GLASILO delavcev organizacije združenega dela = trgovsko podjetje — za promet z industrijskimi surovinami ter reprodukcijskim in odpadnim blagom s proizvodnimi.obrati 61001 ljubljena, parmova 33 LJUBLJANA, JUNIJ 1977 LETO XVI — ŠT. 71 GOSPODARJENJE V PRVIH PETIH MESECIH LETOŠNJEGA LETA Že površno poznavanje novic iz časopisov delovnih organizacij razkrije optimizem, ki ga v slovenskih gospodarskih organizacijah zbuja ugodna rast, zabeležena v treh ali štirih mesecih letošnjega leta. Takšnega vtisa ne more skaziti manjšina temeljnih organizacij združenega dela, v kateri je proizvodnja zaostajala, kakor tudi ugotovitev statističnih pokazateljev, da je tempo rasti v mesecu aprilu in maju že delno slabši. Za našo delovno organizacijo lahko trdimo, da pomenita mesec april in maj še povečan trend rasti v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Čeprav smo po zaključnem računu za leto 1976, kakor tudi Primerjava realizacije v dinarjih: po obračunu prvega trimesečja letošnjega leta poslovali zadovoljivo, smo sprejeli na družbeno- političnem aktivu 31. marca letos pobudo za izdelavo stabilizacijskih oziroma akcijskih programov. Poslovalnice oziroma deli naše delovne organizacije so takšne programe sprejeli v mesecu aprilu in maju. Ti programi v pretežni meri posvečajo pozornost zniževanju stroškov poslovanja, zmanjšanju izostankov z dela in racionalizaciji celotnega delovnega procesa. Izvajanje programov se bo nadaljevalo v novih organizacijskih i:* # Leto 1976 Leto 1977 Januar 21,074.866,70 17,546.791,50 Februar 38,620.024,60 32,344.999,90 Marec 50,684.880,75 35,018.020,45 April 19,304.309,90 37,047.370,90 Maj 24,723.850,00 27,327.927,35 % _ 154,407.931,95 149,285.101,10 tvorbah, v TOZD PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN IN TOZD REGENERACIJA TEKSTILA, kakor tudi v delovni skupnosti skupnih služb. Izvajanje in oceno zastavljenih programov bodo obravnavali tudi novi samoupravni organi, ki so bili izvoljeni 2. junija letos. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) Naša proslava letošnjih Titovih in partijskih obletnic Spremenjeni pogoji poslovanja se nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Zahteve bazične predelovalne industrije po kakovostno pripravljenih odpadnih oziroma sekundarnih surovinah so vedno večje, na drugi strani pa proizvodne organizacije, predvsem v kovinsko predelovalni industriji bolj racionalno gospodarijo z odpadki v rednem ciklusu proizvodnje. To vse vpliva na sicer nekoliko zmanjšan odkup oziroma nabavo. Sprejeti akcijski programi morajo z doslednim izvajanjem zadolžitev in obveznosti zagotoviti doseganje z letnim planom sprejetih nalog, če hočemo tudi ob zaključku prvega polletja uspešno poslovati, kljub temu da je bil v lanskem prvem četrtletju zaradi bližajočega se sistema o zavarovanju plačil dosežen izjemen promet in da bo letošnja obračunska doba v primerjavi z lansko krajša za deset dni, čeprav bomo zaključili s 1. julijem poslovanje kot enovita delovna trgovska organizacija za preskrbovanje gospodarstva z odpadnimi surovinami in reprodukcijskim blagom. Na osnovi primerjalnih kazalcev, ki smo jih v analizi gospodarjenja za leto 1976 in prvo četrtletje letošnjega leta posredovali IS skupščine občine Ljub-Ijana-Bežigrad v naših sklepih in stališčih o gospodarjenju, ki so bili sprejeti na DS, dne 31. 5. tl. smo se zavezali, da bomo dosledno izvajali resolucijo o družbenoekonomskem razvoju, ki jo-je za letošnje leto sprejela skupščina SRS, da bomo delili dohodek v skladu s sprejetimi inštrumenti o temeljih plana in dohodkovnih odnosih za leto 1977. To v bistvu pomeni, da bo osebna in skupna poraba rasla počasneje od rasti dohodka, čistega dohodka in akumulacije. Menim, da so letošnji rezultati dobri in prepričan sem, da bo poslovanje tudi v prihodnje zadovoljivo, na kar naj bi vplivalo popolno prizadevanje vseh delavcev, ki združujejo svoje delo v naši delovni organizaciji. Tudi naša osnovna organizacija ZK je sklenila, da počasti Titov 85. rojstni dan in 40-letni-co vodenja naše Zveze Komunistov. Na enem naših sestankov smo se odločili, da na slavnostno sejo organizacije ZK povabimo še člane Delavskega sveta, predstavnike sindikata in mladine. Želeli smo še, da bi na tej naši slavnostni seji pripovedoval svoje spomine na preteklo revolucionarno obdobje kak aktivni udeleženec. Pri tem smo imeli izredno srečo, kajti s posredovanjem občinskega sindikalnega sveta je obljubil, da bo na našo slavnostno sejo prišel eden izmed ustanoviteljev komunistične partije Slovenije, tovariš Miha Marinko, dolgoletni sekretar CK ZKS, predsednik vlade LRS v povojnem obdobju in član sveta Federacije. Seja je bila določena za 12. V. ob 13. uri v Domu družbenih organizacij KS Stadion, v Staničevi ul. 41. V programu je bil tudi nastop učencev ene izmed osnovnih šol v Bežigradu z glas- benimi točkami. Tovariš Koman je preko občinske zveze kulturnih organizacij zagotovil udeležbo harmonikarskega zbora učencev glasbene šole Črnuče. Vse je bilo pripravljeno, da res dostojno proslavimo Titove jubileje. Z burnim aplavzom smo pozdravili prihod Miha Marinka, ki je prišel med nas v spremstvu vidnih političnih delavcev občine Bežigrad. Po slavnostnem govoru, ki ga je imel naš Franc Gogala, je prevzel besedo cenjeni gost, Miha Marinko. Ob pripovedovanju svojih spominov se je vračal daleč v zgodovino komunistične partije, v obdobje leta 1934, ko so mladi komunisti polagali temelje za ustanovitev komunistične partije Slovenije. Zavzeto smo dojemali njegova doživetja iz bogatega revolucionarnega dela, ki nam jih je tako lahkotno in sveže pripovedoval, kot da pripoveduje svojemu prijatelju nedavne dogodke, v resnici pa so se odvijala pred dobrimi 40 leti. Redko kdo bi nam mogel pričarati vso veličino zgodovinskega obdobja z ustanovit- v. d. direktorja V. K. Del udeležencev slavnostne seje vij o komunistične partije Slovenije, kot je to naredil Miha Marinko — živa legenda zgodovine KPS. Še posebno zanimiva je bila za nas pripoved o prvem srečanju s tovarišem Titom, neizprosnim borcem za uresničevanje komunističnih idej. Težko je kronistu opisati vrednote iz obširnih spominov Mihe Marinka, ki nam jih je tako svojsko pripovedoval. Veliko njegovih spominov je napisanih v knjigah, a poslušati tovariša Marinka je bilo posebno doživetje, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Ob zaključku njegovega obujanja spominov smo se tovarišu Marinku oddolžili z lepim šopkom rdečih vrtnic. V kulturnem programu nam je harmonikarski zbor odigral nekaj partizanskih in koncertnih pesmi in slavnost zaključil z mogočno Internacionalo. Po končani slavnosti smo tovariša Marinka povabili na zakusko, kjer smo ga seznanili z našim delom in uspehi. Ob odhodu smo se prisrčno poslovili in mu zaželeli še veliko zdravja na njegovi nadaljnji življenjski poti. Na kraju pa je potrebno spomniti še na to. Obisk Miha Marinka, njegova pripravljenost, da nam spregovori o svojih doživetjih na njegovi revolucionarni poti, nadalje to, da se je med nami, Dinosovci zadržal toliko ur, je za nas, za naše podjetje tako velik dogodek, da smo lahko nanj upravičeno ponosni. VOJO VIRŠCEK sekretar OOZK Dinos POSTANITE DOPISNIK! Na podlagi 7. točke odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33—316/72) daje sekretariat za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije na vlogo DINOS — LJUBLJANA, Parmova 33 MNENJE da šteje GLASILO