oto Lilij A JOo 1 Poštnina plačana pri pošti 1270 Litija DfflP JEKLENK Za vsako jeklenko gospodinjskega ali tehničnega plina vam ponujamo far 1.000 STT več od običajne odkupne cene! Pokličite: DAJMOX d.o.o., Kresnice GSM: 041-344-292 a a pl Pl Januar 2005, št. 1, leto 6 NOVICE IZ OBČINE LITIJA www.litija.net/tiskarna-aco Stefanovo pred cerkvijo Svetega Nikolaja v Litiji Tih, deževen dan, pa vendarle ne navaden dan, ampak praznični dan, dan samostojnosti in še Štefanovo. Dan, ko lastniki svoje konje peljemo k žegnu. Tudi v Litiji se nismo odrekli tej tradiciji in kljub vsem vremenskim nevšečnostim naše štirinožne prijatelje popeljali k žegnu. Tih, deževen dan, pa vendarle ne navaden dan, ampak praznični dan, dan samostojnosti in še Štefanovo. Dan, ko lastniki svoje konje peljemo k žegnu. Tudi v Litiji se nismo odrekli tej tradiciji in kljub vsem vremenskim nevšečnostim naše štirinožne prijatelje popeljali k žegnu. Najprej smo se zbrali na parkirišču pred OŠ Litija, konjem pripeli rdeč nagelj ter se podali skozi staro mestno jedro vse do cerkve, kjer smo počakali zaključek otroške sv. maše. Sam obred blagoslova konj je vodil domači župnik, g. Okoliš ob spremstvu g. Zaplate in g. Mikliča. Obred so popestrili tudi pevci Nikolajevega otroškega zbora z instrumentalisti, po samem blagoslovu pa so konji iz rok duhovnika prejeli še blagoslovljen sladkorček. Vsi navzoči, ki jih kljub slabemu vremenu ni bilo malo, pa so se lahko pogreli s kozarcem čaja ali kuhanega vina ter se posladkali z dobrotami prijaznih gospodinj. Za ohranjanje tega starega in lepega običaja, pa se gre zahvaliti tudi KGZ Litija, Aktivu kmečkih žena Litija, cvetličarni Ciklama, pevcem, vsem trem duhovnikom ter vsem ljudem dobre volje in nenazadnje tudi vsem konjenikom, ki smo s tem lepim običajem naredili nekaj dobrega za mesto, nas same in predvsem konje. Litijski konjeniki CENTER ZA RAZVOJ FOTO: Zofka HAUPTMAN Podeželje v prazničnem mestu Božiček nas je razveselil z drobnimi darili, ki so jih V kulturnem programu je Litijo obiskalo veliko prispevali razsta vljalci malih božičkov Iz uredništva... V preteklem mesecu ali dveh smo po odzivih ljudi obeh občin začutili, da meja med nami pravzaprav ni. Meje so navidezne, ljudje pa enako razburjeni, ko se jim zazdi, da se jih skuša obiti. Seveda imam v mislih potencialen prostor za skladiščenje radioaktivnih odpadkov v Rakovniku. Čeprav tema še ni dobila prave strokovne podlage (v smislu debate oz. predstavitve), se zdi, da je o tem že vse odločeno. Vzdignil se je glas ljudstva, poenoten in odločen, in občutek imam, da poti nazaj ni več. Prepričati o nasprotnem, pa je bilo vedno najtežje delo. Občan je v tej številki resnično postal glasnik svojih občanov (predvsem šmarskih), ki želijo povedati, česa nočejo. (Za)Pisana beseda ima večjo težo in tega se zavedamo vsi - pišemo in beremo, torej smo! Naj dodam le še, da je tudi poslušati dobro, a dandanes tudi dostikrat težko, saj takšen ali drugačen veter besede odnese, včasih pa tudi obrne. Vse dobro Vam želim, Andreja ŠTUHEC. Jubilejna, 20. prireditev bo 6. februarja 2005 Kulturni praznik na Geossu Letos bomo v središču Slovenije že dvajsetič organizirali svojstveno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Kot vedno se bomo tega pomembnega kulturnega dogodka spomnili na prostem pred pomnikom Geoss ne glede na vremenske razmere. Pričakujemo tudi veliko udeležbo tako prebivalcev občine Litije kot iz bolj oddaljenih krajev, saj je to enkratno doživetje, edinstveno v Sloveniji: le pred pomnikom Geoss se našega velika pesnika spominjamo na prostem. mm Na jubilejni prireditvi, ki bo v nedeljo, 6. februarja, natančno ob 14. uri, bo slavnostni govornik minister za kulturo dr. Vaško Simoniti. V kulturnem programu bodo sodelovali domači pevski zbor Lipa z Vač in Zasavski rogisti. Njim se bo pridružil recitator in pevka, ki bo predstavila eno od pesmi, ki jo je uglasbil domačin Anton Lajovic. Prireditev bo z umetniško besedo povezoval dramski igralec in režiser Jože Logar. Upravni odbor Društva Geoss vabi vse bralce časopisa Občan, da se prireditve v čim večjem številu udeležijo in s tem dokažejo svojo zvestobo našemu pesniku, slovenski kulturi in domoljubnemu pomenu pomnika Geoss. Po končani prireditvi, še zlasti, če bo mrzlo, se bomo zadržali in pogreli v prostorih gostišča Kimovec ter poklepetali tudi o nadaljnjem razvoju tega pomembnega, vseslovenskega projekta Geoss. nadaljevanje na strani 4 Boks - ZLATI RING LITIJE - SLOVENIJA : HRVAŠKA TVO j TURISTIČNO DRUŠTVO LITIJA vas vabi na « v NEDELJO 6* februarja 2005, s pričetkom ob 14,00 uri. Karneval bo izrazito humoristično in satirično obarvan. Pred Centromerkurjem bo potekal zaključni program s podelitvijo nagrad najboljšim skupinam ter rajanje z ansamblom Litijski odmev. Prijave pošljite do 31. 1. 2005 na naslov: Turistično društvo Litija Valvasorjev trg 10, 1270 Litija (navedite tudi ime skupine in kontaktno osebo) /" ZATROBI NA GLAS Takšen je naslov razstave nenavadne zbirke ročno izdelanih lesenih rogov, avtorja in rokodelca Jožeta Setničarja iz Kresnic. OTVORITEV RAZSTAVE BO V AVLI OBČINE LITIJA, VTOREK 1. FEBRUARJA 2005 OB 18. URL Razstava bo na ogled vsak delavnik do 7. februarja 2005. Na otvoritveni slovesnosti bodo »leseni« rogisti v živo in na glas ubrano zatrobili, program bodo dopolnile tudi pevke ŽePZ Kresnice. Prireditev je namenjena počastitvi slovenskega kulturnega praznika. Na ogled razstave vas vljudno vabimo! Kulturno prosvetno društvo Kresnice LITIJANA OBRANILA SLOVENSKO ČAST Boksarski spektakel med reprezentancami Slovenije in Hrvaške, ki se je zgodil v nedeljo 19.12 v litijski športni dvorani, je postregel z odličnim boksom in neodločenim izidom (4:4). Pred litijsko publiko sta nastopila tudi Lilijana Dejan Černe in Matevž Polak, člana litijskega boksarskega kluba Cestus. Domača boksarja in njun trener, Srečo Wainer (legenda slovenskega boksa), sta za Slovenijo pribok-sala zlata vredne točke, Matevž Polak pa je bil proglašen za najboljšega boksarja večera. Člani boksarskega kluba Cestus, v ospredju Matevž Polak in Karmen Verhovec, glavna sponzorica kluba. Prispevke pošljite do 10. FEBRUARJA 2005 na n as tov Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliti ali po e-pošti: obcan@siol.net ali tiskama.aco@siol.net Takšnih športnih dogodkov, da v Litijo pride kakšna državna reprezentanca, bi lahko v zadnjih letih našteli na prste oziroma to, da se v Litiji nič ne zgodi, je že nekakšna zvezda stalnica, ki z leta v leto bolj ugaša. In tako nam poleg Slovenca leta v Litiji ostanejo še takšne prireditve kot so gasilske in vaške veselice, no, ne smemo pozabiti pečenja županovega vola, ki se na vsake štiri leta obrne za to, da se za Litijo ter njene ljudi še v enem mandatu nič ne zgodi. Je pač župan prijazen možak, ki žal zelo veliko obljublja, potem pa se zgodba počasi konča. Da se opravičimo, še, ko je bil poslanec, smo imeli to srečo, da smo ga videli, ko je v parlamentu prižgal svečko. nadaljevanje na strani 10 Januar 2005 2_____________O DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE Poročilo o sprejetih sklepih iz 20. redne seje občinskega sveta Občine Litija z dne 16.12. 2004 in nadaljevanja z dne 21.12. 2004: Kakšen je občinski proračun? Glavni poudarki predloga proračunov za prihodnji dve leti so zajeti in obdelani v dolgoročnem razvojnem programu Občine Litija. V okviru planiranih proračunskih sredstev Občine Litija v naslednjih letih je izdelan tudi načrt razvojnih programov kot sestavni del proračuna. - Občinski svet občine Litija je obravnaval in sprejel predlagani cenik izvajanja zimske službe za leto 2004/2005 za območje občine Litija. Cene, ki jih je izračunalo in predlagalo javno podjetje KSP Litija so se povečale v povprečju za 17 %. - Občinski svet Občine Litija je obravnaval in sprejel Poročilo o izvrševanju proračuna občine Litija za leto 2004 v obdobju januar - oktober 2004 na znanje. - Občinski svet Občine Litija je sprejel predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Litija za leto 2004. Pri tem pa ni prišlo do bistvenih sprememb proračunskih postavk, ampak bolj za tehnično uskladitev proračuna realiziranih prihodkov (v višini 1,788 mrd SIT) z realiziranimi odhodki (v višini 1,760 mrd SIT), kar pomeni, da bo občina zaključila poslovno leto 2004 brez proračunskega primanjkljaja. - Občinski svet Občine Litija je sprejel Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Litija za leto 2003. - Občinski svet Občine Litija je sprejel predlog Odloka o proračunu Občine Litija za leto 2005 in za leto 2006 z vsemi pobudami in predlogi svetnikov podanimi v razpravi kot primerno podlago za pripravo odloka za drugo branje. Predvideni prihodki občinskega proračuna za leto 2005 znašajo 2,019 mrd SIT, planirani odhodki pa 2,136 mrd SIT, kar pomeni, da bi se morala občina v letu 2005 v obsegu dovoljenih meja za izvedbo vseh predvidenih nalog in investicij tudi zadolžiti. Iz predloga proraču proračunov za letošnje in prihodnje leto so razvidne naslednje prioritete: Za celotne tekoče in investicijske izdatke komunalne dejavnosti bomo v štirih letih od leta 2003 do leta 2006 namenili 747 milijonov tolarjev: - ena izmed prvih prioritet na področju komunalnih dejavnosti je vodooskrba. Za investicije v vodooskrbo bomo v štirih letih od leta 2003 do leta 2006 namenili 222 milijonov tolarjev in sicer za vodovod Čateška Gora - Gabrska Gora, vodovod Dole, vodovod Konjšica, vodovod Vače, vodovod Golišče in vodovod Cirkuše. - naslednja prioriteta je odvaianie in čiščenje odpadnih voda. Za investicije v kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave bomo v štirih letih od leta 2003 do leta 2006 namenili 208 milijonov tolarjev in sicer za dokončanje kanalizacije v Gradcu in čistilne naprave ob Ljubljanski cesti. Pred nami pa je že investicija v skupno centralno čistilno napravo za preostali levi breg Litija, za celotni desni breg Litija in za Šmartno. - tudi pokopališka dejavnost ni zapostavljena. Za investicije v pokopališča bomo v štirih letih od leta 2003 do leta 2006 namenili 113 milijonov tolarjev in sicer za mrliški vežici v Kresnicah in na Dolah ter za pokopališče v Litiji. - naslednja prioriteta je cestna infrastruktura, kjer je zaradi velike površine občine in majhne poseljenosti veliko potreb, zato je potreben velik preudarek o najnujnejših posegih. - Pri točki Kadrovske zadeve so svetniki: dali pozitivno soglasje k imenovanju Jože Ocepek za direktorico Knjižnice Litija in imenovali nadomestnega člana Gorazda Mavretiča v svet javnega zavoda ZIK Litija namesto dosedanje članice sveta ZIK Litija Nade Jovanovič, zaradi nezdružljivosti njene poklicne funkcije s članstvom v svetu ZIK Litija. Slovesnost na Tisju ob 63-letnici bitke Za celotne tekoče in investicijske izdatke cestne infrastrukture bomo v štirih letih od leta 2003 do leta 2006 namenili 974 milijonov tolarjev. Občina Litija je po svoji površini ena izmed večjih v Sloveniji. Za premagovanje vsakodnevnih razdalj so potrebne dobro urejene ceste. Za investicije v občinske ceste bomo v štirih letih od leta 2003 do leta 2006 namenili 487 milijonov tolarjev in sicer za ureditev Marokove ulice, ureditev Valvazorjevega trga, parkirišča v Litiji, za cesto Ponoviče - Konj - Sp.Hotičt Litija - Pogonik - Kresnice, Zagorica - Breg, za ceste v Moravški gori, Štorovju, Kresniškem vrhu in Zambohu, za cesto Gradišče proti Šentrupertu v trebanjski občini in za cesto Potok - Podbukovje. II. Ob 63-obletnici bitke na Tisju ter ob 13 - letnici osamosvojitve Slovenije so v petek, dne 24.12.2004, 00 ZZB NOV Litija, Občina Litija in Občina Šmartno pri Litiji organizirali in izvedli priložnostno proslavo in srečanje borcev II. štajerskega bataljona na Tisju. V programu so sodelovali »Partizanski pevski zbor« in »Zasavski rogisti« ter slavnostni govorniki, med njimi Lado Kocjan in župana obeh občin, Mirko Kaplja in Milan Izlakar. Ob tej priložnostni slovesnosti je ZZB Slovenije izročila litijskemu županu Mirku Kaplji zlato plaketo ZZB NOV Slovenije za sode- Seveda je poleg cestnih povezav pomembno zagotoviti tudi prostorske in stanovanjske pogoje za naše občane. Za stanovanjsko dejavnost bomo v štirih letih od leta 2003 do leta 2006 namenili 158 milijonov tolarjev, za izdelavo prostorskih planov za vzdržen prostorski razvoj in pozidavo pa 58 milijonov tolarjev. Tudi gospodarski razvoj občine bo v ospredju. Za kmetijstvo bomo v štirih letih od leta 2003 do leta 2006 namenili 77 milijonov tolarjev, za drobno gospodarstvo pa 81 milijonov tolarjev. Za potrebe civilne zaščite in požarne varnosti bomo v štirih letih od leta 2003 do leta 2006 namenili 101 milijon tolarjev. Na področju družbenih dejavnosti smo si zastavili številne prednostne naloge. Najpomembnejša bo izgradnja prizidka in adaptacija OŠ Gabrovka in podružnične šole na Vačah ter sanacija prizidka Osnovne šole Litija in Glasbene šole Litija. To so investicije v znanje, ki je najpomembnejši dejavnik gospodarskega razvoja občine. Na tem področju usklajujemo dejavnosti z Ministrstvom za šolstvo, pred katerega so postavljene številne zahteve, zato morda investicije ne tečejo tako hitro kot bi si vsi skupaj želeli. celotno področje izohraževania bomo v štirih letih od leta 2003 do leta 2006 namenili 1 milijardo in 190 milijonov tolarjev, še več pa za sofinanciranje programov predšolske vzaoie -1 milijardo in 313 milijonov tolarjev. Na področju socialnega varstva želimo pozornost nameniti vsem pomoči potrebnim, zato bomo za socialno varstvo v štirih letih od leta 2003 do leta 2006 namenili 436 milijonov tolarjev, za področje zdravstva pa 193 milijonov tolarjev. Veliko pozornost namenjamo tudi društveni dejavnosti tako na humanitarni kot tudi kulturni in športni dejavnosti. Pa vendar jo želimo še povečati in dati priložnost mnogim. S predlaganim povečanjem sredstev za šport bomo v štirih letih od leta 2003 do leta 2006 namenili 175 milijonov tolarjev. štajerskega bataljona lovanje in delovanje v borčevski organizaciji ter ohranjanju spomina na narodno osvobodilni boj. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Litija, smo se 24.12.2004 udeležili slovestnosti ob 63. obletnici bitke II. štajerskega bataljona na Tisju. Združeni delegaciji veteranov OZVVS Litija in SEVER Litija sta položili venec k spomeniku. Slovesnosti je priso-stoval tudi praporaš našega združenja litijskih veteranov. Franc MALI Na področju kulture smo zaključili z obnovo knjižnice, naš naslednji korak bo kulturni center, mladinski center, pa tudi na litijsko cerkev v centru Litije ne smemo pozabiti, kot tudi ne na številne druge projekte naših kulturnih ljubiteljskih ustvarjalcev in kulturne objekte. S predlganim povečanjem sredstev za kulturo bomo v štirih letih od leta 2003 do leta 2006 namenili 468 milijonov tolarjev. Na področju kulture in športa se naša občina uvršča tudi v mednarodne tokove. Zato je potrebna tudi ustrezna proračunska podpora promociji občine in številnim občinskim prireditvam. V minulih dneh in mesecih smo v razpravah na odborih občinskega sveta in svetu predsednikov mestne in krajevnih skupnosti dodobra pretehtali proračunske možnosti na eni in utemeljene pripombe o mnogih potrebah na drugi strani; sprejet je bil predlog odloka o dvoletnem proračunu občine Litije v prvem branju. Prepričani smo, da bomo na podlagi tvorne razprave na občinskem svetu uspeli v najkrajšem možnem času uskladiti vse pobude in pripombe ter pripraviti končna predloga proračunov za leto 2005 in 2006. Župan Mirko KAPLJA OTROŠKI PARLAMENT Podelitev priznanj MO pripadnikom maneverske strukture narodne zaščite V mali sejni sobi občine Litija je bila v petek 17. decembra 2004 priložnostna svečanost, na kateri je litijski župan Mirko Kaplja podelil 17 posameznikom znak maneverske strukture narodne zaščite 1990 Ministrstva za obrambo Slovenije. Njej osnovni namen je bil, da zagotovi pogoje za zaščito aktivnosti ob osamosvajanju države. V ljubljanski pokrajini, kjer je osem občin je delovalo 121 pripadnikov maneverske strukture. Omenjena odličja so prejeli: Edo Rijavec, Darko Čop, Niko Glavatovič, Dominik Grmek, Janez Končan, Peter Levstek, Janez Martinjak, Boris Zakrajšek, Bojan Končan, Boris Mikuš, Ivanka Kres, Roman Huč, Matjaž Urbanc, Rihard Urbanc, Stane Sevljak, posmrtno pa Jože Prvin- šek in Vinko Blatnik. Prispevek pripravil: Boris ŽUŽEK V sredo, 12.01.2005, ob 17. uri je v veliki sejni sobi Občine Litija potekal 15. občinski otroški parlament na temo »Mladi in Evropa«. Svoja mnenja so predstavili šolarji iz Osnovne šole Gradec, Osnovne šole Litija in Osnovne šole Šmartno. Mlade parlamentarce so pozdravili: gospod župan Mirko Kaplja, gospod podžupan Jožef Mirtič, gospod podžupan Aleksander Gombač in poslanec državnega sveta, gospod Marko Juvančič. Občinski otroški parlament so vodili mladi parlamentarci sami v sestavi: Janja Dermol (OŠ Gradec), Monika Fele (OŠ Litija) in Gašper Repina (OŠ Šmartno). Pri oblikovanju sklepov je predsedstvu pomagala članica in prostovoljka Društva prijateljev mladine Litija, gospa Joža Ocepek. Občinski parlament mladih je sprejel naslednje sklepe: 1. Mladi parlamentarci in osnovnošolci smo s svojim znanjem, ki ga ves čas dopolnjujemo, odločeni enakopravno sodelovati v Evropi. 2. Naučili se bomo francoščine in drugih jezikov, da se bomo lažje sporazumevali. 3. Pomagali bomo otrokom po svetu (vključevanje v akcijo »drobiž sveta«) ter opozarjali na potrebe in težave otrok v naši okolici, še posebej na potrebe otrok z gibalnimi težavami. Potrebujemo več objektov in prostorov za preživljanje prostega časa in rekreacijo, ki nam bodo bolj dostopni, na katere pa bomo pazili in jih ne bomo uničevali. 4. Želimo, da se z nami ravna enakopravno in strpno, ne glede na to, od kod prihajamo. 5. Odrasli, prisluhnite nam, upoštevajte naše potrebe, želje in pravice, preživite več časa z nami. 6. Sprejemamo svoje dolžnosti, smo pripravljeni pomagati drugim. 7. Želimo večjo skrb za čisto in zdravo okolje in smo pripravljeni sodelovati v čistilnih akcijah. Za dva konkretna sklepa se je župan občine Litija, gospod Mirko Kaplja, obvezal urediti oz. omogočiti: - tečaj francoščine za otroke litijskih in šmarske osnovne šole, ki si tega želijo: tečaj organizira ena šola, udeležijo se ga lahko učenci vseh štirih osnovnih šol, iz proračuna pa bi tečaj finančno podprli, - potrudil se bo okoli otroških igrišč, za njihovo obnavljanje ter dostopnosti do drugih športnih objektov. Predstavniki vseh treh osnovnih šol se bodo udeležili regijskega otroškega parlamenta v Trbovljah. Nacionalni otroški parlament, pa bo potekal 14. februarja 2005. Tina NAGLIČ Januar 2005_0 DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE / NOVICE.____3 PRIMERJAVA LITIJE S PRORAČUNI OSTALIH OBČIN v letu 2003 (Vsi podatki se nanašajo na leto 2003 - ko je bilo že sprejetih večina zaključnih računov; višina sredstev je izražena v tolarjih na občana.) Prihodki litijskega proračuna dosegajo 78 % povprečja slovenskih občin, med 193 občinami pa se Litija nahaja na 170 mestu. Po višini davčnih prihodkov na prebivalca iz dohodnine, ki je najpomembnejši vir prihodkov, je Občina Litija 17 odstotkov pod povprečjem slovenskih občin. Med davčnimi prihodki, na višino katerih občina lahko vpliva, so najpomembnejši davki na nepremičnine oziroma nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Litija dosega 40 % povprečja slovenskih občin, saj državno povprečje znaša na prebivalca 13 tisoč tolarjev, v Litiji pa 5 tisoč tolarjev. Med nedavčnimi prihodki, na višino katerih občina lahko vpliva, so najpomembnejši prihodki od komunalnih prispevkov. Litija dosega 13 % povprečja slovenskih občin, saj državno povprečje znaša na prebivalca 10 tisoč tolarjev, v Litiji pa 1 tisoč tolarjev. Občina Litija s tako nizkimi prihodki ne bi mogla zadovoljevati potreb svojih občanov, če ne bi prejemala dodatnih sredstev s strani države in se prijavljala na številne države razpise. Ostalim občinam predstavljajo prihodki iz državnega proračuna le 18 % vseh prihodkov oziroma 26 tisoč tolarjev na občana, v Litiji pa dvakrat tolikšen delež - 35 % oziroma 40 tisoč tolarjev na občana. To pomeni, da Litija pri prihodkih iz državnega povprečja za 56 % presega ostale slovenske občine. Tudi pri odhodkih Litija marsikje presega povprečje slovenskih občin na občana in sicer: subvencije v kmetijstvo, vzdrževanje občinskih cest, investicije v ravnanje z odpadki, investicije v stanovanjsko dejavnost, investicije v zdravstvo, transferi za neprofitne organizacije in društva. Tudi tekoči in investicijski transferi za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko dejavnost in socialno varnost v Litiji presegajo povprečje proračunskih izdatkov ostalih občin. Tako za transfere občanom (oskrbnine v domovih, otroških vrtcih, subvencije, šolski prevozi) in za transfere društvom občina nameni tretjino svojih proračunskih izdatkov. Seveda je težko ob nizkih lastnih prihodkih doseči visoko stopnjo prihodkov iz državnega proračuna in velik obseg izdatkov za transfere občanom in za transfere društvom. Marsikje je potrebno odrekanje. Eden takšnih primerov je občinska uprava, kjer izdatki na občana dosegajo le 57 % povprečja slovenskih občin, število zaposlenih pa je tudi precej nižje od povprečja. Na drugi strani pa je potrebno marsikatero dejavnost močneje okrepiti - in tako sta razvojno naravnana predloga proračunov za letošnje in prihodnje leto. Informacija o projektu Gerontološki center Litija Kot le javnosti že znano, se je Občina Litija v lanskem letu prijavila na poziv ministrstva za delo družino in socialne zadeve RS za prijavo namere za izgradnjo doma za starejše v Litiji, vendar med prijavljenimi 67 vlogami občin, litijska prijava po razpisanih kriterijih in točkovanju ni bila izbrana v ožji krog oz. v skupino tistih, ki naj bi se v naslednjih letih (do leta 2010) financirale in realizirale pretežno s pomočjo proračunskih sredstev države. Ne glede na to, da je litijska vloga prejela maksimalno možno število točk po kriteriju števila mest za novogradnjo, po kriteriju organizacijske oblike ter programske vsebine in drugih dodatnih dejavnostih, ki bi jih tak dom nudil občanom, pa zaradi kriterija pokritosti kapacitet z že obstoječimi domovi na območju upravne enote Litija in velikosti oz. prostorskih kapacitet Doma Tišje, ni pridobila drugih dodatnih točk, tako da je med prijavljenimi občinami, ki so izpolnjevale predpisane pogoje pristala s 65 točkami na 20. mestu, prvo in drugo mesto pa sta si s po 110 točkami razdelili občini Lenart in Slovenj Gradec, ki na območju svoje upravne enote še nimata svojega doma za starejše. Občina Litija se je skupaj z občino Dol in občino Šmartno pri Litiji prijavila na poziv za izgradnjo dom za 60 mest, investicijska vrednost tega objekta je znašala nekaj manj kot 1 milijardo SIT, pri tem pa bi morala občina zagotoviti zemljišče s komunalno ureditvijo ter svoj 10 % finančni delež pri izgradnji objekta. Projekt Gerontološkega centra v Litiji je bil sprejet in uvrščen v lokalni razvojni program občine Litije, prav tako pa tudi v regionalni razvojni program zasavskih občin (za kar smo v minulih letih pridobili že tudi nekaj sredstev iz t.i. zasavskega zakona), po svojem programu in vsebini pa je bil projekt zasnovan po posameznih sklopih: kot dom za starejše za institucionalno varstvo starejših oseb, kot center za izvajanje storitev socialne oskrbe in pomoči na domu in tretji del za varovana stanovanja in za dnevno varstvo. Kako in kdaj naprej, žal trenutno še ni znano, niti se na občinskem svetu še ni obravnavalo eventuelnih sprememb prvotnega programa, vsekakor namera in potrebe po teh službah in storitvah za starejše občane ostajajo in se z leti bolj ali manj le še povečujejo, glede nadaljnje usmeritve in izgradnje posameznih sklopov pa bo v prihodnje znova potrebno iskati še druge možne vire in rešitve financiranja ter poiskati še druge možne investitorje, morda iz zasebne sfere. Vsebino prispevkov zbrali in uredili delavci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES Podeželje v prazničnem mestu Da mesto prebudiš, ni dovolj zgolj hrup, da ga zganeš, zbudiš zanimanje pred prazniki, pa je potrebno še dosti več. Na hladne, a s prazničnim duhom prežete ulice Litije je podeželje v prazničnem mestu privabilo nekaj Litijanov in okoličanov, ki svojega časa niso želeli prepustiti utripu televizijskega sporeda, pač pa so se spomnili, da smo se pred leti uspeli v prazničnih dneh družiti - kramljati z znanci in prijatelji - in ne samo hiteti ter kupovati. Center za razvoj Litija je četrto leto zapored združil moči s kmetovalci, rokodelci, trgovci in drugimi ljudmi podjetnega duha, ki želijo pred iztekom leta ponuditi kaj več in drugače. V mesto se je tako naselil praznični duh v obliki okusne, dišeče in lične ponudbe. 