bomo Slovenci obstali kot narod v Argentini le, če bomo s skupnimi močmi vzgajali naše najmlajše v slovenski tradiciji in okolju. Da se utrdi ta vez med mladino, sta Fantovska zveza in Dekliška organizacija priredili 11. novembra svoj II. tabor, katerega se je udeležilo mnogo Slovencev, starih in mladih. Nanj je prihitel tudi prevzvišeni g. škof ljubljanski, ki je pravkar prišel iz Sev. Amerike. Ljudje so ga prisrčno pozdravili. Takoj po njegovem prihodu se je začel spored s skupinskimi vajami deklet in otrok z narodnimi zastavicami, ki jih je pripravila in vodila v splošno zadovoljstvo ga. Ema Blejčeva. Nato so fantje izvajali simbolične vaje na pesem Domobranci, legionarji... Spored so zaključila dekleta s plesom na narodni napev.
Prevzvišeni je z veseljem opazoval ta mladinski nastop. Po njem je nagovoril slovenske rojake z nekaj besedami, ki so jih prisotni zbrano poslušali. Pozneje se je začela prosta zabava.
Tako je slovenska mladina, zbrana okoli svojega škofa, na tem taboru pokazala, da še zvesto goji našo tradicijo, pesem in slovensko zavest v svojih srcih.
KNJIŽNA ZALOŽBA SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE
ALVARADO 350, RAMOS MEJIA, BUENOS AIRES, ARGENTINA
2750 strani tiskanega besedila in 221 strani slik: reprodukcij slovenskih umetnin pa dokumentarnih posnetkov je izdala Slov. kult. akcja do danes, ko je dala na svetlo že tudi prvi dve publikaciji III. letnika. K temu pridb še 176 strani „Glasa“, skupaj torej 3148 strani slovenske tiskane besede.
Dr. Stanko Kociper opisuje v knjigi Mertik svet Slovenskih goric. S sočno besedo slika svojo ožjo domovino, tamoš-nje ljudi in življenje. Novele in povesti, vse iz iste okolice, pa po snovi vendar tako različne, da se luči in sence tega čudovitega sveta vedno prižigajo in ugašajo v novih spremembah. Str. 168.
MERTIK
Z Meddobjem, čigar 1. številka 1. letnika je izšla sredi leta 1954, smo dobili Slovenci spet umetniško glasilo, ki je na višini našega predvojnega revijalnega slovstva. Prinaša prozo, pcezijo, kritiko in kulturno kroniko, pa tudi reprodukcije slovenskih umetnin. Prvi letnik obsega 252 strani. Opremila Bara Remec.
VJEBINA.
VREDNOTE
LOJ VAUMLES . UV1STA GIOTTIH CA
Vrednote je prevzela SKA v zalaganje od prejšnjega izdajatelja DOSKI-ja in jih preusmerila v svoj znanstveni letni zbornik. Razprave so največ idejno filozofskega in kulturno zgodovinskega značaja. V prodaji imamo I. letnik (DOSKI) s 328 stranmi, II. letnik s 193 in III. s 191 stranmi.
Br. Ivan Pregelj je
najpomembnejši slovenski pisatelj med obema vojnama. Po svoji umetniški tehtnosti spada kot četrti v vrsto Prešeren -Levstik - Cankar. Današnji	registra tor ji
V domovini Preglja samo	površno	omenjajo.	Kot je dolžnost
izseljenstva, da ohrani vse dobre tradicije slovenstva, tako je še posebna dolžnost Slov. kult. akcije, da čuva	veljavo	tistih
mojstrov, ki so slovensko	besedno	umetnost	razvili	do	vrednot,
ki jih	današnji	službeni	..socialistični	reali-
zem“ doma ne omenjuje. Knjiga vsebuje pisateljev svet in čas iz njegovih lastnih spisov in obširno razlago dr. Tineta Debeljaka. Ima 344 strani in 54 celostranskih slik.