med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Ko je zadonela delavska himna — Internacionala... Izvoljeni v delavski svet TOZD priprava odpadnih surovin Volitve so bile 2. junija 1977. Udeležba na volitvah je bila 84,4 %. Trije volilci so bili neupravičeno odsotni, ostali pa upra- vičeno. Od 29 kandidatov za delegate v delavski svet TOZD so bili izvoljeni: GOGALA Franc vodja odseka za železo Ljubljana KOŠAK Štefan šofer, Ljubljana, Komercialni biro PROSENC Francka vodja fakturnega odseka, Ljubljana TROPE Slavko skladiščni delavec, Ljubljana DVORŠAK Erika referent za osebne dohodke, Maribor KUŠAR Ivan poslovodja, Maribor URŠIČ Peter komercialist, Maribor CENTRIH Oto poslovodja, Celje ČAKŠ Franc skladiščnik, Celje JAVORNIK Jože vratar čuvaj, Celje JENKO Franc poslovodja, Kranj KALAN Peter vodja skladišča, Škofja Loka — Kranj MEJAK Jože poslovodja, Brežice MATEŠIČ Ervin poslovodja, Trbovlje DOLENC Anton poslovodja, Pivka BRODNIK Marjan strojnik rezilec, Kočevje RUTAR Alojz skladiščnik, Most na Soči — Nova Gorica VOJVODA Klavdij šofer, Koper NAGLIČ Maks poslovodja, Slovenske Konjice LUZAR Slavko šofer — pomočnik poslovodja VUJEVIČ Dragica blagajnik, Beograd Na prvi seji bodo delegati iz svoje srede izvolili predsednika in namestnika, kasneje pa še ostale organe, ki jih bo do- ločal statut TOZD. T. P. OCENA PRILAGAJANJA ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU V času težkih borb leta 1943 ■fr »Čakajo nas velike naloge, naša revolucija ni končana. Pri graditvi socializma še nismo dosegli vsega tistega, za kar si prizadevamo in kar moramo uresničiti. Na naši poti se nam bo zoperstavilo še veliko sovražnikov, notranjih in zunanjih. Zlasti je pereč mednarodni položaj. (Iz Titovega govora na slavnostni seji CK ZKS, letos meseca maja v Unionski dvorani, v Ljubljani) ■fr Po seji v Ljubljani leta 1977 Sprejeti zakon o združenem delu zavezuje vse organizacije, da pripravijo in sprejmejo program, kako bodo delo opravili. Mi smo tak program sprejeli v januarju in februarju letos. O njem so podrobno razpravljale vse sindikalne organizacije in dopolnjenega tudi sprejele. Ker smo bili ravno v času sprejema zakona o združenem delu v fazi konstituiranja TOZD (v oktobru smo sprejeli sklep o organiziranju TOZD), smo morali postopek nadaljevati po novem zakonu. To nas je sililo, da smo program čim hitreje morali sprejeti. 7. junija 1977 je bila razširjena konferenca sindikata, na kateri je bila opravljena ocena dosedanjega dela. Na konferenci so bili navzoči tudi predstavniki: republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, medobčinskga sveta Ljubljana, občinskega sveta in RTV. V obširni razpravi so bila obravnavana naslednja vprašanja: Namen razgovora je bil predvsem, kako v akcijo združimo in v njo vključimo vse dejavnike. V razgovorih pa naj bi se na konkretnih vprašanjih skušalo dobiti najboljše rešitve. Ocena je bila, da je akcija do sedaj uspešno potekala. Podrobno so bila pojasnjena razna vprašanja, ki so naša posebnost, kar tudi vpliva na našo organiziranost. Pri oceni samoupravnih aktov je bilo ugotovljeno, da bo treba te še naprej dograjevati in dopolnjevati. Več vprašanj je bilo postavljenih tudi na ureditev določil glede planiranja. Planiranje mora biti osnova, na podlagi katerega se bo dosegal dohodek, perspektivno in trdno usmerjen nadaljnji razvoj in povečevala materialna osnova. Nadalje smo govorili o vlogi delovne skupnosti skupnih služb in o nalogah teh skupnosti. Na podlagi razprave so bili oblikovani naslednji zaključki: —■ Ocenjeno je, da je bil program dobro zastavljen in da so dosedanje naloge opravljene v roku; — sindikalne organizacije morajo nameniti večjo skrb usposabljanju članov kolektiva in jim posamezne rešitve v samoupravnih aktih razumljivo posredovati; — v letošnjem letu je treba nameniti posebno pozornost dodelavi sporazuma o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke, pri tem pa najti taka merila, kjer se bo dosledneje upoštevalo nagrajevanje po delu in uspešnosti. Osnovna naloga pri tem je povečati produktivnost; — reševanje sistemskih vprašanj mora biti bolj učinkovito; — spremljanje rezultatov po poslovalnicah in obratih pa je že dovolj solidna osnova, za to da bomo tudi na področju delitve osebnih dohodkov uresničili načelo delitve po delu; — sindikalne organizacije in vsi ostali dejavniki se morajo stalno prizadevati za to, da bomo še naprej dograjevali samoupravo in to tako, da se bodo vanjo vključevali vsi člani kolektiva. TONE PLEŠEC S Titovim prihodom je naša partija sprožila v Jugoslaviji tisti proces, ki od 1937. leta do danes ni ponehal in v katerem je naša država doživela družbenopolitične, ekonomske, kulturne preobrazbe, vredne celih stoletij navadnega mirnega razvoja. Zato so Titovi jubileji praznik vseh naših narodov in narodnosti, vseh naših delovnih ljudi. Izvoljeni \ r delavski svet TOZD regeneracija tekstila V skladu s postopkom konstituiranja temeljnih organizacij združenega dela so bile 2. junija volitve v delavski svet TOZD regeneracija tekstila. Volitev se je udeležilo 84 %, vsi ostali pa so bili opravičeno odsotni. Od 15 kandidatov so bili izvoljeni naslednji: AČKO Gabrijela tekstilna delavka, Bohova JAMNIK Gertruda tekstilna delavka, Bohova KRASNIK Hilda skladiščnica, Bohova OBLONŠEK Janez šofer, Bohova STRAHIJA Vlado šofer, Bohova GREGORČIČ Nadja tekstilni tehnik, obratovodja, Ljubljana JANIČ Ana vodja izmene, Ljubljana KAMNIKAR Ana sortirka, Ljubljana LEVIN Anica sortirka, Ljubljana OMAHEN Bojana sortirka, Ljubljana ŽEKŠ Kristina prodajalka, Ljubljana Na prvi seji bodo delegati iz svoje srede izvolili predsednika in namestnika, kasneje pa še ostale organe, ki jih bo določal statut. T. P. Dobili smo nove prostore Operativni del komercialnega sektorja in strojno vzdrževalna služba so se koncem meseca maja preselili iz Parmove 33 na Staničevo 17. Poslovne prostore smo primerno uredili, jih opremili s telefonsko centralo in teleprinterjem in tako omogočili delavcem uprave TOZD PRIPRAVA SKUPNIH SUROVIN primerne delovne prostore in pogoje dela, če pri tem odmislimo hrup, ki prihaja iz tranzitne Samove ulice in ki se mu ne bo mogoče izogniti. Vsa gradbena, obrtniška in inštalaterska dela so znašala 200.000 dinarjev. S preselitvijo določenega števila delavcev na Staničevo 17, jo bilo omogočeno službi kontrole, da se je lahko vrnila na Parmovo 33 in dala na razpolago prostore v Kurilniški ul. poslovalnici za sejno sobo in rekreativne potrebe delavcev. Istočasno pa so se s tem nekaterim delavcem v strokovnih službah izboljšali delovni pogoji. V zvezi s tem naj povemo, da bo v mesecu juniju, začelo na prostoru ob Titovi cesti, v kareju BS 101/2, z iskopom gradbene jame za bodoči poslovni center, gradbeno podjetje GRADIS, ki je dalo najboljše pogoje med petimi zain- teresiranimi podjetji, če bo šlo vse po sreči bodo ob koncu leta 1978 tudi delavci delovne skupnosti skupnih služb DINOS dobili prepotrebne sodobno urejene pisarniške prostore, kakršne že precej časa uživajo marsikateri delavci na naših poslovalnicah. JANEZ RAMOVŽ Edini poklicni voznik kamiona — ženska v naši delovni organizaciji Morda že veste, morda ne, zanimivo je vsekakor. V našem tekstilnem obratu Bohova že leto dni vozi poklicna voznica — kamiona, tovarišica MIKL MARIJA-NA (28). Pri nas se je zaposlila v letu 1972 kot delavka pri trgalnem stroju v našem tekstilnem obratu v Bohovi. Njeno zanimanje za tehniko, predvsem pa za vozila, jo