22 razstavljalcev, 22 ponudnikov, 22 optimistov, ki je meščanom v treh mrzlih predbožičnih dneh poleg svojih izdelkov ponujalo topel nasmeh, roko in voščilo, druženje, spomin na preteklost. Tudi letošnje leto so dekleta Centra za razvoj poskrbela za kulturni utrip prireditve. Dva večera zapored se je na osrednjo ulico zgranilo mlado in staro. V sredo 22. decembra so zvečer mimoidoči občudovali ustvarjalnost mladih iz graške osnovne šole; kot da bi mesto napolnila energija šolskih klopi: pesem, petje, karaoke in predvsem navdušenost nad nastopanjem so greli vse, ki so postali na trgu pred cerkvijo. Da zna mesto oživeti, so se čudili, ko so otroke zamenjali še Polšničani: zdaj že legendarne Skrhane kose, hudomušna in zabavna glasbena skupina, in uveljavljeni ter cenjeni, vedno toplo sprejeti pevci Moškega pevskega zbora Polšnik. Četrtkov večer so izpolnili otroci in učitelji litijske osnovne šole. Ulica je vzvalovala ob božičkovem plesu, kar ganjeni pa smo prisluhnili učiteljski vokalni skupini, ki je s svojimi jasnimi glasovi božala skozi leden zimski večer. Mladega Mateja iz Ribč mraz ni motil, da se ne bi predstavil s harmoniko, čeprav so mu prsti gotovo dreveneli. In potem je bil tu še Božiček, ki je s svojim zvoncem več čas vabil na stojnice, vabil k postanku, snubil mimoidoče, da izpolnejo svoj listič in morda dobe darilo... In svojo obljubo tudi izpolnil in podelil nekaj nagrad oz. daril, ki so jih prispevali razstavljalci. Prireditev je nedvomno želela doseči več ciljev: pomagati pridelovalcem in obrtnikom kaj prodati, kupcem ponuditi izvirno darilo oz. izdelek, mestu dati prazničen utrip, graditi most med podeželjem in mestom, med tradicijo in sodobnostjo, ljudem pa dati priložnost za druženje. Kako uspešna je bila prireditev? Vsak lahko to oceni sam, glede na to pač, kar je pričakoval, si želel. Če ste bili tam, boste že vedeli, pri čem ste.. .in gotovo cenite prizadevanja nastopajočih, ki so vsak na svoj način zaželeli vse dobro v novem letu. K.J. Množična udeležba na tradicionalnem tekmovanju 18.12.2004 Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Litija, je tudi ob minulem dnevu »SAMOSTOJNOSTI« 26. decembru in spominu »BITKE NA TISJU -1941" obeležilo trinajsto obletnico »OSAMOSVOJITVENE VOJNE ZA SLOVENIJO« s športnim tekmovanjem v malem nogometu in streljanju z zračno puško ekipno in tudi posamezno. V tem tekmovanju so sodelovale ekipe veteranov Vrhnika - Borovnica, Območnega združenja VVS Litija, veterani Sever Litija, policisti Litija, častniki iz Novega mesta. V malem nogometu so zmagali veterani iz Vrhnike pred litijskimi veterani, Novomeščani, domačimi policisti in veterani Sever Litija. Pri streljanju z zračno puško na strelišču v Šmartnem pri Litiji pa je zmagala ekipa litijskih veteranov pred veterani Sever Litija, novomeškimi častniki, mešano ekipo litijskih veteranov in veteranov Sever in častniki Vrhnika. Med posamezniki je bil najboljši strelec Rajko Groznik, litijski veteran, drugi Franci Koncilja veteran Sever Litija, tretji litijski veteran Janez Nograšek in četrti častnik Damjan Novak iz Novega mesta. Sodelovalo je 20 strelcev. Poleg navedenih tekmovanj pa je OZW za Slovenijo, Litija letos prvič organiziralo še tekmovanja za veterane našega združenja, veterane Sever Litija, policiste Litija in častnike Litija v naslednjih športnih disciplinah; tenisu, kegljanju, pikadu, šahu in ribolovu v reki Savi, kjer je sodelovalo 31 tekmovalcev. Zmagovalci po posameznih športnih disciplinah: tenis Srečo Rozina, keglanje Andrej Kokalj, pikado Edo Srebernjak, šah Aco Možina, ribolov Aleksander Jančič. Tekmovanje je potekalo od 9. do 14 ure nato pa je bila v športni dvorani sklepna slovesnost, na kateri sta spregovorila predsednik litijskih veteranov Rihard Urbanc in župan Mirko Kaplja ter oba poudarila pomembnost osamosvojitvene vojne za Slovenijo ter dogodkov in vključitev naše države v skupnost evropskih narodov. Po podelitvi pokalov in medalj je predsednik Rihard Urbanc izročil še veteranske izkaznice novo sprejetim članom. Druženje smo sklenili z družabnim srečanjem. Boris ŽUŽEK CENTER ZA RAZVOJ RAZPISI ZA RAZVOJNA SREDSTVA Center za razvoj Litija Kidričeva 1,1270 Litija Tel.: 01/896-27-10, 01/896-27-15 Fax: 01 /896-27-12 CENTEutuaAZV0' E-mail: info@cr-litija.si ZAPOSLITVENA AGENCIJA za zaposlitev pri podjetnikih v litijski občini iščemo: • KUHARICO z izkušnjami pri pripravi domačih jedi, delo ob vikendih, • DELAVCA V VRTNARIJI za delo pri strankah na terenu 120 let SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD v letu 2005 razpisuje dolgoročne investicijske kredite s subvencijami, namenjene mikro in malim podjetjem za materialne investicije (nakup zemljišč, nakup in obnova zgradbe, nakup opreme), nematerialne investicije (nakup patentov, licenc, znanja in tehničnega znanja) in traina obratna sredstva (nakup blaga in storitev v skladu z dejavnostjo podjetja) ter za vlaaania v vzdrževanje in prenavljanje strojev, onreme in poslovnih prostorov. Če načrtujete investicijo, čimprej pošljite informativno najavo (INFO NAJAVO) investicije na sklad. Če boste na razpisu uspeli, bo namreč datum vaše informativne najave štel kot datum prijave na razpis. Hkrati pa bodo pri razpisu upoštevani vsi vaši računi, ki jih boste plačali po dnevu, ko boste že oddali INFO NAJAVO. • TESARJA z izkušnjami v visokih gradnjah Več informacij na tel: 01/89 62715 Lilijana Mandelj ali osebno na Centru za razvoj Litija. (1885 - 2005) Več informacij o produktih podjetniškega sklada ter obrazec za INFO najavo lahko dobite na www.podjetniskisklad.si ali na Centru za razvoj Litija, Lilijana Mandelj (01/8962-715, 051-312-738) med 8.00 in 14.00 uro. matammmammm Politika/Novice Januar 2005 SDS VABILO! v sredo 16. februarja ob 18 uri, bo v veliki sejni sobi občine Litija, USTANOVNA KONFERENCA SDM (Slovenska demokratska mladina). Program delovanja te organizacije, ki je podmladek SDS je naravnan po meri mladih, ki se želijo tvorno vključiti v vsa področja družbenega življenja in prispevati k boljšemu jutri. Vabim torej vse mlade po letih (do 33) in po srcu, ki se nam želijo pridružiti oziroma sodelovati v tej organizaciji, naj se udeležijo ustanovne konference SDM. Predsednik 00 SDS Litija Anton KOVIČ ZLATARNA! LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 01/899 53 93 ODPRTO: od 9.00 do 19.00 Sobota: od 8.30 do 12.00 MORAVČE, c. na Grmače 16, tel.: 01/72 31 868 ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00 Obiščite nas in se prepričajte O BOGATI IZBIRI NAKITA IZ RUMENEGA ZLATA, BELEGA ZLATA IN SREBRA. Vaš NAKIT BOMO POPRAVILI, PREDELALI ALI ZAMENJALI ZA NOVEGA. “* I G! Franci Rokavec imenovan za državnega 2^ I* 3 „ sekretarja v ministrstvu za lokalno samo- Slovenska ljudska stranka upravo in regionalno politiko V četrtek, 23.decembra 2004, je Vlada RS na svoji zadnji redni seji v preteklem letu za državnega sekretarja v ministrstvu za lokalno samoupravo in regionalno politiko imenovala Francija Rokavca. Omenjeno ministrstvo vodi minister brez listnice, dr.Ivan Žagar. Ministrstvo brez resorja vodi tudi Službo Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj. Omenjeni službi se, po spremembi zakonodaje o delu Vlade RS in državne uprave, dodaja tudi področje lokalne samouprave. Franci Rokavec je bil poslanec v dveh mandatnih obdobjih in sicer od leta 1996-2000 in v mandatu 2000-2004. Na zadnjih državnozborskih volitvah je v našem volilnem okraju zbral dobrih 20% glasov, vendar mu razdelitev mandatov po trenutno veljavnem volilnem sistemu ni omogočila zasedbo poslanskega mesta, kar bi tudi v tem mandatnem obdobju omogočilo ustrezno zastopanje interesov obeh občin v Državnem zboru RS. Imenovanje Rokavca na omenjen položaj, pa je ponovna priložnost, da lokalni skupnosti celo nadgradita možnosti za razreševanje ključnih vprašanj na državni ravni, ki zadevajo občini. Prepričani smo, da se bo novi državni sekretar zavzemal za realizacijo tistih rešitev za delovanje občin, ki jim je že kot poslanec v Državnem zboru RS namenil veliko pozornosti. OO SLS Litija Prvo leto Pastircev Leto je naokoli in novi izzivi so pred nami. V prvem letu delovanja društva Pastirci (rejci drobnice) smo potrdili, da povezani lahko ^"SMl’' postanemo sogovorniki pri prizadevanju za čim bolj, do ljudi in živali, prijazno in istočasno ekonomsko sobivanje z naravo. Visokoletečih ciljev je veliko, a uresničitev le-teh bolj malo, tako da naš del prispevka vidimo znotraj društva s čim boljšo obveščenostjo članov o: kmetijski politiki nasploh; strokovnem delu reje drobnice; izmenjavi izkušenj; povezanosti s kmetijsko svetovalno službo in drugimi dejavniki v prostoru, ki ga uživamo. Nenazadnje tvori naše društvo kar nekaj rejcev, ki izpolnjujejo pogoje ekološkega kmetovanja kot vizijo načina življenja rejca in pridelave potrošniku zdrave hrane. Kot vse kaže, je ta način ena izmed prioritet EU v izvajanju kmetijske politike. Ob zaključku lanskega leta smo člani društva z napitnico in pastirskim pozdravom zaželeli vsem, tako rejcem kot vam, čimveč potrpljenja in dobre volje pri premagovanju vsakodnevnih težav. Vse rejce drobnice, ki se nam žele pridružiti obveščamo, da vam bodo od 01.02.2005 pri tajniku društva, g. Boštjanu Urankarju, tel. 040 341904, na voljo informacije o času in lokaciji prvega rednega letnega občnega zbora društva rejcev drobnice občine Litija in občine Šmartno pri Litiji »Pastirci*. Pastirski pozdrav! Bancerl P te kMM ebm Milan MIHELIČ s.p. Na Dobravi 4, LITIJA Tel. doma: 01/898-33-89 (po 17. uri) GSM: 041-541-002 VARCUJMO Z ENERGIJO Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijo! Pokliči: GSM-041 778 985 Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe. ENSVET financira: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencije RS za učinkovito rabo energije EiSV€T ENERGETSKO SVETOVANJE Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti! Žalna slovesnost ob 60-letnici tragedij V nedeljo, 26. decembra 2004, je bila na Vačah žalna slovesnost v spomin na tragične dogodke, ki so sev decembru 1944 dogajali na območju današnje krajevne skupnosti Vače. nadaljevanje s 1. strani Kulturni praznik na Geossu Kot vsako leto, se bo tudi leta 2005 pred pomnikom Geoss zvrstilo več zanimivih prireditev, na katere vas že zdaj vabim. Že 10. aprila bo sledil Dan zastave v organizaciji Heraldice Slovenice, 8. tradicionalna prireditev, na kateri se spominjamo prvega izobešanja slovenske zastave v Ljubljani. ZWS organizira že tretje srečanje veteranov vojne za Slovenijo, ki bo prav tako v središču Slovenije 21. maja. Kerveljal6. junij za začetek uresničevanja projekta Geoss, bomo letos drugič počastili ta mejnik v soboto, 11. junija. Tudi prvi Dan mladih v srcu Slovenije je bil spodbuden, zato bo Društvo Geoss drugič to srečanje mladih pripravilo 4. novembra. Čeprav se bomo Lajovica letos na posebni prireditvi spomnili že petič, se ta prireditev še ni uveljavila do mere, ki si jo ta znani skladatelj z Vač zasluži. Prireditev bo v nedeljo, 11. decembra, v ogrevanih prostorih na Spodnji Slivni. Bralci Občana gotovo veste, da je bil že konec leta 2003 sprejet zakon o Geossu. Država v letu 2004 še ni uresničila zapisanih določil glede finančnih sredstev, zato pa upamo, da bo do materialne realizacije tega zakona prišlo v letošnjem letu. Upamo tudi, da bo v letošnjem letu več posluha v materialnem smislu namenila tudi občina Litija. Pričakujemo, da bo poskrbela zaDom Geoss na Vačah in za druge znamenitosti projekta Geoss, ki jih zakon ne zajema, (Aleja ustvarjalnosti na prazgodovinskih tleh, povečana kopija situle z Vač, sušilnica lanu, prazgodovinska naselbina itd). Projekt Geoss je zagotovo najpomembnejša domoljubna, zgodovinska in kulturna dobrina in znamenitost v občini Litija, česar se, o tem ne dvomim, občinski svetniki tudi dobro zavedajo. Peter SVETIK Poklonili smo se žrtvam, ki so izgubile svoja življenja v tragičnih dogodkih in sicer: • 21. decembra 1944 je nemški okupator požgal vas Mala Sela pri Vačah in v gorečo Selanovo hišo vrgel 81 letnega gospodarja Selanovega očeta, njegovo hči Francko in ravno takrat, nič hudega slutečo mimoidočo 18-letno Mohorjevo Tončko iz Kresnic, 81 letnega Hadarenovega Franceta pa so nad vasjo zaklali z vojaškim bajonetom.; • 28. decembra 1944 sa Nemci prignali v požgano vas Mala Sela 32 ranjenih partizanov in jih tam postrelili; • 29. decembra 1944 pa so Nemci v rebri nad Vačami postrelili 12 slovenskih fantov in deklet, 13. je uspelo pobegniti. Vrebri nad Vačami stoji spomenik NOB na katerem so zapisana imena teh žrtev. Pri tem spomeniku so se zbrali svojci žrtev in drugi sovaščani in se poklonili spominu na žrtvovana življenja. Slovenska vojska je med slovesnostjo s častno stražo ob spomeniku dala sloves- Kulturni program so izvedli pevci Lipa Vače, slavnostni govornik, ki je v svojem izvajanju nanizal dogodke izpred 60 let, recitatorka in trobentač Zasavskih rogistov z žalostinko. Pred samo slovesnostjo pa je 14-članska delegacija Občinskega odbora ZZB NOB Litija ob zvokih žalostinke položila venec k spomeniku NOB na Malih Selih. Kljub močnemu dežju saj je iz neba lilo kot bi jokalo nad temi grozodejstvi, je sloves1 nost lepo uspela in dala dostojanstven poudarek spominu na žrtve NOB. Občinski odbor ZZB NOB Litija Delo v odboru RK Litija -levi breg V dneh pred novoletnimi prazniki, ko smo vsi mrzlično kupovali darila in se pripravljali na najdaljšo noč v letu, smo članice aktiva K0RK Litija l.b. s skromnimi darili obiskovale starejše in bolne občane. Z njimi smo poklepetale, jim voščile vse lepo v naslednjem letu in obljubile, da se takrat ponovno oglasimo. Ko je beseda nanesla na zdravje, so se ljudje razgovorili in čas je zelo hitro mineval. Srečanja so bila iskrena in prijetna, povsod smo bile zelo toplo sprejete, razen v primeru, ko zet ni sprejel darila za svojo taščo. Kaj pa je en sam osamljen primer v primerjavi z ostalimi štiriinosemdesetimi, ki so bila