Kot pri Kyrie eleisonu, tako sta tudi pri Križevem potu prosečih sodelovala dva umetnika :	pevec in živopisec. Pesnik Vladimir
Kos je ob postajah križevega pota izlil v prošnje vse tegobe sodobnega človeštva, kipar France Gorše pa je v risbe združil vso globoko vsebino Križevega pota za slovensko cerkev v Torontu. Delo, ki šteje 32 strani na umetniškem papirju, je opremil Milan VoIovš*k. U-metnostni in religiozni duh, oba najdeta v knjigi bogato duhovno hrano.
V zavesti iste dolžnosti je izdala knjižna založba S.K.A. zbirko novel Narteja Velikonje:
Ljudje. (341 strani).
Znano je, kako podlo so umorili komunisti tega velikega pisatelja, ki je bil prav tako velik človekoljub in javni delavec.
Knjiga ,,Ljudje" je še bolj kot prejšnji knjigi ,,Višarska polena" in ,,Otroci" potrdila Velikonjev pisateljski sloves. Te psihološke novele naravnost vodijo iz literarnega ekspresionizma v naše sedanje pripovedništvo.
V počastitev vseh slovenskih kulturnih delavcev, ki so postali žrtve rdeče revolucije. sta pripravila ak. slikarica Bara Remec in pesnik Tine Debeljak knjigo Kyrie e-leison, ki je po opremi ena naj lepših slovenskih knjig. Tvorca dela živita v Buenos Airesu in je njun skupni umotvor res pravo izseljensko kulturno dejanje. - 40 listov.
Zori, noč vesela je obširen roman Marijana Marolta. Godi se v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na Vrhniki, v Ljubljani, v Trstu in na Laškem, kjer so se tedaj vojskovali slovenski fantje. Živahno o-pisuje avtor dogodke, kot so se tedaj pred 90 leti odigravali na vasi, med trško gospodo. v mestu in v tujini, kamor je usoda zanašala naše ljudi.
Knjigo je opremil Andrej Makek. Obsega 320 strani besedila in 8 umetniških prilog s posnetki slik stare Vrhnike in Wolfo-vih del.
Dinko Bertoncelj - Vojko Arko, Dhaulagiri.
Slovenci smo razkropljeni po vsem svetu, vendar v tem svetu redkokdaj pridemo do podvigov, kot je Bertoncljev v himalajskem pogorju. Njegovo junaško samozatajevanje bo gorniška zgodovina bolj pravično ocenila, kot ga je sam v svoji skromnosti nakazal. Številne prelepe ilustracije so nepozabne. Obseg 168 strani besedila in 36 umetniških fotografij. Opremil je knjiga Milan Volovšek.
K
Y
R
E
1	E
L
E
I
S
O
N
Meddobje, 2. letnik, je opremil Božidar Kramolc. Po obsegu (354 strani) in po vsebini je drugi letnik še bogatejši od prvega. Bralec Med-dobja ne najde v reviji samo najvišjo produkcijo izseljenske besedne in upodabljajoče umetnosti, ampak tudi izčrpna poročila, kako je s to stvarjo doma in v širnem svetu.
Te in nadaljne publikacije dobite pri Slov. kult. akciji in pri poverjenikih, katerih naslove smo objavili v letošnji 17. številki ,,Glasa“.
OBOGATIMO NAŠE DOMOVE Z LEPO SLOVENSKO KNJIGO, KI JE NJIH NAJPLEMENITEJŠI OKRAS IN NAJDRAGOCENEJŠI ZAKLAD!
„GLAS" je štirinajstdnevnik. Izdaja ga Slovenska kulturna akcija, Alvarado 350, Ramos Mejia, FCNDFS, Bs. As., Argentina. Ureja uredniški odbor. Tiska tiskarna ,,Federico Grote". (Ladislav Lenček C.M.), Montes de Oca 320, Buenos Aires.