je pripeljalo do razgovora s tehnično službo, ko smo iskali kandidate za tečaj za voznike viličarjev. Izbrali so jo in ko je uspešno opravila izpit za voznika viličarja, je tudi opravljala to delo. Toda želja po izpopolnjevanju jo je gnala naprej. Kmalu je opravila vozniški izpit »B« kategorije. Uspehi so jo bodrili, tako da se je odločila še za naslednji korak. Vpisala se je v šolo za poklicne voznike. Po uspešnem šolanju na šoli za poklicne voznike avtomobilov in zgledno opravljenem izpitu je zasedla delovno mesto voznika kamiona v istem tekstilnem obratu. Želimo ji srečno vožnjo in vedno srečni povratek domov. A. G. Del harmonikarskega zbora učencev glasbene šole iz Črnuč POSLOVODSKI SESTANEK V torek, dne 7. junija letos je bil v prostorih strokovnih služb TOZD — Priprava odpadnih surovin prvi poslovodski sestanek omenjene temeljne organizacije združenega dela. Sestanku so prisostvovali: Danilo Jančič, Anton Golja, Franc Gogala, Andrej Vir-šček, Ivan Kušar, Oto Centrih, Ervin Matešič, Jože Mejak, Franc Hočevar, Peter Grabrijan, Anton Dolenc, Lucijan Marusig, Vinko Vukšič, Janez Jamšek, Stane Rebrača, Franc Jenko in Vladimir Kralj. Sprejeti so bili naslednji sklepi: — zaradi izjemnega zaključka prvega polletja se zavedamo pomembnosti uspešnega obračuna in se pristopi k pospešeni odpremi blaga; — ponovno se prično izstavljati dispozicije za odpremo blaga zaradi nenehnih sprememb pri odpremah za železarne in livarne; — poslovalnica Maribor in Komercialni biro bosta prevzemala balirani odpadni aluminij iz poslovalnice Novo mesto in Brežice po ceni 14,00 din za kg, ker je izjemno kakovosten, — vse ostale odpadne surovine bodo poslovalnice odprem-ljale v dogovoru s komercialo — tovarišem Jančičem in ostalimi referenti ; — barvne kovine bomo pospešeno odpremi j ali v Maribor- sko livarno, Cinkarno Celje, Valj alnico bakra Titovo Užice; — vse poslovalnice morajo poslati sezname blaga, pripravljenega za odpremo v mesecu juniju, da bo komerciala izdala dispozicije; — dobili smo tri samonakla-dalce, ki so razdeljeni po naslednjem vrstnem redu: 1. Pivka, 2. Celje, in 3. poslovalnica Ljubljana. Samonaklada-lec poslovalnice Kranj bo po generalnem popravilu v rezervi. V prednosti zanj je poslovalnica Nova gorica. — Poslovalnica Ljubljana je posodila Pivki stiskalnico Bach. Potrebno je, da se v Pivki priučita dva strojnika za nočno izmeno. Stiskalnico bodo morali vrniti po sprejetem sklepu zbora delavcev poslovalnice Ljubljana. — Titan Kamnik ima naše škarje CCL. Kolikor jih ne bo potreboval več, se jih da trajno poslovalnici Kranj. Poslovodski sestanek je bil sklican z namenom, da naj postane takšen razširjeni strokovni kolegij TOZD — priprava odpadnih surovin stalna oblika izvajanja tekoče komercialne politike. Dogovorili smo se, da bodo sestanki vsak torek v mesecu ob deveti uri v prostorih na Staničevi ulici 17. Iz pregledov varnostne službe Vsako leto opravljamo redne letne kontrolne preglede varnostne službe. Poleg rednih pa je še vrsta občasnih kontrolnih pregledov. Kaj ugotavljamo? Napake se ponavljajo. Gre največkrat za malenkostne opustitve, ki so v času nenapovedanih kontrol ugotovljene. Te napake same po sebi niso hude in kolikor ne pride do nezgode ali nesreče ni nič hudega. Problem nastane šele, ko se ob morebitnih nezgodah ali nesrečah ugotavlja krivec zanje. Kaj ugotavlja najpogosteje varnostna služba ob pregledih: — zanemarjanje požarne zaščite; — pomanjkljiva zaščita električne napeljave; — opustitev zdravniških pregledov; — premeščanje delavcev na delovna opravila brez ustreznih znanj, kvalifikacij (strojnik, vi-ličarist, itd.); — opustitev nošenja nekaterih varnostnih sredstev; — premajhna oziroma preslaba vzgoja novih delavcev o varnosti, opisu delovnega mesta, itd. Vsekakor te pomanjkljivosti zadevajo vodstvene delavce v poslovalnicah. Opažamo pa, da je na drugi strani veliko več zanimanja za varnost med delavci samimi, posebno za vzdrževanje vseh varnostnih naprav. V okviru delovne organizacije sistematično izobražujemo delavce o varnosti in strokovni usposobljenosti za posamezne poklice naše stroke. S tem naši delavci dosegajo kvalifikacije, ki so jim potrebne pri opravljanju svojega dnevnega dela na strojih, ki se iz leta v leto bolj izpopolnjujejo. Pozivamo vse, naj jim bo varnost delavcev in zaščita družbenih sredstev ves čas pred očmi, da bomo lahko mirneje zapuščali svoja delovna mesta, brez strahu pred nepredvidenimi presenečenji. ING. ANTON GOLJA VLADIMIR KRALJ Pri solistični točki harmonikaša iz Črnuč Tekoče naloge OSS TOZD — POS Ljubljana Vse naloge, ki jih sindikat ima v zvezi z zakonom o zdru-, ženem delu, so določene s kongresnimi sklepi sindikatov, s sindikalnimi statutarnimi dokumenti in z ustavo. Tudi sicer zakon ne more neposredno določati nalog sindikatu, kot samo- Miha Marinko je bil neutrudljiv govornik stojni družbenopolitični organizaciji, marveč le predpostavlja ustrezno delovanje sindikalnih organizacij in njenih organov. Zato zakon zavezuje predvsem organe samoupravljanja, poslovodne in druge organe, kdaj ne smejo odločati mimo stališč sindikata in kakšne druge dolžnosti imajo do svoje sindikalne organizacije. Ne glede na to pa v sindikatu razumemo vse možnosti, ki jih predvideva zakon v zvezi z delovanjem sindikata, ne le kot pravico, temveč predvsem kot spodbudo in obenem odgovornost. Akcija naše OOS je sedaj usmerjena k naslednjim štirim pomembnim vprašanjem: dosledni izvedbi programa za uresničevanje zakona, ustanavljanju TOZD, svobodni menjavi dela med TOZD in DSSS ter izdelavi me- ril za razporejanje dohodka in osebnih dohodkov po rezultatih dela. Prizadevamo se, da bi na teh področjih sodelovala kar največja večina naših delavcev. Poleg navedenih nalog pa v naš program za tekoče obdobje sovpada še naslednje: — razvoj stanovanjskega standarda naših delavcev; — razvijanje kulturnega življenja delavcev; — razvijanje samoupravnih odnosov pri ustvarjanju in razporejanju sredstev za osebne dohodke; — oddih in rekreacija delavcev; — organiziranost, kadrovska politika in izobraževanje v sindikatih; — produktivnost dela in sistemi razporejanja dohodka; — izboljšanje delovnih in življenjskih razmer delavcev; — utrjevanje socialne varnosti in obvladovanje socialnih razlik. Iz področja socialne politike bomo analizirali naslednja vprašanja: Ali v naši DO poteka uresničevanje socialne politike načrtno in ali je socialna komponenta vgrajena v plane ter programe, ki jih sprejemajo delavci, ko planirajo svoj gospodarski razvoj? Kako poteka gospodarjenje z družbenimi sredstvi in ali so doseženi rezultati v gospodarskem razvoju DO odražajo tudi v osebnem in družbenem standardu oziroma njihovi socialni varnosti? Ali se ob tem uresničuje načelo delitve po delu in delitve po načelu solidarnosti in vzajemnosti, kot neločljivih sestavin enotnega procesa delitve? Ali z načrtnim delovanjem in izobraževanjem politično osveščamo delavce in jih usposablja- mo za opravljanje in uveljavljanje njihovih pravic, obveznosti in odgovornosti za delo v delegacijah in za delovanje v vseh drugih oblikah samoupravljanja? Ali so ustvarjeni pogoji za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in za uresničevanje dogovorjenih pravic, nalog, obveznosti ni odgovornosti, ki izhajajo iz tega? Ali imajo politično zaščito delavci, ki se zavzemajo za uresničevanje sprejetih odločitev, za zakonitost in disciplino in ki opozarjajo na nepravilnosti? Kako poteka