zato toliko bolj prisrčna! Srečanja s temi ljudmi so nas napolnila s pozitivno energijo, kajti spoznale smo, kako pogumni in optimistični so, pa naj jih še tako pestijo bolezni in težave. Za srečanje z oskrbovanci v Domu Tišje pa smo se odločile, da ga opravimo po praznikih. Zdaj je tudi to že za nami. V četrtek, 6. januarja, smo obiskale oskrbovance iz naše KO. Tudi njim smo pripravile skromna darila. Ker nas je kar enajst članic odbora odšlo v Dom Tišje, smo se lahko posvetile vsem. Vse tudi poznamo, saj smo nekatere še pred kratkim srečevale na cesti, v trgovini, soseski. Pogovarjali smo se o življenju v Domu, s katerim so zelo zadovoljni, pa tudi o raznih drugih rečeh. Čas je hitro mineval, preden smo se poslovile, pa smo skupaj še zapeli. Vsem in vsakemu posebej smo ob stisku roke, z voščilom za čim boljše zdravje tudi obljubile, da se še oglasimo. Osebje Doma nas je prijazno sprejelo in pogostilo s kavico, sokom in pecivom. Iz Doma Tišje smo odhajale z občutki, da je tudi starost lahko lepa. Ob tej priliki se prisrčno zahvaljujemo ge. Metki Berčon, ki nam je velikodušno poklonila štiriindvajset kompletov kozmetičnih izdelkov, s katerimi smo obdarovale oskrbovance iz naše KO v Domu Tišje. FASADERSTVO IZDELAVA TOPLOTNIH PASAD Z: - stiroporjem - mineralno volno GRADIŠEK JANEZ s.p. Partizanska pot 13, Litija Tel.:01 8981 740, GSM: 041 648 942 e-mail: gradisek.janez@siol.net Vsem krajankam in krajanom - z majhno zamudo - zaželimo mirno, zdravo in srečno leto 2005. Obenem se vsem zahvaljujemo za denarne prispevke, kajti brez teh sredstev bi bilo naše delovanje zelo omejeno. Za odbor KORK Litija levi breg: Martina POŽEK Kaj storiti z Litijo ? (xv.) Martin Brilej TRGOVCI Z NOVCI (1) Novo leto je (k sreči) mimo Spet se - kot običajno - z nekaj vrsticami vračam k prejšnji (decembrski) kolumni. Seveda je bila glavna tema okrasitev Litije in vse zgode in nezgode okrog novega leta. Poleg vsega se je na novoletno noč zgodilo še to, da je bilo dvoje silvestrovanj na prostem na razdaljMOO m. Tisto pri in v športni dvorani je bilo bolj obiskano, če bi se v bodoče znali pravočasno dogovoriti za ves mestni novoletni program, bi se po kakovosti morda malo približali sosedom v Zagorju. Tako smo pa še vsaj 20 let za njimi. Prav na koncu tega »vojnega stanja«, ki je bilo v Litiji na novoletno noč, pa bi omenil še južno Azijo, ki jo je prizadejal potres in tsunami. Da ne bom tratil prostora z opisovanjem stanja tam doli, saj ga nenehno gledate na televiziji, bi raje povedal tisto, kar me vseskozi spreletava. Da bi bilo vsaj primerno in humano, če ne že človekoljubno, da bi vsaj del tistih milijonov, ki so to noč zleteli v zrak, raje nakazali za pomoč tem ljudem, če jih že v Litiji niso znali koristno uporabiti. Ulica »Vukovar« Ljubljanske ceste v Litiji se je že pred leti prijelo ime »Vukovar«. Vzroka za tako domiselno ime seveda ni treba razlagati. Vse tako kaže, da bo ta predel Litije, kjer je bila že ob njenem nastanku locirana industrija, dobil lepšo in urejeno podobo, saj so tam načrtovani novi gospodarski centri, predvsem trgovski, morda tudi stanovanjski in poslovni, o čemer bom spregovoril v nadaljevanjih. Tam (bivša lesna industrija) je bil načrtovan tudi gerontološki center, ki pa ga ne bo. Torej bo treba še naprej računati na Črni Potok oz. Dom Tišje. Ampak o tem kdaj drugič. Je pa ulica »Vukovar« medtem dobila še en dodaten okras, da ne bi izgubila svojega slovesa in izgleda. Ropotijo od nekakšnega luna parka, ki so jo pred novim letom odložili na občinskem zemljišču sredi mesta, so sicer od tam odstranili, vendar so jo lastniki odpeljali na Ljubljansko cesto oz. ulico »Vukovar«, kjer je prav vsem še bolj na očeh. Prav tja, kjer naj bi bil gerontološki center. Koliko je simbolike v tem presodite sami. Ker po tem delu glavne ceste dnevno pelje 8.500 vozil (podatek 2003), je vsaj tolikim ljudem vidno, kaj premore Litija. Prav zanimivo bi bilo slišati argumente tistega junaka, ki je poskrbel za to. Ga bo toliko v hlačah, da bo zadevo obrazložil? Pa še vprašanje kar tako: bi ti, dragi bralec, vzel tisto ropotijo na svoje dvorišče? Trgovci z novci (1) Tema, ki je zadnje mesece zelo prisotna v Litiji, je prav gotovo prodaja zemljišč v centru mesta. Nekatera prodaja občina, druga pa drugi lastniki. Zadeva niti ne bi bila tako zanimiva, če ne bi šlo za razmeroma velika zemljišča in pa neverjetno velik interes kupcev(l) in prodajalcev. Poleg tega pa je morda še najbolj zanimivo dejstvo, da bi kupci - razen nekaj izjem - vsi po vrsti radi na teh zemljiščih zgradili trgovine. Kaj veliko informacij o tem zemljiškem prometu ni, niti o investicijah oz. objektih, ki naj bi zrasli, saj gre večinoma za prodajo oz. nakup lastniških zemljišč, ki s svojim premoženjem pač prosto razpolagajo. No, vseeno pa bi v Litiji pač morali vedeti kaj načrtujejo novi investitorji. Pri tem gre za dvoje vsebinskih zadev. Prva je v tem, da je pri tem potrebno sodelovanje občine oz. mesta. Načrtovane investicije bodo namreč močno posegle v litijski prostor, tudi glede ureditve prometa in bodočega načina življenja ljudi, skrb za prostor pa je ena temeljnih nalog vsake organizirane skupnosti (in lastnika tudi), zlasti dolgoročno načrtovanje izrabe prostora. Druga pa je ta, da občina oz. mesto pač mora vedeti kaj se jim sploh obeta in izkoristiti možnosti za sodelovanje in pridobitev za ljudi splošno koristnih dobrin. Seveda moram že takoj v začetku povedati, da je skrajni čas, da so v Litijo pričeli prihajati investitorji. Saj je mesto v zadnjih letih precej zaostalo za drugimi. Novi investitorji prinašajo razvoj, o tem ni dvoma. Vsaka nova zgradba, ki bo nadomestila kakšno podrtijo ali povsem zapuščen in neurejen prostor, bo mesto obogatila, če bo seveda ponudila tudi pravšnjo vsebino. Kaže, da bo kmalu pričela spreminjati podobo Ljubljanska cesta (»Vukovar«), pa tudi Ponoviška in desni breg mesta. In kaj naj bi v Litiji na novo nastalo? O tem prihodnjič. Nihče nič ne reče? Lani novembra je osrednji slovenski dnevnik pisal o zastrupljenosti tal v Litiji s svincem, arzenom, živim srebrom in antimonom. Zlasti območje, kjer je nekdaj stala topilnica svinca (današnja Ljubljanska cesta), naj bi bilo najbolj obremenjeno. Pa tudi druga območja ob Savi. Litija naj bi bila tako za Idrijo, Mežico, Celjem in Jesenicami najbolj onesnažen kraj(!?). Doslej ni še nihče ljudem sporočil (pojasnil) ničesar (uradnega) o tem. Lani decembra je občinski svet Šmartno sprejel sklep, da Rakovnik ponudi kot lokacijo za radioaktivne odpadke. Razen ene stranke ni nihče ničesar (uradnega) povedal glede tega, čeprav je Litija bližje Rakovniku kot večina šmarske občine. Snega ni in ni. Komunala bo na ta račun prihranila ogromno denarja. Pa ne bo držalo. Komunala tega denarja sploh (še) nima. Več kot polovico Valvazorjevega trga je prenovljenega. Drugo leto bo šla obnova naprej do Trga svobode. Graška cesta je skoraj dokončana. Med tem pa so propadle Ponoviška, tista proti knjižnici in nekaj pločnikov. Pust bo letos 8. februarja, na slovenski kulturni praznik. Res smešno. Ali pa tudi ne. Vsaj v Litiji ne, kjer imamo (kulturno) dvorano, ki so jo zgradili leta 1926. DEDEK MRAZ JE OBISKAL TUDI LITIJO 27. decembra 2004 se je v Športni dvorani Litija ustavil dedek Mraz. Prinesel je darila v imenu vseh treh pravljičnih decembrskih mož za 450 otrok od 1. do vključno 7. leta starosti iz Mestne skupnosti Litija. V zanimivih ustvarjalnih delavnicah so otroci izdelovali snežake, smrekice in majhne lutke. Otroke in njihove starše sta zabavala Nataša in Ravil Sultanova z Mini cirkusom Biffeto. S pravljičnim spremstvom je v Športno dvorano vstopil dedek Mraz, ki si je letos vzel toliko časa, da so se z njim lahko slikali otroci, ki so si to želeli. Zunanji opazovalec je ocenil, da je bila prireditev na nivoju. Verjamem, da se da prireditev še izboljšati, vendar je veliko odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev. Ne glede na finančna sredstva pa prostovoljke vsako leto vložimo ogromno svojega prostega časa, prostih vikendov in tudi prazničnih dni, da pripravimo pravljični sprevod dedka Mraza čim bolj zanimiv za otroke. Vse tiste, ki ste opazili napake in pomanjkljivosti pa vabim, da se naslednje leto pridružite ekipi prostovoljk in prostovoljcev. S svojimi predlogi in delom lahko pripomorete k še večji kvaliteti in manj napakam. Pri realizaciji dogodka in obdaritve so sodelovali: Občina Litija je prispevala finančna sredstva za darila, Mestna skupnost Litija nam je dala na razpolago dvorano, Prostovoljno gasilsko društvo Litija je spremljalo pravljični sprevod dedka Mraza čez Litijo, Konjeniški klub Liti j a je vodil sprevod dedka Mraza do Športne dvorane Litija, gospod Sirk - kočijaž je pripeljal dedka Mraza, gospod Dragar je poskrbel za dobro vidnost kočije dedka Mraza, nekateri zvesti sponzorji so prispevali nekaj finančnih sredstev, prostovoljke in prostovoljci Društva prijateljev mladine so poskrbeli za organizacijo in izvedbo dogodka. Vsem zgoraj naštetim se iskreno zahvaljujem! Tina NAGLIČ Dedek Mraz seje ustavil tudi v Knjižnici Litija Litijski izgnanci smo zborovali 15. decembra 2004 smo se kot vsako leto zbrali na občnem zboru in pregledali celoletno delo. Pričeli smo s kratkim kulturnim programom, v katerem so sodelovali pevska skupina IZGNANCI z Dol, gospa Magda Juvan in harmonikar Anže Zavrl. Po pregledu opravljenega dela in finančnem poročilu, smo izvedli tudi volitve, ker je minilo štiriletno obdobje. Na svojo željo so se zamenjale tri članice upravnega odbora. Rdeči križ pred novim letom Srečanje večjih družin josef Pieper je zapisal: »Ljubiti pomeni reči: kako čudovito je, da obstajaš«. Kolikokrat so podobne besede izgovorjene iz ust staršev, ki imajo v sebi toliko ljubezni, da zmorejo pet ali večkrat reči življenju »DA«, ki zmorejo toliko ljubezni, da se veselijo sreče svojih otrok, da zmorejo biti luč in toplina za vso svojo družino. V OZRK Litija skušamo nesebično prisluhniti tem malo večjim družinam, zato pripravimo prednovoletno srečanje in jih skromno obdarimo. Žal število teh družin ni prav veliko - po podatkih CSD jih je bilo v preteklem letu na področju občine Litija in občine Šmartno pri Litiji le trinajst in te smo, kot že rečeno, 29. decembra povabili na srečanje. Razveseljivo je že to, da število takšnih družin ne upada - ko v eni otroci odrastejo, se nova življenja porajajo v drugi in dozorevajo v dobre ljudi zaradi resnične ljubezni in razdajanja staršev. Na natečaj »Pomoč človeku v stiski«, ki ga je v tednu RK izvedlo OZ RK Litija so se odzvali tudi otroci iz vrtca Jurček iz Jevnice. Za njihovo sodelovanje smo se jim hoteli nekako oddolžiti, zato smo jih obiskali kar v njihovi učilnici in jih obdarili z igračami, sokom in sladkimi dobrotami. Ob pogovoru so nam obljubili, da bodo, ko odrastejo, nesebično stopili na pot prostovoljstva in humanitarnosti - dober zgled imajo v svojih vzgojiteljicah in marsikateri tudi v svojih starših. Seveda pase bodo do takrat še nekajkrat radi odzvali na podobne natečaje. Hvala vam, otroci. »Človek, rad te imam« Posreduj to naprej z besedami ali brez besed: s smehljajem, s stiskom roke, z besedo mm priznanja, z objemom, s poljubom ali z zvezdo v očeh. Posreduj to drugim s tisoč drobnimi pozornostmi, vsak dan znova..s čisto majhno pozornostjo smo se na OZRK Litija dotaknili src tistih otrok, ki s svojo drugačnostjo v nas vzbujajo pozornost, oni sami pa hrepenijo le po ljubezni, smehljaju.Obiskali smo OŠ Litija, Podružnico s prilagojenim programom in vseh petdeset otrok skromno obdarili. Glavna tema na občnem zboru je bila zdravstveno zavarovanje in rente, ki jih izgnanci prejemamo. Na ustavno sodišče je bilo namreč poslano vprašanje o legitimnosti le-teh. Mnenje vseh prisotnih je bilo, da so rente na vsak način legitimne in le majhno priznanje za preslano gorje. Proti razveljavitvi tega zakona pa se lahko upiramo le z množičnim članstvom v Društvu izgnancev Slovenije in s podporo našemu vodstvu z gospo Ivico Žnidaršič na čelu, ki nam je ta zakon priborilo. Zahtevali bomo, da Nemčija plača tudi drugi del dogovorjene odškodnine za prisilno delo v izgnanstvu. Zato pozivamo vse, ki prejemate rento, da se vključite v naše društvo in s tem pripomorete, da bomo slišni. En glas se ne sliši, tisoče glasov pa doni. Letos bo 60 let, odkar smo se vrnili iz izgnanstva. Zanamci morajo vedeti, kaj se je dogajalo med drugo svetovno vojno in imeti nepopačeno sliko takratnih dogodkov. Zato je v pripravi muzej izgnanstva v rajhenburških hlevih, skozi katere je šlo ve č kot 63.000 Slovencev, pregnanih v Srbijo, na Hrvaško in v nemška taborišča. Za uresničitev z--------------------------------x načrta je zbrano že 6 milijonov tolarjev, kar je, seveda, prema- LITIJSKI SREBRNIK spomin na pridobivanje srebra v litijski topilnici Primerno darilo za vsako priložnost! (kupite ga v litijski knjižnici) Fondacija Villa Litta lo. Zato apeliramo na vse slovenske izgnance, dav ta namen vsak primakne po 1.000 SIT. Ob tej priložnosti bo tudi Pošta Slovenije izdala spominske znamke, ki bodo spomin in opomin današnjim in bodočim rodovom. Ob dnevu izgnancev bo 4. junija 2005 republiška proslava v Brestanici, ki se je bomo udeležili tudi izgnanci litijske in šmarske občine. Prijave zbiramo v društveni pisarni. V počastitev te obletnice pa bo naše društvo razvito prapor. Tudi za to zbiramo sredstva in naprošamo vse člane, ki se še niso vključili v to akcijo, da pomagajo pri zbiranju le-teh. V taborišču Gerlachsheim v Nemčiji je bilo okoli 400 izgnancev iz naše občine. Na zgradbo, kjer so prebivali, nameravamo vgraditi spominsko ploščo s posvetilom, da ne bo pozabljeno trpljenje in ponižanje naših ljudi v času fašizma in nacizma. Za ta dogodek bomo organizirali avtobusni izlet in si med potjo ogledali tudi otok cvetja Mainau v Bodenskem jezeru in še druge zanimivosti. K nalogam v letošnjem letu štejemo tudi obiske bolnih in onemoglih članov ter vključevanje mlajših v naše vrste, zlasti svojce izgnancev. Pred nami je še veliko nalog, zato vas vabimo, da se nam priključite in z nami uresničite te cilje. Mojca MAČEK POR I AL NEPREMIČNINE Dejan Grošelj s.p., Graška c. 28/a, 1270 Litija Tel:01 /898 06 40, Fax:01/898 00 99, GSM: 041 344 285 e-mail: info@portalnepremicnine-sp.si spletni naslov: http://www.portalnepremicnine-sp.si AGENCIJA ZA POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI Zavarovana odškodninska odgovornost pri Zavarovalnici Triglav. 