urejanje delovnih in življenjskih razmer delavcev v organizaciji v kateri delujemo in v povezavi z drugimi nosilci razvoja na področju socialne politike? Stalna naloga pa je tudi zavzemanje, da bo sindikat kot družbenopolitična organizacija dovolj upoštevan, ter da ne bi šlo nič kar je pomembnega za delavce mimo nje. Na slavnostni seji osnovne organizacije ZKS DINOS Ljubljana je imel uvodni govor Franc GOGALA Vloga sindikata je v poslovodnih strukturah nezadostna in to ne smemo dovoljevati. Sindikat ne sme biti odmaknjen od vprašanj, ki delavce najbolj zanimajo, to je od razvoja samoupravljanja. Ali bomo v teh nalogah uspeli ali ne, ne sme biti dileme — uspeli bomo — samo voz moramo vsi potiskati v isto smer! Predsednik IO OOS IVAN PETERNEL MORDA VAS ZANIMA Vsak delavec, ki mu je bil dodeljen stanovanjski kredit, pa mu preneha delovno razmerje po njegovi volji se znajde pred problemom, kako zadostiti kreditni obveznosti, posebej pa še, če je sprejel s kreditno pogodbo obveznost takojšnjega vračila celotnega kredita delovni organizaciji po prenehanju delovnega razmerja. Oglejmo si ta problem nekoliko s pravne prakse: Kreditna pogodba je, kot vse ostale pogodbe, volja udeleženih strank, ki prostovoljno prevzamejo nase določene pravice in obveznosti in ki so jih dolžne tudi izpolnjevati. Neizpolnjevanje prevzetih pravic in obveznosti pa predstavlja kršitev sprejetih pogodbenih določil in so zaradi tega ta določila iztožljiva pred rednimi sodišči. Zato tudi ni razloga dvomiti v to, da je delavec po prenehanju delovnega razmerja po lastni volji dolžan vrniti delovni organizaciji celoten še neporavnan kreditni znesek, če se je s kreditno pogodbo tako tudi zavezal. Da bi se delavec lahko izognil preteči nevarnosti za Možitev zahtevka po vrnitvi celotnega kreditnega zneska, se mora pred nastopom dela v drugi delovni organizaciji zagotoviti, da bo ta delovna organizacija prevzela nase obveznost povračila stanovanjskega kredita delovni organizaciji, ki jo zapušča. V primeru, če delovna organizacija pri kateri se namerava delavec zaposliti ne prevzame te kreditne obveznosti delavca, bo moral računati na tožbo za izpolnitev kreditne obveznosti. Ker je taka obveznost razvidna iz kreditne pogodbe lahko delavec računa, da bo tožbenemu znesku za vrnitev kreditnega zneska sodišče ugodilo in ga obremenilo še za vse stroške v zvezi s sodnim postopkom. Če delavec vzlic sodbi ne poravna svoje obveznosti v roku, ki ga določi sodišče, začne sodišče po pravnomočnosti sodbe na predlog zahtevajoče stranke izvršilni postopek. Izvršba sama se v glavnem omejuje le na rubež osebnega dohodka oziroma na premičnine, ki imajo svojo vrednost in niso nujne delavcu za njegovo gospodinjstvo oz. preživljanje. Rubež izvaja, kot že rečeno sodišče pri čimer se sme opraviti na osebnih dohodkih največ v višini, ki jo določa zakon. Ta prispevek naj bo spodbuda delavcem, da sami načenjajo in nakazujejo vprašanja, na katere naj bi pojasnjevali v rubriki Glasila »Morda vas zanima«. Ta prispevek smo izbrali v glavnem zato, ker je bilo krog tega polno vprašanj. VENČESLAV VETROVEC Analiza gospodarjenja v prvem četrtletju 1977 V lanskem letu začeti spremenjeni pogoji poslovanja se nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Zahteve naše industrije po kvalitetnih materialih se večajo iz dneva v dan. Proizvodna podjetja vedno bolj varčno gospodarijo z odpadki in uporabljajo vse, kar se uporabiti da. Vse to vpliva na manjši dotok oz. odkup odpadkov. V precejšnji meri upada promet repromaterialov črne m barvaste metalurgije, pojavljajo pa se tudi zastoji pri plasmaju sekundarnih surovin. Doseženi finančni rezultat v letošnji prvi obračunski dobi primerjan z enako lansko obračunsko dobo, ne daje povsem realne slike o uspešnosti poslovanja predvsem iz dveh razlogov: — ker je bil v lanskem četrtletju zaradi bližajočega se sistema o zavarovanju plačil dosežen izjemen promet; — ker je letošnja obračunska doba v primerjavi z lansko krajša za 10 dni. Da bi zaradi konjunkturnega prometa v prvem četrtletju lani dobili realnejšo sliko o uspešnosti poslovanja v prvem četrtletju 1977, smo za izračun kazalcev četrtletne podatke preračunali v letno merilo in jih tako primerjali s kazalci za leto 1976, in sicer: Prvo četrt. 1977 prerač. v let. mer. Indeksi na na 1976 plan Dohodek na delavca (v din) 173.665 100 118 Dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi (v %) 56,1 93 108 čisti dohodek na delavca (v din) 142.885 101 124 Akumulacija v primerjavi z dohodkom 28,9 112 228 Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom (v %) 35,2 111 216 Akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi (v %) 16,2 103 245 Osebni dohodek, osebni prejemki in sredstva za skupno porabo na delavca (v din) 92.640 96 96 Čisti osebni dohodek izplačani na delavca (v din) 4.468 104 98 Osebni dohodek (doseženi) in osebni prejemki na delavca — mesečno povprečje — bruto (v din) 6.320 88 92 Sredstva za skupno porabo na delavca — mesečno povprečje (v din) 1.167 95 _ Del izplačanega osebnega dohodka delavca za zadovoljitev skupnih potreb družbe na delavca — mesečno povprečje 2.237 125 Del izplačanega osebnega dohodka delavca za zadovoljitev splošnih družbenih potreb na delavca — mesečno povprečje (v din) 37 69 Porabljena sredstva za skupno porabo na delavca — mesečno povprečje _ _ Sredstva iz dohodka za zadovoljevanje skupnih potreb družbe na delavca — mesečno povprečje (v din) 1.550 94 Sredstva iz dohodka za pogodbene obveznosti na delavca — mesečno povprečje (v din) 290 72 Sredstva iz osebnega dohodka za zadovoljitev splošnih družbenih potreb na delavca — mesečno povprečje (v din) 585 56 Izguba na delavca (v din) — — — Amort. nad z zakonom predpisanimi minimalnimi stopnjami v primerjavi z dohodkom (v %) 10.2 113 89 Povprečno uporabljena sredstva (osnovna in obratna) na delavca (v din) 309.675 108 109 Povprečno število delavcev na podlagi stanja na koncu meseca=zap. št. 10 PU/PP 527 104 99 Bruto dohodek (dohodek in amortizacija) na delavca 206.020 102 114 Doseženi čisti OD na delavca na mesec 4.315 93 98 Ob primerjavi kazalcev za prvo četrtletje 1977, s kazalci za leto 1976 ugotovima, da je dohodek dosežen v enaki višini kot lani (ind. = 100), dohodikomvišja za 12%, v primerjavi s čistim dohodkom za 11%, v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi pa za 3 %. Osebni dohodki vključno z osebnimi prejemki in sredstva za skupno porabo so nižja za 4%. Izplačani čisti OD pa so višji za 4%. Izplačani čisti osebni dohodki so se v primerjavi s preteklim letom zvišali zaradi izplačane razlike OD po ZR—1976. Doseženi bruto osebni dohodki vključno z osebnimi prejemki na delavca so nižji za 12%, doseženi čisti OD za 7 % od doseženih v letu 1976 in od doseženega dohodka. Bruto dohodek (dohodek in amortizacija) je višji za 7%. Tudi primerjava kazalcev s planom kaže, da je planirani dohodek na delavca presežen za 18%, čisti dohodek za 24 %, da se je akumulacija v primerjavi z dohodkom povečala za 128%, v primerjavi s čistim dohodkom pa za 116%, da so doseženi bruto OD vključno z osebnimi prejemki na delavca nižji za 8 % doseženi čisti OD pa so nižji za 2 %. Sredstva za osebne dohodke smo razporedili v okviru dovoljenih sredstev po samoupravnem sporazumu. Na osnovi primerjalnih kazalcev lahko zaključimo, da smo v prvem četrtletju letos v primerjavi z letom 1976 dosegli sorazmerno dobre rezultate. Delitev dohodka je v skladu s sprejetimi planskimi instrumenti. Vse oblike porabe so rasle počasneje od rasti dohodka, čistega dohodka in akumulacije. JUSTI TEKAVC Važnejši sklepi iz zasedanja delavskega sveta podjetja V zadnji številki so bili objavljeni važnejši sklepi do 29. zasedanja delavskega sveta, danes pa objavljamo še sklepe nadaljnjih zasedanj delavskega sveta vse do 32. zasedanja, ki so razvidni iz zapiskov. Iz zapisnika 30. zasedanja delavskega sveta z dne 18. 4. 1977 so razvidni naslednji važnejši sklepi — da se instrumenti delitve v predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana in medsebojnih dohodkovnih odnosih za leto 1977 uporabljajo že pri sestavi periodičnega obračuna za I. trimesečje 1977; — da se razglaša za sprejetega samoupravni sporazum s področja varstva pred požarom in zaščito premoženja in ljudi; — da se sprejme pravilnik o spremembah in dopolnitvah o revalorizaciji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe; Dejstvo, da je ostal Tito polnih 40 let na čelu KPJ v najbolj odločilnih in najbolj dramatičnih časih polpretekle zgodovine jugoslovanskih narodov, izpričuje njegove edinstvene sposobnosti revolucionarja, državnika, humanista in neutrudnega pobomika za svetovni mir. — da se razglaša veljavnost tretjih sprememb in dopolnitev sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke (sindikalna lista) — da se odpravi na pobudo družbenega pravobranilca čl. 14 pravilnika o uporabi službenih potniških avtomobilov, ki dovoljujejo rabo službenega avtomobila za posebne vožnje. Iz zapisnika 31. zasedanja delavskega sveta z dne 17. 5. 1977 pa so razvidni naslednji važnejši sklepi: — da se razprava o predlaganih instrumentih delitve v sporazumu o temeljih plana in medsebojnih dohodkovnih odnosih za leto 1977 podaljša do 31. maja 1977 ter ponovno preveri instrument dodatne obremenitve za neizkoriščenost strojev. — da sprejema periodični obračun za I. trimesečje 1977; — da morajo vse poslovalnice, ki izkazujejo preplačilo kot posledica presežnih akontiranih OD takoj znižati vrednost točke, vendar največ do 90% povprečno na pogojno nekvalificiranega delavca v delovni organizaciji; — da se odobri podjetju »Alpe-tur« iz Škofje Loke investicijski kredit v višini 300.000 din; — da se najame pri Ljubljanski banki kredit v višini 10,442.283 za nakup poslovnih prostorov v zazidalnem otoku BS 101/2 v Ljubljani. — da se imenuje za poslovodjo poslovalnice v Celju tovariš Centrih Oto. Iz zapisnika 32. zasedanja z dne 31. 5. 1977 pa lahko zasledimo naslednje važnejše sklepe delavskega sveta: — soglašal je s stališči in sklepi o gospodarjenju občine Ljubljana-Bežigrad, in s podatki o gospodarjenju podjetja v letu 1976 ter v I. četrtletju 1977; — da se izplačan avans tovarni elektroporcelana v Izlakah v višini 1,000.000,00 din spremeni v kratkoročni kredit za dobo 6 let z 8 % obrestno mero; — da se izvede priključek vode na vodovodno omrežje za poslovalnico Pivka; — da se začne postopek za spremembo investicijskega programa za leto 1977; — da se v mesecu avgustu leta 1977 najame v Bohinski Bistrici v najem 2 počitniške sobe za preživljanje dopusta delavcev. Važnejši sklepi naslednjih zasedanj delavskega sveta bodo objavljeni v naslednji številki »Glasila«. VENČESLAV VETROVEC MEDNARODNI SEJEM »TEHNIKA ZA OKOLJE« Na Gospodarskem razstavišču je bil v času od 10.—15. maja 1977 mednarodni sejem Tehnika za okolje skupaj s posvetovanjem o tehničnem in poslovnem sodelovanju v aktivni zaščiti okolja, v katerem so sodelovali tudi strokovnjaki OECD iz Pariza. Za nas je bil posebno zanimiv uvodni referat mgr. M. Ivanca iz Ljubljane, na temo Organizacija zbiranja odpadkov in vračanja odpadnih surovin v proizvodnjo in ing. S. Brusa v zvezi z zakonom o ravnanju z odpadki. Zvrstilo se je mnogo referatov in vsi so se dotikali varstva človeka in odnos človeka do okolja. Zanimiv in poučen je bil tudi sejem opreme in razstavljenih eksponatov, ki se ga je udeležila tudi naša DO s prikazom najpomembnejših odpadkov, ki jih zbiramo in predelujemo v odpadne surovine za potrebe industrije. Sejem se je poleg strokovnjakov, ki so profesionalno povezani s področjem varovanja človekovega okolja, ogledalo tudi več družbenopolitičnih delavcev. Kot najpomembnejši med njimi je bil predsednik IS Slovenije Marjan Marinc s sodelavci, ki se je ustavil tudi na našem razstavnem prostoru, kjer sta ga sprejela tov. Kralj in Ramovš in mu pojasnila osnovne značilnosti naše dejavnosti in pomen razstavljenih eksponatov za naše gospodarstvo. Inženir Marinc je z zanimanjem sledil njunemu pojasnjevanju in zapustil naš razstavni prostor z željo, da bi tudi v bodoče zbirali čim večje količine odpadkov za potrebe naše industrije. J. R. Nad vhodom v Halo A na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bila poleg glavnega obvestila o razstavi »Tehnika za okolje 1977«, tudi naša tabla 1977 leto varstva okolja Letošnje leto je proglašeno kot leto varstva človekovega okolja. Varstvo okolja pomeni v prvi vrsti skrb za človeka, za njegove zdrave delovne pogoje in zdravo in čisto prirodo. Varstvo okolja je zato predvsem urejanje odnosov med dejavniki v okolju in družbe do narave. Pri tem je treba posebno pozornost posvetiti, katerih vplivov na človekov organizem se moramo posebej varovati, gre za celovitost in prepletenost odnosov in v tej zvezi bi rad poudaril, da je področje dejavnosti sekundarnih surovin prav gotovo eno izmed pomembnih področij našega dela in snovanja. Temeljita strokovna in znanstvena presoja pojavov v okolju in njihovih vplivov na človeka naj prispeva k izboljšanju naše organiziranosti. Pri tem bi rad poudaril na družbeno planiranje, ki mora vsebovati prostorsko načrtovanje in ukrepe za zdrave pogoje za delo in življenje človeka. Plan nastaja na podlagi družbenih dogovorov in sporazumov, torej gre za določeno usmeritev naših ravnanj in jasno postavljenih ciljev, ki pomenijo obveznost za slehernega udeleženca dogovora. Ob tem je treba posebej poudariti vzgojo in izobraževanje, ki sta nujno potrebni za spreminjanje nekaterih naših navad do človekovega okolja. Ob koncu bi rad poudaril, da je tema varstva človekovega okolja izredno obširna in pomembna in niti ni moj namen, da bi o njej veliko pisal, ampak predvsem opozoril, da bi v letu, ki je posvečeno varstvu človekovega okolja, pri svojem delu pogosteje kot doslej, pomislili, da opravljamo družbeno izredno pomembno in koristno delo, kise ga večkrat, vsaj tako kaže praksa, niti sami ne zavedamo dovolj. J. R. Vprašanja v katera se morajo zagristi tudi sindikalne organizacije Ob koncu prejšnjega meseca se je v veliki dvorani in drugih prostorih hotela Delfin v Poreču z zaključnim seminarjem iztekel letošnji ciklus izobraževanja mladih in perspektivnih sindikalnih aktivistov v Sloveniji. Ta seminar oziroma posvetovanje sindikalnih aktivistov je pravzaprav nadaljevanje politične šole v organizaciji RS ZSS. Večina nas je sedaj prišla na seminar zato, da se zopet srečamo s svojimi predavatelji iz šole in se skupaj z njimi in še drugimi tovariši pogovorimo o vprašanjih, ki so ta čas najbolj v ospredju. Prvega dne je predsednik RS ZSS inž. Janez Bar-borič govoril o aktualnih, idejnih in družbenopolitičnih nalogah sindikatov pri uresničevanju zakona o združenem delu, nakar je odgovoril na več zanimivih vprašanj, ki so še bolj osvetlila značilnost sedanjega družbenega trenutka in vlogo sindikatov v njem. Predsednik RS ZSS Janez Barborič je v uvodni