1= zavarovalnica triglav.d.d. • Posredovanje pri prodaji, nakupu, oddaji IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN e priprava pogodb • Kompletna izpeuava postopkov pri prenosu lastništva kovinopasarstvo MATOZ ROMAN s.p. Loška ulica 12,1270 Litija tel.: +386 41 635 362 roman.matoz@gmail.com Izdelava in montaža notranje opreme ter stopniščnih in balkonskih ograj iz barvnih kovin (inox, medenina) in železa Graška c. 41,1270 LITIJA Tel.: 01/898-00-70 GSM: 041-665-833 GSM: 041-687-342 •PRENOS LASTNIŠTVA VOZIL um mr mam m sumu mu • SPLOŠNI SERVIS VSE NA ENEM MESTU HITRO IN POCENI! Delovni čas: PON. - PET.: od 8.00-16.00 Tudi po nakupu ostanemo z vami! KNJIŽNICA LITIJA MAK 1270 LITIJA, Parmova 9 E-mail: knjiznica.litija@email.si Izposoja, informacije Litija: 01/898 05 80 Fax: 01/898 05 85 Izposoja Šmartno: 01/899 20 80 RAZSTAVA V torek, 25. januarja, bo ob 18. uri v Knjižnici Litija otvoritev likovne razstave Mire Rojc Praprotnik. Slikarka se je rodila 1927 na Zg. Logu. S slikarstvom se je pričela ukvarjati v krogu Univerze za tretje življenjsko obdobje. Pod vodstvom profesorjev je dozorela v izbrušeno in občutljivo ustvarjalko, ki ji je še posebej pri srcu narava. Udeležuje se najrazličnejših kolonij, kjer je prejela številne pohvale in nagrade. Razstavo si lahko ogledate do 26. februarja 2005. -MojA Knjižnica Predstavitev novih knjig Jožeta Sevljaka Skrivnost sedmih globin je nova mladinska knjiga, v kateri avtor Jože Sevljak razburljivo popiše pustolovščino treh Litijanov v podzemnih rovih rudnika. Predstavili jo bomo v četrtek, 10. februarja 2005, v Dvorani Kulturnega centra na Stavbah. Druga knjiga, zbirka zgodb oz. pravljic iz središča Slovenije, torej Vač in okolice, ki jih je avtor aktualno priredil in jim dal poseben oseben pečat, nosi naslov Kamnov škrat. Zgodbe in njihov nastanek bomo predstavili na Osnovni šoli Vače, 9- februarja 2005 ob 10. uri, ko bodo v programu sodelovali tudi tamkajšnji učenci. Obe predstavitvi Knjižnica Litija posveča slovenskemu kulturnemu prazniku. Vabimo Vas, da se jih udeležite, se ponovno srečate z avtorjem Jožetom Sevljakom, saj sta obe knjigi privlačno branje tudi za odrasle predvsem zaradi tematike, ki nam je Litijanom in okoličanom blizu. Predavanje Sporočilo vode Brez vode ni življenja, še več: voda je sposobna živo sprejemati ter prenašati informacije in čustva iz okolja. Japonski znanstvenik dr. Emoto je preučevanju vode ter njenemu vplivu na celice človeškega telesa posvetil večletni študij. Prišel je do zanimivih dognanj, ki jih predstavlja tudi po svetu. Diapozitive iz njegove knjige Sporočilo vode predstavlja v Sloveniji prevajalka knjige Irena Jarc ob diapozitivih kristalov vode. Vabimo Vas, da se o harmoniji, lepoti in raznolikosti sporočil vode seznanite v č etrtek, 3. februarja 2005, ob 18. uri v sejni sobi Občine Šmartno. Potopisno predavanje V torek, 15. februarja 2005, bo v Knjižnici Litija ob 19- uri potopisno predavanje Ivana Župiča, Evropski festivali: Pamplona, Benetke, Love parade... Ura pravljic - V februarju bostapravljični uri v torek, 22. februarja ob 18. uri v Knjižnici Litija, ter v sredo, 23. februarja ob 18. uri v Knjižnici Šmartno. Otrok je kot nepopisan list, ki uzre prvo luč sveta, in zajame življenje z veliko žlico. Skrivnost je v njem samem, je tisto, kar je. Ne pretvarja se, se veseli in radosti. Kaj tudi ne? Prednovoletni čas je tisti pravi čas za veselje, ki je bilo tokrat dvojno. Igrica, ki so si jo ogledali, in darila, ki jih je prinesel dedek Mraz. Dole: Z igrico prižgali iskrice v očeh Štirje mladi, ki so si nadeli ime ŠPD teater, so se zbrali, razmislili. Nina je priredila tekst, vsak »doložil« svojo zamisel in bila je tu igra na odrskih deskah. Trije gimnazijci Sabina, Nina, Miha in devetošolec Jože so svojo pozitivno energijo sproščali tako, da so zaigrali najmlajšim. In občinstvo je bilo zahtevno, okoli 50 najmlajših in njihovih staršev. Vonj odra, pričakovanje dedka Mraza, občutek vznemirjenja in pričakovanja. Čeprav je zunaj deževalo in nič ni kazalo na zimo in sneg, je bilo v jedilnici šole občutiti praznični nemir. Vse to so nam pričarali člani skupine, ki so obudili tisto obdarovanje, ki je že skoraj šlo v pozabo. To so doma spletene nogavice, posušeno sadje, v papir zavita jabolka, orehi. V resnici je bilo vse preprosto, a tako lepo. Zahvala velja KS, ki je to organizirala, in skupini ŠPD teater. Jožica VRTAČNIK Utrinek iz zanimive potopisne knjige Mirana Juvančiča: »Z motorjem v preteklost-Sibirija« Pot domov je najbolj žalosten trenutek vsega potovanja. No, sedaj bova pa tri dni in pol in preko pet tisoč kilometrov, v vlaku predla kakor mačka! Pobralo me bo od statike in dolgočasja. Mesec potovanja. Trideseti dan! Kot maša za pokojnim. Toliko je bilo na voljo letnega dopusta. Sobota. Kmalu bo večer. Prespala bova noč. Potem bo jutro. Dan se bo vlekel kakor j ara kača. Pa spet večer... In še eden... In še eden! Bog mi daj moči, da ne znorim. Toliko časa zaprta v kupeju. Sedaj šele razumem, zakaj pobegnejo restantje. Štiri stene, dve dolgi, dve kratki, strop in pod... To je stvar, ki me najbolj utesnjuje v življenju. Rad imam prostost. To sem ljubil že v mladosti, ko sem namesto v hlev k živini, raje pobegnil na potepanje po vasi, kot bi zbiral izgubljene krave. Nadloga, ki me pesti že vse življenje. Sedaj bom pa tri dni in pol zaprt kot zver v svoji kletki. Nadloga sakramenska! Vlak se je pa pozibaval. Pozibaval in ponovno pozibaval. Preko pet tisoč kilometrov se je pozibaval. Jaz pa sem vso pot vedel, kakšen je utrip srca, ki mi desetletja pridno služi. Prvič v življenju, odkar sva z Majdo skupaj, pa sem začutil, daje naklonjen le motorju v prvem vagonu, neposredno za lokomotivo. Še dobro, da tega ni čutila. Sicer bi me sredi Sibirije katapultirala v tajgo. Na sto devetindvajsetem kilometru od Tajšeta. Natanko tam, kjer smo jedli marmelado in se zabavali s črpalkarjem brez srajce. Nekaj mesecev bi še šlo. Kaj pa potem, ko je minus petdeset stopinj, kot je dejal. Potem bi jo pa prosil odpuščanja in preklical vsako naklonjenost in vzgibe do motorja. Takšna pot človeka spremeni. Predvsem od znotraj. Tvoje razmišljanje, reakcije, vedenje in kaj še vse... In kdor tega ne razume, ni popotna duša. Miran JUVANČIČ Miran Juvančič Z motorjem v preteklost -SIBIRIJA Knjiga je zanimivo potopisno branje, v katerega je avtor vpletel zgodbo svojega deda, ki je bojeval svojo bitko za življenje v sibirskih prostranstvih med prvo svetovno vojno. Knjiga ima 240 strani in vsebuje preko 150 barvnih fotografij. Lahko jo naročite v Tiskarni AC0 po telefonu; 01/898-38-43 ali po elektronski pošti: tiskarna.aco@siol.net. Cena knjige je 4.950,00 SIT (vključno z DDV) Delovni čas: | ► PUSTNE MASKE | NEDELJA: od 7.30 do 11.30 ure • Tel.: (01) 8963-230 Kmetijsko gozdarska zadruga Litija Od ponedeljka do petka: od 7.30 do 20.00 ure • sobota: od 7.30 do 18.00 ure tete PONUDBA /n UGODNE CENE ► SVEŽI KROFI | Jerebova 14, Litija SitiitiZallill# Tel.: 01/8980-360 — www.biro2000.si ------------------------------- VLY[fl jJimlr m da 1 B STORITVE OPRAVLJAMO $ rja / i \ m kLUS STROKOVNO AŽURNO KVALITETNO z vsemi evidencami (obračun plač, priprava virmanov, položnic, faktur in DDV) ZA POGODBE SKLENJENE d0l5. FEBRUARJA NUDIMO 1 MESEC BREZPLAČNIH KNJIGOVODSKIH STORITEV! ZIK KULTURNI CENTER Litija Trg na Stavbah 8a, tel.: 01898 02 70 OTROŠKE MATINEJE in dobre komedije, imeli priložnost ogledati si V mesecu decembru sta bili na PredsVav0 Elizabeta je zagreta v izvedbi Teatra 55. programu dve predstavi za naše najmlajše. 11. *§ra*c*iS0 publiko, ki je tokrat zasedla vse sedeže v decembra so si otroci ogledali kako MIŠKA MINKA dvorani, nasmejali do solz. Močan aplavz je to tudi PRAZNUJE SVOJ ROJSTNI DAN. Z igrico se jim je Potrdil' predstavilo Družinsko gledališče KOLENC, pri katerih naši najmlajši vedno napolnijo dvorano. RAZSTAVE V mesecu decembru, sta bili v prostorih občinske 18. decembra pa je naše male obiskovalce navdušila avle kar dve različni razstavi, klovnesa Eva Š. Maurer s prijateljicama Ano in 1. SPOROČILA RK SKOZI ČAS - tematika - prikaz Matejo, s predstavo POJOČI CIRKUS. Predstava je vizualnih sporočil RK. bila navihana, prepredena z žongliranjem, petjem 2. ROČNA DELA - KVAČKANJE - tematika - uporabni in plesom. Po predstavi so otroci zaplesali s klovneso in dekorativni predmeti, in se preizkusili z žongliranjem, kar jim je bilo v Na vsaki otvoritvi smo pripravili kratek kulturni preveliko zadovoljstvo. gram, razstave pa so bile odprte za javnost najmanj 14 dni. ABONMA V decembru so vsi ljubitelji gledališkega abonmaja ^ ' Kolektiv Kulturnega centra DOLE PRI LITIJI: BOŽiČIH kOliCClt Že osmi zaporedni božični koncert so 26.12.2004 oblikovali domači mladi ustvarjalci: Mladinski pevski zbor “Zlati Žarek” in otroški pevski zbor “Sončnice” pod vodstvom Petre Tekavec ter dramska skupina “Backi”. Slišali smo pester izbor pesmi iz svetovne zakladnice prijetnih božičnih melodij, nastop pevcev pa so uokvirili mladi igralci pod mentorstvom Mateje Hribar z izvirno božično zgodbo Jožeka Ajdiška. Kljub turobnemu vremenu - namesto snežink je zunaj plesala megla - so ustvarili prijeten praznični večer in navdušili lepo število obiskovalcev v dolski cerkvi. V soboto 8.1.2005 smo bili priča še enemu prijetnemu druženju v dvorani Farnega doma. Z izvirno božično zgodbo Supernova ZZX-04b se je predstavila Ribniška mladinska skupina. Po predstavi s pomenljivim sporočilom in čarobnimi svetlobnimi efekti, so se mladi ustvarjalci še malo razvedrili, izmenjali izkušnje in se dogovorili za sodelovanje. V nedeljo 9-1.2004 pa so mladi pevci in igralci z Dol nastopili v veličastni cerkvi v Ribnici. Topel sprejem in prijeten zaključek sta še spodbudila željo po sodelovanju in srečevanju. Stane KMETIČ Mona Lisa in razstava Decembra, ko se stopnjuje delovna, predpraznična in nakupovalna evforija, se Je prav prileglo vabilo, da se 16. decembra zvečer udeležim otvoritvene razstave slik MARIJE MURN -MIŠE in TATJANE LESJAK v restavraciji Mona Lisa v Litiji. Ko sem stopila v prijeten ambient obsijan s svečami, sem si rekla: “Kakšni dobri akvareli!” Vendar sem po krajši predstavitvi, ki jo je pripravila gospa Joža Ocepek, ugotovila, da to sploh niso akvareli. Človek se ob Tatjaninih slikah pomiri in začuti nežnost in zasanjanost barvnih in svetlostnih odtenkov pastelnih kred. Prefinjeno jih je znala nanesti na motive cvetja v šopkih rož. Kompozicija na večini njenih del je centralno postavljena in umirjena. Avtorica se je do fines poglobila v detajle cvetov, cvetov, ki jih bomo zalivali z zasanjanimi pogledi in ti nikoli ne bodo oveneli. Pravo nasprotje pa so slike v oljnih in akrilnih tehnikah ustvarjalke Miše, ki predstavi celo paleto pestrih in močnih barv. Njene slike zaživijo v sončnih in toplih tonih, kar se odraža tudi v njenem temperamentu, živahnosti in pozitivni energiji, ki dobesedno vre iz nje. Miša ima hkrati še dve samostojni razstavi, in sicer akte v gostilni Dva fazana na Dunajski cesti v Ljubljani ter v domu starejših občanov na Poljanski cesti, prav tako v Ljubljani. > Vse razstave bodo na ogled do konca januarja 2005. Naj dodam, da je ta članek napisan na poti iz Benetk, kjer sem si ogledala razstavo ob 100. obletnici rojstva španskega slikarja Salvadorja Dalija. On je v svoj dnevnik med drugim napisal: “Zjutraj, ko se zbudim, sem srečen, da sem Salvador