besedi na seminarju povzel najpomembnejše naloge sindikatov ter nanizal nekatere ugotovitve o aktivnosti sindikatov. Pri tem je izrazil zaskrbljenost zavoljo dejstva, da se sindikati z mnogimi vprašanji premalo ukvarjajo, oz. da aktivnost sindikatov na posameznih področjih njihovega delovanja ne daje ustreznih rezultatov. Ko je govoril o vzrokih za takšne razmere je predsednik najprej spomnil sindikalne aktiviste na dogovor ob lanskih pripravah na akcijo za uveljavitev zakona o združenem delu: najprej je treba v vsaki temeljni organizaciji ugotoviti, kakšno je dejansko stanje v samoupravnih odnosih. Ta analiza pa naj bo osnova za nadaljnje delo. Sindikati so pri tem dali enako težo izvajanju stabilizacijskih programov v delovnih organizacijah. Pri tem bi veljalo poudariti, da so bili doseženi uspe- hi, da pa je še vedno vse preveč tako imenovanega verbalizma, oziroma premalo volje za pravo delo. Politična akcija za uresničevanje zakona je vse bolj intenzivna, žal pa je še vedno premalo podprta z iskanjem strokovnih rešitev v temeljnih samoupravnih okoljih, tako pri oblikovanju sistema družbenega planiranja, kot pri uresničevanju ZZD in oblikovanju drugih sistemskih zakonov. Zlasti čutimo zaostajanje pri uresničevanju dohodkovnih odnosov, ki so temelj vsega nadaljnjega uveljavljanja samoupravnih pravic delavcev. Še vedno prevladujejo nakupno prodajni odnosi namesto pravih dohodkovnih povezav, zato prihaja do številnih deformacij in stvari tečejo tako, kot pred sprejetjem ZZD. Res pa je, da še vedno nimamo vseh sistemskih in drugih zakonskih rešitev, kar vse tudi zadržuje uresničevanje zakona, tako da delavci ne morejo celovito uveljavljati svojih samoupravnih pravic, zlasti pa ne morejo odločati o celovitem razporejanju ustvarjenega dohodka. Potem ko je omenil nekatere deformacije, kot je na primer neskladje med sprejemanjem letnih planov v TOZD in v zaključnih računov, neskladja v vseh oblikah porabe in druge nepravilnosti, ki so vse posledica prepočasnega tempa družbenoekonomske preobrazbe, je Janez Barborič spregovoril o letošnjem gospodarskem položaju. Le-ta, če samo na kratko povzamem predsednikove misli, je na marsikaterem področju gospodarjenja slab kljub nekaterim spodbudnim gibanjem. Zlasti vznemirjajo letošnje izgube, ki so precej večje, kot smo pričakovali. Skupaj s starimi navadami, ko se odločamo o različnih oblikah skupne in osebne porabe, to daje slutiti, da letošnje leto ne bo lahko in da bodo sindikati morali ostreje vztrajati pri spoštovanju sklenjenih sporazumov in dogovorov. Vsi ti podatki pa kažejo, da so sindikati akcijo za stabilizacijo gospodarstva precej zanemarili in pri tem tudi pozabili na stališča, ki jih je na to temo sprejel RS ZSS. Sindikati prav zdaj analizirajo uresničevanje ZZD v 130 delovnih organizacijah po vsej Sloveniji. Tudi o tej akciji, katera je mimogrede povedano zajela tudi našo DO v tem mesecu, je inž. Janez Barborič nanizal ne- (Nadaljevanje na 12. strani) Panoji na našem razstavnem prostoru (Nadaljevanje z 11. strani) kaj podatkov in tudi prvih ugotovitev, ki pa so zvečine vse kaj drugega kot spodbudne. Ker akcije za uresničevanje zakona ni možno voditi enako uspešno na vseh področjih, ki jih zakon zajema, so se sindikati v akciji opredelili za analizo štirih temeljnih vprašanj, ki so trenutno najbolj aktualna. Eden izmed temeljev nadaljnje aktivnosti pri uresničevanju zakona so programi aktivnosti, ki jih morajo izdelati v sleherni temeljni organizaciji. Da je akcija sindikatov na tem področju še kako pomembna oziroma potrebna, dokazujejo podatki, da vsaj tretjina temeljnih organizacij še nima programa aktivnosti pri uresničevanju ZZD, čeprav jih k temu zavezuje zakon sam. Zelo pomembno je, pravzaprav je to temelj dograjevanja vseh drugih odnosov v združenem delu, da oblikujemo temeljne organizacije združenega dela povsod tam, kjer so zato pogoji. Lani so sindikati to akcijo zelo spodbudili in doseženi so bili dobri rezultati. Vendar tudi na tem področju še zdaleč nismo storili vsega. Hkrati bodo morali sindikati načeti tudi vprašanje, ali so izdelani in sprejeti samoupravni sporazumi o združevanju v temeljni organizaciji, kajti ta samoupravni sporazum je temeljni akt v delovnih organizacijah, na katerem temeljijo vsi drugi akti tako v TOZD kot v OZD. Praktično nikjer še nismo razrešili vprašanj v zvezi s svobodno menjavo dela med TOZD in delovnimi skupnostmi skupnih služb, kot to predvideva zakon o združenem delu. Tudi ti nerazrešeni odnosi so eden od vzrokov, da tako počasi uresničujemo začrtano samoupravno preobrazbo družbe. Skupne službe so večinoma še vedno kapa nad temeljnimi organizacijami ne le v samoupravnem, pač pa tudi v tehnološkem smislu in v dohodkovnih odnosih. Zakon nas zavezuje, da do konca leta izdelamo in sprejmemo samoupravne sporazume o razporejanju dohodka in pravilnike o delitvi OD v skladu z zakonom. Veliko dela nas čaka v tem primeru, saj veliko zdajšnjih sporazumov ni niti blizu določilom zakona. V nadaljnjem razpravljanju je predsednik dejal, da ta akcija ne bi smela biti enkratna ter tudi ne zajemati samo omenjenih štirih vprašanj. Ob tem je predsednik RS omenil mnenje nekaterih, da zakon o združenem delu premalo poznamo, v resnici pa gre za tole: teoretično zakon dovolj dobro poznamo, ne znamo pa dovolj učinkovito prenašati njegovih določil v prakso. Toda tega spoznanja, kako zakon uporabiti v posameznem primeru, ni možno uporabiti v vseh primerih enako. Univerzalnega modela ni, najboljši učitelj pri tem pa je praksa. Mislim, je na koncu poudaril inž. Janez Barborič, da bi lahko zagotovili zelo dobro obliko izmenjave izkušenj prek klubov samoupravlj alcev. Ti klubi so nastali prav zato, da bodo v njih samoupravljale! izmenjavali izkušnje in iskali najboljše rešitve. Klubi pa te svoje naloge še niso izpolnili. Nadalje nam je v tem dopoldnevu govoril o organizacijsko metodičnem pristopu k uresničevanju ZZD tov. Štefan Marci-jan. V popoldanskem času pa nam je direktor Plave lagune s sodelavci govoril o vlogi in nalogah sindikata pri organizaciji športa in rekreacije v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Naslednji dan se nas je nekaj sto slušateljev zbralo v osem skupin, po katerih smo obravnavali naslednja področja: uresničevanje samoupravljanja, samoupravni sporazumi, dohodkovni odnosi in socialna politika, splošni ljudski odpor v organizacijah združenega dela, inventivna dejavnost, samoupravna delavska kontrola, rekreacija v TOZD in o odnosih med TOZD in DSSS. Nazadnje naj omenim še zaključek same razprave o delovni skupnosti. Udeleženci smo sklenili, da za nadaljnjo aktivnost ne bomo sprejemali novih stališč, temveč bomo vztrajali pri uresničevanju dosedanjih. To pa pomeni še bolj odločno in dosledno vztrajati, da bodo ustrezne samoupravne sporazume pripravili čimprej v vseh temeljnih organizacijah. Vloga sindikata pri tem je predvsem v tem, da zagotovi demokratičen postopek obravnavanja in sprejemanja samoupravnih aktov na zborih delavcev. IVAN PETERNEL Hudobija izpije sama največji del svojega strupa. SENEKA Nihče ni naenkrat postal zelo hudoben. JUVENAL Vsakdo je hudoben zraven prazne steklenice. IVAN KAOS Kakor krepost ima tudi hudodelstvo svoje stopnje. RACINE Nečesa ne razumem: ženske so zmerom bolj gole, kljub temu pa modni krea-torji in tovarnarji tekstila poslujejo zmerom bolje. PETER SELLERS Gentelman je moški, ki lahko opiše žensko, ne da bi za to uporabil