Dali. Biti genij ni dovolj, ampak je potrebno trdo delo, da postaneš umetnik.” Nasvet bralcem: Kdorkoli si, se ceni in z delom dokaži, da si to Ti! POSVET 0 NADALJNJEM DELOVANJU ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE LITIJA Zveza kulturnih društev Litija (ZKD) je dne 1.decembra 2004 pripravila posvet kulturnih društev, ki delujejo v občini litija. Prisotnih je bilo več kot 30 predsednikov, tajnikov društev in vodij sekcij. Dnevni red je bil pester, saj se je razprava vodila predvsem o Strategiji ZKD Slovenije 2005 - 2010, Strategiji sistemskega razvoja nevladnih organizacij za obdobje 2003 -2008, informacija o pripravi Pravilnika o sofinanciranju programov in dejavnosti na področju ljubiteljske kulture v občini Litija, veliko pozornosti pa so sodelujoči namenili tudi uskladitvi Statuta ZKD Litija. Strategija ugotavlja, kakšna škoda je povzročena za ZKD, potem ko je bil ustanovljen Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD). Vsi, ki delamo na področju kulture smo davkoplačevalci, vendar so državna sredstva namenjena le eni strani. Posledica tega je, da je veliko ustvarjalnih ljudi postalo apatičnih. Uvedeni dualizem za eno področje je nesmiseln. Ker je stanje nevzdržno, je nujno sistem spremeniti tako, da bodo imeli ustvarjalci ljubiteljske kulture enake priložnosti in možnosti. Da citiram 5. člen Zakona o javnem skladu, ki pravi: Sklad opravlja predvsem naslednje naloge: Izvaja nacionalni kulturni program v delu, ki pokriva ljubiteljske kulturne dejavnosti ter spremlja in analizira stanje s svojega delovnega področja; Financira in sofinancira ljubiteljske kulturne programe iz sredstev sklada; Nadzoruje delo in porabo javnih sredstev izvajalcev nacionalnega kulturnega programa na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti; Zbira predloge za financiranja oziroma sofinanciranja programov in projektov s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti z javnimi razpisi; Sklepa z izbranimi izvajalci teh programov oziroma projektov pogodbe o financiranju oziroma sofinanciranju; Zagotavlja strokovno-organizacijsko pomoč ljubiteljskim kulturnim društvom oziroma njihovim zvezam, skupinam in posameznikom pri izvajanju njihovih ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in pomoč lokalnim skupnostim pri zagotavljanju pogojev za izvedbo kulturnih prireditev na območju izpostav; Zagotavlja administrativno-strokovno pomoč zvezam kulturnih društev, ki opravljajo skupne naloge za svoje članice; Načrtuje in izvaja sodelovanje s tujimi sorodnimi organizacijami; Skrbi za izobraževalne programe s kulturnega področja; Promovira dosežke s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in posreduje kulturno produkcijo; Izdaja publikacije s svojega delovnega področja. Kaj natančno od vseh teh stvari JSKD (ne)dela, presodite sami. Prav tako krovni zakon - Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, v svojem 23. členu lepo določa način financiranja javnih skladov in javnih agencij, kateri so ustanovljeni s strani države. Skladi in agencije so določeni kot posredni proračunski uporabniki in pridobivajo finančna sredstva na podlagi potrjenih letnih programov dela s strani ustanovitelja, v tem primeru neposredno iz sredstev državnega proračuna za kulturo, ki so namenjena ljubiteljski kulturni dejavnosti in ne iz sredstev proračuna ljubiteljske kulture na občinskem nivoju. PROBLEMATIKA DELOVANJA LITIJSKIH DRUŠTEV - je v tem, da nimajo skupnega prostora in so zato registrirana tudi na privatnih naslovih. Potrebno bi bilo najti prostor, ki bi vsa ta društva povezal na enem mestu. V teh prostorih bi delovala tudi ZKD in morebiti še katera druga društva in organizacije, ki bi se kasneje po dogovoru priključila. Seveda pa bi bilo v tej pisarni potrebno zaposliti človeka, ki bi skrbel za vso koordinacijo med društvi in ZKD. Vsekakor bi ta oseba lahko v korist mesta Litija opravljala še marsikatere druga dela in naloge. PRIREDITEV NAŠI DOSEŽKI Na posvetu smo bili prisotni seznanjeni s potekom priprav na prireditev Naši dosežki, ki bo 12.02.2005 ob 18. uri v Litiji, v dvorani na Stavbah. Letos bodo gostje prireditve porabski Slovenci, ki bodo pripravili tudi del programa vključno s slavnostnim govornikom. S strani predsednika smo bili člani vseh društev povabljeni na prireditev, saj je to prireditev nas vseh in jo je zato potrebno podpreti z udeležbo v programu, kakor tudi s prisotnostjo na sami prireditvi. Naj zaključim z mislijo, ki jo je predsednik g. Gorenc Jože sicer povedal v samem uvodu posveta: »Čas je, da strnemo svoje vrste, poenotimo svoja razmišljanja in da za vodenje ZKD Litija izberemo ljudi, katerim zaupamo, da imajo sposobnosti ter pripravljenost za delovanje na tem področju. Zato je potrebno, da se skliče programsko-volilna konferenca in današnja številčna prisotnost daje tudi priložnost, da to naredimo. Potrebno pa bo preseči ozka razmišljanja posameznikov in odpreti možnost za delovanje pod enakimi pogoji vsem, ki delujejo v ljubiteljski kulturi.« Marija BREGAR-HOSTNIK Tilen VIDIC, KUD enXen GOSTILNA IN PIZZER1A Graška c. 64,1270 Litija, tel.: 01/898 00 00, 898 00 01 Ugodna nedeljska kosila. ]3>b=Z Strategija sistemskega razvoja nevladnih organizacij v Sloveniji za obdobje 2003 - 2000 Pa smo končno prišli vsaj do osnutka prve »evropske« strategije na področju razvoja nevladnih organizacij v Sloveniji, katera je rezultat projekta, ki se je pričel pripravljati na pobudo štirih organizacij (CNVOS, PIC, ŠENT in UMAN0TERA) in ob podpori mednarodne organizacije TRUST FOR CIVIL SOCIETV in CEE. Osrednji namen strategije je oblikovanje strateškega okvirja za sistemski razvoj nevladnega sektorja v Sloveniji, v letih 2003 do 2008, prav tako pa strategija opredeljuje skupno poslanstvo, vizijo, strateška razvojna področja oz. prioritetna področja delovanja ter projekte rasti in razvoja nevladnega sektorja. Vse to pa temelji na osnovnem izhodišču, da nevladni sektor, neodvisno od državnega in gospodarskega sektorja, predstavlja steber sodobne družbe, z lastno identiteto in socialno funkcijo, ki izpoljnjuje funkcijo izgradnje skupnosti in demokratičnosti, varnostno funkcijo, funkcijo izražanja, inovacijsko in storitveno funkcijo. Naj omenim nekatere prednosti pri delovanju nevladnih organizacij, katere se izražajo predvsem v fleksibilnosti, kreativnosti, inovativnosti, vzdržljivosti in iznajdljivosti, finančni učinkovitosti, socialnem kapitalu (ekspertno znanje in izkušnje), neodvisnosti, mednarodnem sodelovanju....Prav tako ima nevladni sektor v prihodnjem delovanju tudi mnoge priložnosti kot je pripravljenost vlade RS za sodelovanje z nevladnim sektorjem, možnost financiranja s strani EU, novo-izdelan osnutek strategije dela, prihod Trust Fundacije v Slovenijo, vzpostavitev konstrukta nevladnih organizacij na strani vlade itd. Sami vidimo slabosti in nevarnosti nevladnega sektorja predvsem v nedorečeni zakonodaji, ki se nanaša na statusne in davčne olajšave, še ne definiran status sektorja in pojma nevladne organizacije, negativen odnos s strani države, neučinkovito delovanje Komisije vlade za sodelovanje z nevladnimi organizacijami kot tudi slaba promocija dela sektorja, slabo razvite informacijske, komunikacijske in odločevalske forme, izgubljanje motivacije in elana zaradi izčrpavanja ter težavnost pri merjenju učinkovitosti in kvalitete nevladnega sektorja. Vizija nevladnega sektorja v prihodnosti je usmerjena predvsem v to, da se znebi podrejenega položaja in preide v delo kot enakovredni partner javnemu in gospo-daskemu sektorju, pri tem pa bo nevladni sektor deloval kot socialni akter, ki se bo vključeval na vseh nivojih družbenega življenja, na nivojih, ki bodo sposobni predstavljati interese državljank in državljanov, s svojo aktivnostjo pa bi zagotavljal demokratičen razvoj in stabilnost države. Globalne strategije nevladnega sektorja predstavljajo strateške usmeritve in cilje sektorja nevladnih organizacij, skupno definiranih triindvajset strateških usmeritev in ciljev, ki so razdeljeni na področje »pogojev« (strategije za izboljšanje oz. ureditev možnosti delovanja nevladnih organizacij) in področje »odnosov« (strategije nevladnih organizacij glede na njihovo sodelovanje z drugimi organi in organizacijami). Naj naštejem nekaj globalnih strategij in vizij nevladnega sektorja kot so povezanosti nevladnih organizacij pri zakonodaji (statusna in področna zakonodaja, davčna zakonodaja), financiranju (proračunski, gospodarski viri, sofinanciranje, mednarodni viri), infrastrukturi (kadri, podporne storitve, informacijske tehnologije), standardih (kakovost, klasifikacija, etika), državnih in lokalnih organih (partnerski odnosi, nacionalni program razvoja nevladnih organizacij, nacionalna konferenca, mednarodne delegacije) ter samo povezovanje vseh nevladnih organizacij (mreženje, .mednarodno povezovanje, forum, mediji, sistem vzgoje in izobraževanja, festival nevladnih organizacij). Čeprav je vlada RS omenjeni dokument že sprejela leta 2003, pa je bil v Litiji konec leta 2004 šele prvi posvet na to temo, na katerem se je omenjena strategija obravnavala, pa ne na občinskem nivoju in njihovo pobudo, kot bi bilo to potrebno, ampak na posvetu društev, članov Zveze kulturnih društev občine Litija, za katere bi pridobitev strategije pomenilo boljšo povezanost, boljše pogoje delovanja, ki bi bili urejeni z zakoni, ter kvalitetnejše delo, ki pa bi bilo v javnosti dobro predstavljeno oziroma ovrednoteno. Boris OBOLNAR, KUD Čurkelj Računalnik za Urško V četrtek, 23. 12. 2004, je bila realizirana skupna dobrodelna akcija Lions kluba Litija, Društva Sožitje Litija in Šmartno in Osnovne šole Gradec.Urškina mamica, Mojca Renko, je s prošnjo za računalnik vzpodbudila Lions klub, ki je zagotovil računalnik in Društvo Sožitje, ki je kupilo računalniško mizico. Akciji se je pridružila tudi Osnovna šola Gradec, ki je zagotovila tiskalnik in strokovno pomoč. Marjeta MLAKAR-AGREŽ sob: 9.DO- 12.00 pon - pet: 9.00-12.00 15.00-19.00 SF-geflMJlZIimMA TRSOVIMA 'SA K^ELES ŽI¥ALI Vsem članom Sožitja Litija, članom Lions kluba Litija ter OŠ Gradec se iskreno zahvaljujemo za pomoč ob nakupu računalnika in tiskalnika. Posebna zahvala pa gre tudi Marjeti Agrež Mlakar, Aniti Mirjanič in Zoranu Šmidu za izkazan interes. Vsem še enkrat iskrena hvala! Družina RENKO ZAHVALA ZA POMOČ Vsem darovalcem se zahvaljujemo za prispevke, ki ste jih namenili Društvu proti mučenju živali Trbovlje. Mateja Šimenc s.p. [Tel.: 01/8981-1270 LITIJA, VALVAZORJEV TRG 19 Rdeči križ Slovenije OBMOČNO “4 Im ZDRUŽENJE LITIJA, Trg na Stavbah 1,1270 Lilija Obvestilo Po 33. členu statuta Območnega združenja Rdečega križa Litija krajevni odbori KORK skrbijo za opravljanje sprejetih nalog, med temi je tudi skrb za pobiranje članarine in prostovoljnih prispevkov. Vse krajevne organizacije RK si zadajo nalogo, da prostovoljci organizacije RK v prvih mesecih novega leta to nalogo izvedejo. Podajo se od vrat do vrat in pobirajo članarino oziroma poprosijo za članstvo. Članarina je pomemben vir za delo vsake KORK, da pa bi se izognili različnim nepravilnostim (ki se tudi dogajajo), smo se odločili, da vas seznanimo o naslednjem: - vsak prostovoljec, ki pobira članarino se mora predstaviti in pokazati pooblastilo za zbiranje članarine, - voditi mora natančno evidenco o pobrani članarini. št.... , L / ) Območno združenje RKS L n i ja POOBLAŠČA za zbiranje članarine in prostovoljnih prispevkov na območju Pooblastilo velja za čas Obrazec - pooblastilo za pobiranje članarine eiemornsmnciK OSNOVNA SOLA GRADEC BEVKOVA 3 1270 LITIJA VPIS OTROK, ROJENIH LETA 1999, V PRVI RAZRED DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE OŠ GRADEC (matična šola): 14.02.2005 od 13. do 17. ure 15.02.2005 od 13. do 17. ure 16.02.2005 od 08. do 13. ure Vpis bo v prizidku osnovne šole (vhod razredne stopnje), v sobi pedagoginje. Na PODRUŽNIČNIH ŠOLAH bo vois potekal do naslednjem razporedu: PŠ VAČE: 15.02.2005 od 17. do 18. ure PŠ HOTIČ, JEVNICA, KRESNICE: 14.02.2005 od 17. do 18. ure ■ * Ob vpisu bodo potekale tudi delavnice za otroke.\ ^ Dodatne informacije: telefon: 8983-200, 8983-953 1 4. mTi. • V* Iva Slabe, ravnateljica Renata Babšek, dipl.soc.del. Miro Petek s.p. Kresnice 78 1281 Kresnice GSM:041-744-631 GSM:041-546-837 Izvajanje elektroinštalacijskih del Prodaja in montaža sekcijskih garažnih vrat Izvedba dvoriščnih drsnih vrat www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si OPRAVIČILO V decemberski številki Občana je pri ZAHVALI za ANTON-A RAZORŠKA prišlo do napake pri priimku - napisano Razoršoka. Prizadetim se za napako opravičujemo. Uredništvo Občana fflOBe® Un ‘D2Ž7® HEjjjtu (MLs (Ms ®fl/©®8§=&2® Sporočilo dopisnikom in bralcem Uredništvo si pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Ljudska univerza Trg na Stavbah 8a Tel. št.: 8980-570 RAZPISUJE izredni vpis v naslednja izobraževalna programa: IV. STOPNJA 1. Prekvalifikacija in dokvalifikacija v trgovca Pogoj za vpis: končana ali nedokončana katera koli šola IV. ali V. stopnje. Izobraževanje traja en semester in se bo pričelo v drugi polovici februarja. V. STOPNJA 1. Ekonomski tehnik PTI - poklic: ekonomski tehnik Pogoj za vpis je končana šola za prodajalce. Izobraževanje traja dve leti. 2. Ekonomski tehnik - prekvalifikacija in dokvalifikacija. Pogoj za vpis je končana oz. nedokončana šola V. stopnje. Izobraževanje traja dva oz. 3 semestre. Pouk se bo pričel v začetku marca 2005. Prijavite se lahko osebno na ljudski univerzi vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure ali po telefonu št. 8980-570. Vabljeni! rcASOPis (.OGLAŠEVANJE 2005 CENIK Objava na notranjih straneh: 1cm = 140 SIT + DDV Objava na prvi strani: 1cm = 280 SIT + DDV ZAHVALA in V SPOMIN: 11.000 SIT + DDV CELA STRAN VELIKOST: 40 cm X 27,5 cm CENA brez DDV 154.000 SIT / (Cona ve//e z* vsa strini, rman za prvo strin, kije 100\ dratjal) 1/2 STRANI VELIKOST: 19,2 cm X 27,5 cm {Cena valja za vse strini, ruaritt prvo stran, ki jo 100\ dratjal) CENA brez DDV 77.000 SIT CENA brez DDV 38.500 SIT 1/4 STRANI VELjKOST: l*2c\ /13,8 cm \ (Cene velja za vsa strani, man ta prvo stran, kija IOO\ Oratjal) Rok za oddajo gradiva za objavo je do 10. dne v mesecu. Če se predhodno dogovorimo za objavo, lahko oddate oglas tudi z dvo ali tridnevno zamudo. Za vse tehnične podrobnosti se naknadno dogovorita naročnik in izdajatelj časopisa. Cenik velja od 1.2.2005. Zaporedna objava v časopisu: 10%POPUST TISKARNA ACO LITIJA C.D.K. 39,1270 Litija e-pošta: tiskarna.aco@siol.net Tel.: 01/898 38 43 01/899 53 53 Fax: 01/899 53 54 GSM: 041 719 444 Uredništvo Občana mali oglas V NAJEM ODDAM dvo in pol sobno,opremljeno stanovanje na Stavbah v izmeri 72m2, z etažno centralno ter dvema balkonoma, v drugem nadstropju. Cena po dogovoru. Za dodatne informacije pokličite na telefon: 01/8984-626 ali GSM: 041-991-283 & <3B> daimox --vH-:—t—— NOVO: izdelava CAR-TATTOOJEV GSM: 041-482-570 041-344-292 tel.: 8985-044 tel./fax: 01/8977-942 e-mail: dajmox@siol.net motorek.videc@siol.net ha fzereo ptseuo z>vfctc motivov: ueii.piize.tnzAeiOH ih mistic stil ATRISAILTtVHe PESIGH L1H11E HA KAMIOHI« MAHJŠI TATTOO (iHALL), 1SAZHI LOGOTIPI Za vse tiste, ki žeiite postati vidni! - izdelava logotipov in napisov iz samolepilnih folij - izdelava transparentov (možnost najema) - usmerjevalni panoji - izdelava raznih nalepk (tudi magnetnih) - poslikava osebnih in tovornih vozil, plovil... - izdelava reklamnih, svetlobnih in obcestnih tabel ter opozorilcev - grafično opremljanje lokalov, izložb, vitrin... - celostna podoba podjetij _ - izdelava unikatnih izdelkov iz naravnih materialov (kovina, les, kamen...) - popravilo avto in moto plastike - izdelava raznih zastav (z nosilci) Za deklico vem, za deklico vem, mlado kot šipek v cvetu, kuštravo kot aprilski oblak v vihravem pomladnem letu. Za deklico vem, za deklico vem. Da ne bi vedel zanjo! Odkar sem pogledal ji v svetle oči, dan in noč mislim nanjo. Odkar vem zanjo, imajo dnevi modre oči, veter šumi njen glas in rože njene besede govore. (I.Minatti) V SPOMIN REBEKI MESERKO roj. ŽELEZNIK 1971 - 2000 Ne, ne iščite me tam, kjer me ni. Živim sklonjena nad zemljo, zato se sklonite tudi vi. Ne, ne iščite me v velikih salonih, kjer me ni, kjer ne morem biti. Prisluhnite mi; In če še slišite moj glas, in če še zmeraj glasno pojem, je to zato, ker nočem umreti! (Rebeka Meserko) Nocoj je v srcu znova zabolelo. Ob tvoji pesmi se vzdramil je spomin. Kako le naj mu dopovem, da te nebo... Kako naj ga tolažim, ko mi je do solz hudo. (Silva Brank) Hvala vsem, ki se jo spomnite s prižgano svečko ali s toplo mislijo v srcu. Rebeka, radi Te imamo. Vsi tvoji. Veliko si želel narediti, veliko si storil, veliko je ostalo nedokončanega..., da naredimo drugi. V SLOVO možu, očetu in dedku FRANCU HOJAKU čevljarskemu mojstru iz Litije Žalujoči: vsi njegovi Tiho, prehitro si odšel, Črna zemljica te krije, Tam v tišini sladko spiš, V naših srcih še naprej živiš. V SPOMIN Le srce in duša vesta, kako boli, ko več te ni. V SPOMIN Mineva leto dni odkar te ni več med nami. POGREŠAMO TE. Mineva boleče leto, odkar nas je zapustil naš FRANCI ANŽUR Litija, (1922-2003) JANEZ JAKŠA Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate z lepo mislijo, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi Vsi njegovi Rad si imel življenje, boril si se, a zmanjkalo ti je moči in tiho, mimo zapri si oči. ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, očeta in starega ata JAKE GOLOBA 28.08. 1947 - 12.12. 2004 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekali ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje, sveče ter pomoč. Posebna zahvala je namenjena županu Mirku Kaplji za izrečene ganljive besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke ter trobentaču za zaigrano Tišino. Iskrena hvala tudi osebju Onkološkega inštituta in protibolečinske ambulante ter dr. Tanji Ptičar za vso skrb in pozornost v času njegove bolezni. Sredi dela in skrbi se rojeva čas, ko upočasnimo korak in zavijemo s ceste vsakdanjega hitenja. Natrgamo si rož počitka in okusimo mir dneva, ki blagodejno boža dušo. Kot tat se prikrade misel, ki jo razpnemo od morja do vznožja gora, čez vrhove in prek dolin, po strugah rek, čez gozdove, med ljudi... Spomin plava kot bel angel in v naročju domišljije riše nove podobe z željo, da bi postale resnične. V hramu naše notranjosti kipi življenje, ujeto v spone človeškega, vendar hrepeneče po neskončnem in večnem. (Tina Rot) V SPOMIN JANKO POTRBIN (1964- 2001) Hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate. Menda usoda je tako hotela, da te tako zgodaj nam je vzela, a kaj nam je pustila, večno žalost, a v srcu neozdravljivo bolečino. V SPOMIN Mineva dve leti odkar nas je zapustil dragi mož in oče JANEZ BRESKVAR 24.12.1971 -20.1.2003 Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate z lepo mislijo. Žalujoči: žena Boža, hčerka Iris in vnukinja Staša Vsi njegovi Njegovi: žena Milena in sinovi Boštjan, Blaž in Matej Le delo skrb in trpljenje, izpolnjevalo tvoje je življenje, pošle so ti moči in zaprl trudne si oči in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA ob boleči izgubi moža in očeta JOŽETA ZUPANČIČA po domače Mežnarjev Jože iz Mišjega dola 5, Šmartno pri Litiji Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, sv. maše in cerkvene namene. Posebna zahvala g. župniku Pavlu Špornu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Šentvida, trobentaču za zaigrano Tišino, Petri za lepe poslovilne besede in družini Perper iz Zaboršta. Iskrena hvala osebju Onkološkega inštituta in ORL za vso skrb v času njegove težke bolezni. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Njegovi: žena Rozi, sin Boštjan in hči Tatjana Pravijo, da čas celi rane, a tega časa od nikoder ni, ker duša in srce, še kar boli, boli. V SPOMIN BLANKI BIZJAK Mineva že peto leto kar si me zapustila, moja draga Blanka, a še vedno sem pri Tebi in s Teboj. Mami in vsi Tvoji Šele vpokoji tihem hladne hiše ki pelje vanjo temne pot poguba počije, smrt mu čela pot obriše. (dr. F. Prešeren) ZAHVALA V hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, a v srcih naših pa živiš. ob bolečem slovesu drage žene, mame, babice in prababice V SPOMIN MARIJE VALENČIČ iz Moravč pri Gabrovki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom, ki ste bili z nami na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče in nam izrekali sožalja. Zahvala tudi g. župniku za pogrebni obred, gospe Heleni Perko za poslovilne besede in moškemu zboru za zapete žalostinke. Vaše sočutje nam je lajšalo bolečino. Iskrena hvala vsem! Žalujoči vsi njeni 25. decembra 2004 je minilo 13 let odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek IVAN ZUPAN Gradišče 4 Dole pri Litiji Hvala vsem, ki se ga spominjate, nosite v srcih, mu prižigate sveče in prinesete rože. Žalujoči: žena Milka, hčeri Agi in Cvetka z družino, sin Franci z družino ter sin Brane Odšla si. Za vedno pa boš živela v naših srcih. ZAHVALA Ob bolečem slovesu od naše najdražje KATI CEGLAR Ponoviška c. 5 se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in g. župniku za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se osebju Doma Tišje, oddelku Ž 3 za vso nego in prim. doc. dr. Marku Kolšku za zdravljenje. Prav posebno se zahvaljujemo gospe Jožici Kraševec za družbo, pomoč in skrb v času njenega bivanja v Domu Tišje. Hvala osebju II. oddelka Infekcijske klinike KC in dr. Mojci Pirš za prijaznost in lajšanje bolečin v njenih zadnjih dneh. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi! Njeni najdražji Usodi nisi sam gospod; pospravi vse, pripravi se: ne veš, kdaj treba bo na pot. (Oton Župančič) i ZAHVALA V prvih dneh novega leta nas je zapustil dragi mož, oče, ded in praded ANTON BREGAR 1915-2005 Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem, še posebej sosedoma Tatjani in Darji, za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in maše. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku za opravljen obred in vsem, ki ste se nam pridružili ob zadnjem slovesu in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi NOVICE IZ OŠ GRADEC Projekt: MEHKEJŠI PREHOD IZ VRTCA V ŠOLO Na OŠ Gradec že 3. leto izvajamo projekt MEHKEJŠI PREHOD IZ VRTCA V ŠOLO. Nosilci le-tega so tretješolci s svojima razredničarkama. Naš temeljni namen je, da bodočim prvošolcem predstavimo šolo kot prijazno, zabavno, znanja polno ustanovo, ki bo njihov drugi dom prihodnjih 9 let. V ta namen bomo skozi celo šolsko leto organizirali različna srečanja tako v šoli kot tudi v vrtcu, na katerih se bodo spletle prijateljske vezi, katerih namen je, da si vsak otrok iz vrtca izbere spremljevalca iz 3. razreda, ki ga bo na 1. šolski dan pospremil na poti iz vrtca v šolo. V mesecu decembru smo tako na šoli že pripravili uvodno srečanje za bodoče prvošolčke. Otroci iz vrtca Medvedek so si s svojimi vzgojiteljicami ogledali predstavo Božični škrat v izvedbi gledališkega krožka učencev razredne stopnje naše šole, učenci 3. a razreda pa so jim ob plesu in spremljavi instrumentov zapeli pesem Zajček. Po končanem »uradnem delu« srečanja, so se nam otroci pridružili v učilnici, kjer smo jim pripravili različne igralne kotičke za risanje, barvanje, igro z lego in duplo kockami ter plišastimi igračkami. Ob koncu so nam otroci iz vrtca prijazno podarili voščilnico z motivom novoletne jelke, ki so jo seveda izdelali sami, mi pa smo za njih iz slanega testa oblikovali prašičke z željo, da jim v letu 2005 prinesejo čim več sreče. Dopoldan, poln smeha in veselja, je prehitro minil, vsi pa se že veselimo naslednjega srečanja. Maruša BOKAL NOVOLETNI SEJEM NA OŠ GRADEC Tako kot že vrsto let smo tudi letos na OŠ GRADEC učenci, starši in učitelji izdelali, lahko rečemo veliko unikatnih izdelkov, ki so jih učenci prodajali na NOVOLETNEM SEJMU. Denar od prodanih izdelkov je bil namenjen za ŠOLSKI SKLAD, torej za učence naše šole, ki so v stiski. Večina izdelkov je bilo unikatno delo učencev, ki so jih izdelali z željo, da bodo prav njihovi izdelki prodani. Nekaj izdelkov pa je bilo delo staršev, ki so jih izdelali na eni izmed delavnic za starše pod vodstvom učiteljev in akademskega slikarja g. MEGLIČA. Razstavljena stara kmečka orodja so popestrila sejemsko dogajanje ter nas popeljala nekaj desetletji nazaj. Klekljarice, pletar in predilec na kolovratu, ki je bil star več kot sto let, pa so nam prikazali služenje kruha v preteklosti. S takšnimi in podobnimi akcijami bomo na naši šoli še naprej pomagali tistim, ki pomoč potrebujejo. Alma PRIJATELJ 11. decembra 2004 je v mestu Pelhrimov na Češkem potekalo odprto prvenstvo v borbah. Taekvvondo klub Litija uspešen na Češkem Tekmovanja se je udeležilo okoli 300 tekmovalcev iz 6-ih držav. Litijski taekvvondo klub je svoje moči združil z ljubljanskim klubom Chagi in skupno so zasedli 1. mesto. Tekmovalci so tekmovali v treh starostnih skupinah (pionirji— 14 let, mladinci 15-18 let in člani nad 18 let) v različnih kilažah, pri čemer velja omeniti, da so pri članih in članicah veljale olimpijske kilaže, kar pomeni 10 kil razlike. Tekmovalci so bili ločeni tudi glede na pas, tako so bili nosilci rdeče črtice, rdečega in črnega pasu v skupini A, nižji pasovi pa v skupini B. REZULTATI: 1. mesta Manca Kolar Lara Amršek Maša Koprivnikar Špela Šinkovec Maruška Višnikar 2. mesta Nermin Rekanovič Klavdija Bercieri 3. mesta Karolina Aškerc Manca Vidmar Gašper Repina Dejan Gajič Amir Durakovič Polona Dobravec pionirka - 40 kg (B - skupina) ■ pionirka - 45 kg (A - skupina) ■ pionirka - 57 kg (A - skupina) ■ mladinka - 63 kg (A - skupina) ■ članica - 67 kg (A - skupina) - pionir - 55 kg (B - skupina) - članica - 57 kg (A - skupina) - pionirka - 40 kg (A - skupina) - mladinka - 55 kg (A - skupina) - mladinec - 55 kg (B - skupina) - mladinec - 55 kg (B - skupina) - mladinec - 63 kg (B - skupina) - članica - 67 kg (A - skupina) Tekmovanja se je udeležil tudi Gorazd Medved - mladinec - 63 kg (B - skupina), kateremu pa se kljub dobri borbi ni uspel uvrstiti med prve tri. TAEKVVONDO KLUB LITIJA December v OŠ Litija OŠ LITIJA Zadnji mesec v letu je bil poln aktivnosti učencev in učiteljev. Izdelovanje In prodaja novoletnih voščilnic je na Podružnici s prilagojenim programom že dolgoletna tradicija. Tudi tokrat je delo in prodaja potekala zelo uspešno. Izdelovanje ikeban je bilo omejeno na dva proizvodna dneva v zadnjem tednu pouka. V petek, 17.12. 