roke. ALEC GUINESS On se je z njo oženil, ker jo je ljubil. Ona ga je ljubila, ker se je oženil z njo. PAUL JEAN Ko bi se ljudje ženili samo tedaj, ko so zaljubljeni, bi z večine umirali neoženje-ni. ROBERT L. STEVENSON Edina uteha žalostnemu je biti žalosten. CALDERON V morju žalosti nikoli ne vidiš obale. UBAID ZAKANI Žalost zna pogostokrat biti lažna, veselje le redkokdaj. BRANISLAV NUŠIC Panoji, ki prikazujejo reciklažo tekstilnih odpadkov Naše počitniške kapacitete, koriščenje in cene »RADIO ŠTUDENT« je po telefonu zbiral podatke o delu počitniških odborov delovnih organizacij in njihovih prizadevanjih za rekreacijo delavcev. Po telefonu mu je odgovorila tovarišica Nada Urbančičeva, ki je izjavila novinarju naslednje: V letu 1967 je naše podjetje kupilo 3.158 m2 zemljišča v Savudriji, kjer smo istega leta začeli z I. izgradnjo 2 hišic s 4 stanovanji. Ker je bila to premala kapaciteta na prijavljene, smo šli še v nabavo 5 prikolic (4 večje in 1 manjše), ki so postavljene v sezoni v kampu v Savudriji in v najem 3 sob v Malinski na otoku Krku ter 4 sob v Zambratiji. V letu 1974 nas je občina Umag obvestila, da moramo v Savudriji zazidati še ostalo zemljišče, drugače proda parcelo na licitaciji drugim interesentom. Zato se je delavski svet podjetja odločil, da začnemo v letu 1975 z II. gradnjo, tj. 3 hišic s 6 stanovanji. Tako imamo sedaj v Savudriji 5 hišic z 10 stanovanji. Imamo pa tudi počitniški dom na Pohorju, ki je povsem dotrajan in ga je treba porušiti zaradi gobe, ki je v objektu in zgraditi novega v neposredni bližini obstoječega doma, za kar smo že v razgovorih z občino Maribor. V lanskem letu je letovalo: V Savudriji: 75 delavcev V Malinski: 8 delavcev V Zambratiji: 12 delavcev Skupaj z družinskimi člani, sorodniki in poslovnimi partnerji pa je letovalo 391 oseb. Delavci imajo tudi rekreacijski prostor za namizni tenis, badminton in drugo. V letu 1977 je bilo premalo število prijav delavcev za letovanje v Malinski in Zambratiji, zato je po sklepu počitniškega odbora in komisije za letovanja ta najem sob odpadel. Počitniški odbor pa se je oločil, da najame 2 sobi s 5 ležišči v Bohinju in da v mesecu avgustu prerazporedimo 2 prikolice iz Savudrije v Bohinj. Za letošnje leto se je doslej prijavilo za Savudrijo 102 delavca, za Bohinj pa 12. Izmene imamo na 10 dni. Predsezona: v maju in juniju, sezona od 1. 7. do 31. 8. 1977, po sezoni: september in oktober. V mesecu novembru pa se dom zapre. Posebno pazimo na to, da delavce razporedimo od vseh enot ne samo ljubljanske, ker imamo enote po vsej Sloveniji. Počitniški domovi v Savudriji so opremljeni z modernimi kuhinjami tako, da lahko delavci kuhajo sami. S seboj pa morajo vzeti preobleke za posteljnino. V Savudriji imamo oskrbnika, ki pazi na red in čistočo. Cene: Delavec plača naslednje usluge: v počit, domu: najemnino kompletnega stanovanja ne glede na število oseb, vendar različno na vrsto stanovanja. Cene v starem objektu znašajo od 40.— do 65.— din, v novem objektu pa 40.— din na dan. Poleg tega plačujejo še turistično takso, porabo električne energije po števcu in po ceni distributivnega podjetja, pavšalni znesek za porabo vode na stanovanje in odvoz smeti. Za prikolice pa plačajo na dan: večje 30.— din manjše 20.— din poleg tega turistično takso, pavšalno porabo vode, elektrike, plina in odvoz smeti (vsega skupaj razen turistične takse) 50.— din. V letu 1976 so prejeli delavci po 1.200.— din regresa. V letošnjem letu so vsi člani kolektiva upravičeni do 1.000.— din, k temu znesku pa dobe še dodatke, ki so določeni v sporazumu o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov. Vsem delavcem želim prijetno letovanje in lepo vreme. Vedeti, da vemo, kaj vemo, in da ne vemo, česar ne vemo, to je pravo znanje. HENRV D. THOREAU Nihče ne ve vsega, pač pa vsakdo ve nekaj. ANTE STARCEVIC V letu 1976 smo imeli naslednje kapacitete: V Savudriji smo imeli V Zambratiji smo imeli V Malinski smo imeli Skupaj 2 prikolici, večji 1 prikolica, manjša 2 prikolici smo oddali na potresno območje. 25 sob s 34 ležišči 4 sobe z 12 ležišči 3 sobe z 8 ležišči 32 sob s 54 ležišči 8 ležišč s šotorom 2 ležišči s šotorom Glasilo DINOS izdaja OZD DINOS Ljubljana, Parmova 33, v 500 izvodih. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman. Tiska Tiskarna Ljubljana, Ljubljana. SKUPŠČINA SFRJ JE SPREJELA ODLOK O TRETJI PODELITVI REDA NARODNEGA HEROJA JOSIPU BROZU TITU Za izjemne zasluge, vizionarni in ustvarjalni prispevek Josipa Broza-Tita k zgodovinskim zmagam narodov in narodnosti Jugoslavije v minulih štirih desetletjih, je skupščina SFRJ na skupni seji zveznega zbora in zbora republik in pokrajin, dne 16. maja 1977 sprejela odlok, da se TITU dodeli tretjič RED NARODNEGA HEROJA. Prva mala stanovanja vseljiva že avgusta V prejšnji številki »Glasila« ste lahko prebrali kratek zapis o »malih stanovanjih«. Nekatere stvari so sedaj že bolj jasne, zato vam še enkrat pišemo o njih. Čas beži in kar naenkrat bo pred nami avgust, ko bosta vseljivi obe garsonjeri. Ali že kaj razmišljate, da bi napisali prošnjo za eno izmed štirih ležišč? Gotovo vam bo všeč, da si boste v mali kuhinj ici lahko sami pripravili kaj dobrega za pod zob in ob večerih poklepetali s prijateljem na sosednjem ležišču. Kadarkoli si boste zaželeli tople prhe, boste stopili v kopalnico, kjer vam bo dan in noč na voljo topla voda. Vse lepo in prav, boste rekli, kaj pa najemnina? Da, ta res ni nizka, še posebno za takega, ki ima družino. Seveda, da se prav razumemo, družino v drugem kraju, ker to so samska stanovanja, kjer je dovoljen samo obisk domačih in znancev. Štiriinosemdeset starih tisočakov bo verjetno težko odriniti vsakomur, zato že razmišljamo, da bo potrebno primakniti kakšen dinar iz sklada skupne porabe. Tako regresiranje bo gotovo cenejše, kot pa nezasedeno ležišče, za katerega bomo morali plačevati vse. če imate kakšne predloge, kako naj oblikujemo regresiranje najemnine, nam pišite, vsakega dobrega predloga bomo veseli, saj več glav več ve, pravijo. A. B. Prepogoste prometne nesreče Ugotavljamo, da je število prometnih nesreč v naši delovni organizaciji, v primerjavi z letom 1976, rahlo naraslo. Vendar so nekatere izmed njih precej težje, kot v zadnjih nekaj letih. Letošnja prva večja prometna nesreča v naši delovni organizaciji je bila na Primorskem, ko je naš kamion iz poslovalnice Nova Gorica zavozil s ceste in zgrmel v prepad 40 m globoko. K sreči ni bilo žrtev. Voznik kamiona je ostal nepoškodovan, vozilo pa popolnoma uničeno. Takoj za to je sledila druga težja prometna nesreča, v kateri je na mokrem cestišču naš kamion iz tekstilnega obrata Bohove zadel od zadaj drugi kamion. Škode je bilo za okoli 170.000,00 din. Niso bile še urejene vse formalnosti glede nastalih škod z zavarovalnico, že se je zgodila tretja, najhujša. Tokrat je naš kamion iz Ljubljanske poslovalnice silovito trčil z zastavo 750. Sopotnik v zastavi je bil mrtev, otrok pa težje poškodovan. Materialna škoda pa je tudi zelo velika. Kje so vzroki za toliko nesreč? Komisije so takoj ob nesrečah ugotavljale vzroke nastalih prometnih nesreč. Prva nesreča je nastala zaradi tehnične okvare na vozilu. Druga zaradi mokrega cestišča. Tretja zaradi izsiljevanja prednosti osebnega vozila. Gotovo pa je vsem trem botrovala tudi neprevidnost, ki je največji vzrok skoraj vseh prometnih nesreč. Razpravljanje o ozadju nesreč in krivcih bo slej ko prej obravnavano in dokazano na merodajnih mestih. Vsekakor pa velja, da so naši vozniki vedno bolj izpostavljeni psihičnim obremenitvam, zaradi vse gostejšega prometa na naših, predvsem mestnih cestah. ING. ANTON GOLJA Pohištvo v garsonjeri Nujno obvestilo preživninskim upravičencem Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki stopi v veljavo 1. 1. 1977 določa, da je pristojni organ občinske skupnosti so-cainega skrbstva dolžan vsako leto opraviti uskladitev (valorizacijo) vseh preživnin na podlagi uradno ugotovljenega podatka o porastu življenjskih stroškov ter izdati odločbo o novougotovljeni višini preživnine za vsakega posameznega preživninskega upravičenca. Na podlagi odločbe o uskladitvi preživnine je možna sodna izvržba. Sodišče bo v bodoče sproti pošiljalo pristojnemu organu občinske skupnosti socialnega skrbstva vse odločbe o višini prispevka za preživljanje otrok Cin tudi za preživljanje staršev, če so le-ti iztožili preživnino od svojih otrok), odstopilo pa bo tudi vse odločbe _DCD@ _DCD (S dinos dinos 33 OD 33 OD (Lcgfe ILcgfe (sodbe) za vse preživninske zadeve, nastale od 1. 1. 1977. Vendar utegne trajati precej časa, predno bo sodišče zmoglo to obsežno delo in prav lahko se zgodi, da ta ali ona odločba o višini preživnine ne bo pravočasno prišla na pravi naslov, posebno še, če se je preživninski upravičenec preselil. Zato vabimo vse preživninske upravičence oziroma njihove zakonite zastopnike, ki stanujejo na območju občine Ljub-ljana-Bežigrad, naj v lastnem interesu čimprej pošljejo fotokopijo ali overjen prepis odločbe sodišča o višini pripadajoče jim preživnine na naslov: CENTER ZA SOCIALNO DELO (občina); navedite vašo občino). Stranke se lahko tudi osebno zglasijo na Centru za socialno delo, kar je še posebno priporočljivo tedaj, ko je sodba o preživnini stara že več let in je zato preživnina po višini neustrezna; take stranke bodo dobile nasvet, kako doseči novo odmero preživnine in ne le valorizacijo. Ko bo znan odstotek valorizacije preživnin, bo mogoče takoj izdati odločbo o novougotovljeni višini preživnine za vsakega posameznega upravičenca, seveda pod pogojem, če bo pravočasno na razpolago sodna odločba o dosedanji višini preživnine. Postopek za valorizacijo preživnin se bo vodil po uradni dolžnosti in strankam torej ne bo potrebno v tej zvezi dati nobenega posebnega predloga za uvedbo postopka. Preživnine bodo valorizirane vsako leto. Vabimo torej stranke, naj čimprej pošljejo sodne odločbe o višini pripadajoče jim preživnine, ali pa naj se osebno zglasijo na razgovor. Sporočiti je treba tudi morebitne spremembe naslova osebe, ki je dolžna plačati preživnino. PRAZNIKI V SOCIALISTIČNI JUGOSLAVIJI Državni prazniki 1. januar Novo leto 1. maj Praznik dela 4. julij Dan borca 29. november Dan republike Novo leto, Praznik dela in Dan republike se praznujejo po dva dni, ne računajoč nedeljo. Republiški prazniki 27. april Obletnica ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda 7. julij 13. julij 22. julij 27. julij Dan vstaje srbskega naroda Dan vstaje črnogorskega naroda Dan vstaje slovenskega naroda Dan vstaje na Hrvatskem ter v Bosni in Hercegovini 2. avgust Narodni praznik Makedonije 11. oktober Dan vstaje makedonskega naroda 1. november Dan mrtvih Važnejši dnevi 8. marec Mednarodni dan žena 13. marec Obletnica denar, zavoda Slovenije 7. april Svetovni dan zdravja 15. april Dan jugoslovanskih železničarjev 9. maj Dan osvoboditve Ljubljane 21. maj Dan jugoslovanskega voj. letalstva 25. maj Rojstni dan maršala Tita, Dan mladosti 7. junij Dan izgnancev 16. julij Dan tankistov JLA 10. september Dan jugoslovanske vojne mornarice 7. oktober Dan artilerije JLA 20. oktober Obletnica osvoboditve Beograda 24. oktober Dan organizacije združenih narodov (OZN) 31. oktober Svetovni dan varčevanja 7. november Obletnica oktobrske revolucije 22. december Dan jugoslovanske ljudske armade DQD[B D°D@ dinos 33 CD [LceCfe Na našem razstavnem prostoru smo prikazali, kaj zbiramo in kaj z zbranim naredimo PREJELI SMO Recikliranje tekočin 'Z enako zavzetostjo kot pri uvajanju metod za kontrolo in izdelavi prototipov aparatur za nadzor okolja se sodelavci instituta lotevajo tudi problemov v zvezi z odpadnimi snovmi, ki nastajajo v kemijskih in v drugih industrijskih panogah. Problem v zvezi s tekočimi industrijskimi odpadki, ki jim pravimo tudi tehnološki odpadki, rešujejo na ta način, da skušajo najti ustrezne postopke, s katerimi bi odpadke očistili do take mere, da bi bilo dobljeno očiščeno vodo možno ponovno uporabiti v procesu. Kot primer take »zaprte« tehnologije naj navedemo obrat za predelavo uranove rude na žirov-skem vrhu, ki je zasnovan tako, da ne bo Izpuščal v okolje nikakršnih odplak. Po drugi strani pa je možno nekatere nadležne tekoče odpadke z ustreznimi postopki predelati v koristne snovi. Tako je npr. skupina sodelavcev Odseka za kemijo fluora na IJS že razvila postopek za predelavo odpadne žveplove kisline, ki je samo v SR Sloveniji nastajala okrog 20.000 ton letno, v amonijev sulfat. S tem je dana možnost, da se namesto 100.000 ton nevtralizacijskega blata, ki predstavlja samo po sebi nadležen odpadek, proizvede letno 26.000 ton amonijevega sulfata. Le-ta je nam- reč pomembna sestavina umetnih gnojil in ga moramo danes še pretežno uvažati. Podobno kot problem omenjenih sulfatnih odpadkov namerava skupina rešiti tudi problem fluoridnih odpadkov. Skupina SEPO (Skupina za evaluacijo posegov v okolje), ki dela v okviru IJS na naj višjem znanstvenem nivoju, pa rešuje z vso potrebno širino številne probleme, ki se pojavljajo ob novih investicijah ali pa ob že obstoječih industrijskih obratih. institut »jožef stefan« Ijubljana ■flinos ■n mm| ■BiH IZDELOVALCI MEGLE Na sestanku so sedeli predstavniki mnogih naših strokovnih služb in povabljeni. Modro in učeno so se držali ter se razumevajoče pogledovali čez široko mizo, ki jih je ločila. Po obilici razgrnjenih papirjev, analiz in tabel se je obetala vsebinsko bogata razprava, ki naj reši probleme; teh je stalno dovolj oziroma preveč. Tako željo je vsaj nakazovalo vabilo, ki je predstavnike zbralo. — Prvi diskutant je OPOZORIL na problem in ga KOT TAKEGA EVIDENTIRAL. Dejal je, da ga je treba iz vseh strani OSVETLITI. — Drugi se je mnenju prvega PRIDRUŽIL. Izjavil je, da je probleme treba EKSPLICITNO in dodatno NAKAZATI, saj ne gre, da bi nepopolno zajeli problematiko našega dela. Dodal je, da se mu ZDI, kako nujno je treba probleme urediti. — Tretji tovariš je OPOZORIL na posledice. Dejal je, da se kažejo posledice posredovane problematike že danes in še bolj se bodo kazale v prihodnje. APELIRAL je na svoje sodelavce, NAJ SE ZAVEDAJO posledic, ki, kot se mu zdi, ne bodo pozitivne. — Četrti je ORISAL vzroke, KI NAJ BI privedli k takemu stanju. KONSTATIRAL je, da so vzroki subjektivne in objektivne narave. — Peti sodelavec JE že uvodoma OPOZORIL na krivce, ki se nahajajo v nekih naših službah, da stvari ne tečejo tako, kot je treba. Krivdo teh občutimo vsi; prav BI BILO, da se krivce za tako stanje kaznuje. — Debata je trajala več kot dve uri. Na vrsti je bil že šesti. Šesti diskutant JE PRIBIL, da je stanje res zaskrbljujoče. Ker se je predvideni čas sestanka že iztekel in ker so se pred vrati že zbrali delegati za naslednjo sejo, so »strokovnjaki« sestanek zaključili. Nadaljevali ga bodo — tako so dejali — drugič, ko bodo k delu in osvetljevanju problemov pritegnili še druge »strokovnjake« iz vseh delov podjetja. I. P.