2005, so povabili v šolo starše. V šolski knjižnici so jim pripravili darila z voščilom in čudovit novoletni program. Srečanje s starši so ob kavi in pecivu nadaljevali v razredih z roditeljskim sestankom in razgovorom o delu v šoli. V torek, 21.12. 2005, so se vsi učenci in učitelji odpeljali v Dom Tišje, kjer so jih zbrani pričakali starejši občani. Ogledali so si njihov kulturni program, ki je bil novoletno darilo in voščilo vsem varovancem. Za tiste, ki se proslave zaradi bolezni niso mogli udeležiti, so pripravili v šoli izdelane slike, ki jih bodo obesili k posteljam. Občinska organizacija Rdečega križa je ponovno vse učence podružnice presenetila z darili in jim polepšala praznovanje. Zadnji dan pouka v šolskem letu 2004 je bil za vsak oddelek nekaj posebnega. Učenci in razredniki so si pripravili svoje praznovanje, na svoj način. Marjeta MLAKAR - AGREŽ Vse za Belgijo, žal V petek 14 januarja seje pričel drugi del državnega malo nogometnega prvenstva. Po prvem delu je ekipa Svea Lesna Litija »pristala« na prvem mestu z 20 točkami iz devetih srečanj, tri več kot drugouvrščeni novinec v ligi Oplast iz Kobarida, ki jo je edini tudi v tem jesenskem delu premagal. Aktualni prvaki države so odigrali dve srečanji tudi neodločeno. V prvem krogu nadaljevanja so se pomerili z ekipo Kixa iz Ajdovščine, s to ekipo pa so se tudi udarili v četrfinalu pokala Slovenije ob izteku preteklega leta. Zmaga v Ajdovščini je Sveži prinesla uvrstitev v polfinale. Oziroma zaključni turnir najboljših štirih ekip, ki bo prvega vikenda marca v Tolminu. Znan je tudi nasprotnik, to bo kar drugouvrščena ekipa prvenstva Oplast iz Kobarida. Zmagovalec se bo uvrstil v finale pokala Slovenije, ki bo že naslednji dan. Drugi par polfinala je Puntar: Nazarje. Sicer pa so vse tekme, vsi treningi samo priprava na največji dogodek v zgodovini kluba in litijskega športa. To je polfinale evropskega klubskega pokala, ki bo na žalost potekalo v belgijskem mestu Charleroiu, nekaj kilometrov izven evropske prestolnice Bruslja ali če hočete 1250 kilometrov oddaljenem železarskem mestu, kjer domuje eden izmed treh nasprotnikov litijske ekipe Action 21. Le ta se je v tem, času okrepil z novima dvema brazilskima igralcema in najboljšim strelcem belgijskega prvenstva. Spomnimo naj vas, da sta druga dva nasprotnika evropski prvak Interviu Boomerang (s štirimi igralci španske reprezentance, ki je pred nekaj dnevi postala svetovni malo nogometni prvak) in prvak portugalske Sporting (trije igralci v reprezentanci, ki je bila peta na svetovnem prvenstvu) iz Lizbone. Kandidatura Svee ni uspela iz preprostih razlogov kot so velikost dvorane, Spiridom v Charleroiu ima 6500 sedežev, hotel poleg dvorane in vrsto medijev z direktnimi TV prenosi, kar seveda litijski klub kljub vsem željam, da bi zadevo speljal v Litiji ni imel, in verjetno tudi nikoli ne bo mogel ponuditi. Ker pa oddaljenost v primerjavi z Azerbajdžanom ni "velika" je že kar nekaj navijačev Litije napovedalo naskok na Charleroi. Kar se tiče novosti v klubu lahko zapišemo, da je v Rusijo odšel Primož Zorč, njegov novi klub je Norilsky Nikel, ki smo ga videli že tudi v Litiji in je četrti klub Rusije s petmilijonskim proračunom, evrov, da ne bo pomote. Nadomestilo za tega igralca so Lilijani poiskali v državnem reprezentantu Valdiju Lakoselcu in članu študentske reprezentance Slavenu Radiškoviču. Za vse, ki radi skačete po svetovnem spletu pa so v Svei pripravili novo spletno stran kluba. Seveda ste na to stran vabljeni tudi s kakšnim komentarjem, našli pa jo boste na naslovu: www.svea-lesna.com. Na njej pa boste našli tudi sveže novice in vse kar se tiče dogodkov v klubu. Stane KOKALJ Kup novih pokalov za (p odličen zaključek leta ^ Na slovesni podelitvi priznanj Teniške zveze Slovenije, ki je bila v decembru 2004, je Tenis klub AS Litija prejel prestižno priznanje za FAIR PLAV v letu 2004. Poleg tega je prejel oceno najhitreje rastočega teniškega kluba v Sloveniji (gledano z vidika tekmovalnih rezultatov). Na slovesni podelitvi priznanj Teniške zveze Slovenije, ki je bila v decembru 2004, je Tenis klub AS Litija prejel prestižno priznanje za FAIR PLAV v letu 2004. Poleg tega je prejel oceno najhitreje rastočega teniškega kluba v Sloveniji (gledano z vidika tekmovalnih rezultatov). In prav to oceno so vsi tekmovalci TK AS Litija, ki so se v decembru udeležili še zadnjih tekmovanj v letu 2004, potrdili s kopico novih pokalov in uspehov, ki so jih s tekmovanj po Sloveniji prinesli v Litijo. Do sedaj je bil to eden najuspešnejših tekmovalnih mesecev. Začnimo pri najmlajših. Ti so se v Ljubljani udeležili tekmovanja v kategoriji od 8 -11 let. Vrednost osvojenih pokalov na tem turnirju močno poveča tudi dejstvo, da je sodelovalo več kot 200 otrok iz cele Slovenije! A pokali so romali v Litijo. V kategoriji MINI TENIS je odlično^ 2.mesto osvojila Kolman Eva, 3.mesto pa Lukač Žana in pri dečkih Kokalj Grega. Žana in Grega pa sta bila med drugim med najmlajšimi udeleženci turnirja. V kategorji MIDI TENISA je v hudi konkurenci odlično odigral Tičar Tevž, ki je osvojil 3.mesto. Največ pa je pokazala Čuk Pia, ki se je udeležila svojega prvega turnirja v kategoriji VELIKI TENIS in osvojila odlično 2.mesto. V kategoriji do 12 let je Nastja Kolar zopet brez težav premagovala vse nasprotnice in prepričjivo osvojila 1 .mesto in to že drugič zapored v letošnji sezoni. Za tak podvig je le malo zmanjkalo Niku Razboršku, ki je v kategoriji dečkov do 12 let izgubil v finalu. Vendar Nika ta poraz ni potrl, še več, že takoj v naslednjih dneh mu je, na svojem prvem nastopu v kategoriji do 14 let, uspel preboj v čertfinale, potem ko je v drugem kolu ugnal četrtega nosilca turnirja. Nik ima kot prvi z lestvice do 12 let pravico do direktnega nastopa tudi Pia Čuk 2.mesto na srnjem prvem turnirju na "velikem tenisu" A m lobi PLANINSKI KOTIČEK PLANINSKA SEKCIJA DU NE MIRUJE Tradicionalnega novoletnega srečanja planinske sekcije DU Litija pri Kavšku na Goliščah se je 8.1. 2005 udeležilo 70 članov. Večina je prišla iz Pogonika, nekateri pa tudi iz Kresnic in celo iz Jevnice čez Janče. Vsi pa so se tudi med letom marljivo udeleževali izletov sekcije. Tako so v preteklem letu izvedli vseh 40 načrtovanih izletov in pohodov, na katerih je bilo kar 1857 udeležencev. Vodja sekcije Stane Jerebič vodi natančno statistiko udeležbe na izletih. Tako je v poseben zvezek za preteklo leto vpisal 147 imen, največkrat pa je bil križec, ki označuje udeležbo, narisan pri Ani in Jožetu Kukoviči ter Stanetu Jerebiču, ki so bili na izletih 33-krat. Sledijo jim Viktor Čebela, Jelka Podoreh ter Erika in Rado Zupančič, vsak od njih se je udeležil 31 izletov. Udeleženci novoletnega srečanja planinske sekcije DU Ves bogat program izletov so izvedli s sredstvi udeležencev, saj so finančno pomoč dobili le od Planinskega društva Litija. Tudi za letošnje leto so pripravili zanimiv in pester program, zato vabijo, da se jim pridružijo še novi člani, saj bo v njem vsak našel tudi nekaj zase. Na izletih in srečanjih ne manjka niti družabnosti, saj skupaj proslavijo rojstne dneve udeležencev. Tudi na Goliščah je bilo tako. Tokrat so družno nazdravili in zapeli Veri Voglar, Mariji Kos, Ivi Ključevšek in Jožetu Majcnu, ki praznujejo v teh dneh. Borut VUKOVIČ VABILO PRIJATELJEM JANČ PD Litija vabi vse, ki so v letu 2004 sodelovali v akciji Prijatelji Janč - janški prijatelji, na srečanje, ki bo v nedeljo, 30.1.2005, ob 11. uri v planinskem domu najančah. | nadaljevanje s I. strani \ LITIJANA OBRANILA SLOVENSKO ČAST A pustimo te zgodbe, katerim ni ne konca nc kraja. Raje povejmo, da bi na tak dogodek, ki je bil zabeležen nekajkrat zapored po vseh časopisih ter o njem govorijo celo v Odmevih, na litijskih tribunah pa so sedeli ljudje iz cele Slovenije, morala biti občina ponosna. Pa nič od tega. Še sama sreča, da je med Lilijani in litijskimi firmami še vedno nekaj takšnih, po domače jim pravimo »demokratični intuzijasti«, ki jim za Litijo ni tako malo mar. Res da, v Litiji še nekaj let ne bo bazena, kje je že tisti slavni litijski karneval, je pa zato tukaj boks: ZLATI RING LITIJE - Slovenija: Hrvaška. No in zgodilo se je, da litijska športna dvorana že dolgo časa ni bila tako polna, pred dvorano pa so prišli fantje v trenirkah, na katerih je pisalo Hrvaška. Poglej ga zlomka, in ti njihovi fantje, so kar pogledali, menda so mislili, da so prišli v sam Las Vegas in tako je bilo vse skozi, da so pohvale na račun organizacije kar deževale. In ko je z ringa zadonel žametni glas radijskega in televizijskega napovedovalca Ivana Lotriča, se je v litijskem Las Litiji začelo zares. Res da našim fantom v začetku ni šlo najbolje, je bilo pa toliko lepše videti, ko je prvo zmago za Slovenijo dosegel domačin Dejan Černe. »Konec dober, vse dobro,« pravijo. Za Černetom je za Slovenijo slavil še Bistričan Grega Lovišček, nato pa je slovenski super težkaš mehkega srca, Renato Kovač, (110 kilogramov in 195 cm) v drugi rundi na tla spravil Hrvata Denisa Hotiča. Slovensko čast je v zadnji borbi reševal domači adut Matevž Polak, ki se je v srednji kategoriji pomeril z Markom Dekaničem. Borbeni Polak je na navdušenje litijske publike z natančnimi direkti in aperkati Hrvata vse skozi silil v obrambni položaj in do četrte runde, ko je bil dvoboj prekinjen, je sodnik Hrvatu tudi v vsaki rundi štel. Ob enkratni zmagi je Polak Sloveniji prinesel neodločen izid, sebi pa titulo najboljšega domačega boksarja večera. Glavni selektor hrvaške reprezentance, Pero Tadič, ki je bil na podobnem dvoboju dveh boksarskih sosed sploh prvič, je bil poln pohval na račun organizacije in litijske publike. »Zlati ring je ena najbolje organiziranih prireditev, kar sem jih videl,« je zadovoljen po koncu prireditve komentiral Zlati ring Tadič. »Boji so bili kakovostni, publika odlična, rezultat neodločeno pa tisti, ki ga dve sosednji državi v tem trenutku potrebujeta.« Mi lahko samo upamo, da se tega zavedajo tudi v Litiji. Morda je pa čas, da se tudi v Litiji kaj spremeni. „ . ... Denis PILIH Lilijan Matevž Polak (desno) je bil najboljši domači boksar večera TRENINGI - ŠPORTNA DVORANA V LITIJI BOKS, KICK BOKS: Ponedeljek, Sreda, Petek od 19. do 21. ure BOKS VETERANI (30+): Torek od 19. do 21. ure SAMOOBRAMBA: Četrtek od 19. - 21. ure Vljudno vabljeni: Športno društvo Cestus v glavnih turnirjih do 14 let in je to že takoj dodobra izkoristil. V kategoriji do 14 let pa letos nastopa tudi precej drugih igralcev TK AS Litija. Najbolje gre zaenkrat Aniti Kosmač, ki je bila na obeh decembrskih turnirjih v četrtfinalu, pri fantih pa se je izkazal tudi Jelnikar Grega, ki se je pri fantih uspel prebiti skozi težke kvalifikacije v glavni turnir 1 .kategorije. Bizjak Blaž in Anja Poglajen sta se v decembru predvsem ukvarjala s poškodbami, zato nista mogla nastopiti na decembrskih tekmovanjih. V času nastajanja tega članka pa Anja že tekmuje na prvem ITF v letu 2005 v Salzburgu in v prvem kolu glavnega turnirja je bila uspešnejša od avstrijske igralke Summerer Elise z 6/2 5/7 in 6/3. V drugem kolu pa jo čaka nemška predstavnica. Skupaj z ljubljančanko Pajalič Petro pa bosta nastopili tudi v dvojicah. V Salzburgu nastopa tudi novi član TK AS Litija Matej Zlatkovič, ki je bil prav tako uspešen v prvem kolu in se je prepričljivo uvrstil v nadaljnje tekmovanje. V prvih dneh januarja so na Teniški zvezi oblikovali tudi nove sezname reprezentanc, ki so ponovno razveselili naš klub, saj imamo v kategorji do 12 let kar 3 reprezentante : Nik Razboršek in Nastja Kolar kot najuspešnejša na lestvici TZS, pridružil pa se jima je še Bizjak Blaž, kot najvišje uvrščeni od letnikov 1994. Pomočnik selektorja reprezentance do 12 let pa je naš trener Gašper VVallas. (M.P.) f OBČINA ŠMARTNO - telefonske številke: 01/8962-770 tajništvo 01 / 8962-772 tajnik občine 01/ 8962-774 okolje in prostor 01/ 8962-775 finance 01/ 8962-773 fax E-mail: info@smartno-litija.si Internetni naslov: www.smartno-litija.si Krajevni urad Šmartno: 01/ 8962-390 Januar2005,št. 1,leto6 NOVICE IZ OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI www.litija.net/tiskarna-aco Nizko in srednje radioaktivni A odpadki v Šmartnem? Lk^ Kar nekaj časa se v naši občini že govori o radioaktivnih odpadkih, ki naj bi se v prihodnje odlagali v Rakovniku. Ker se pogovori med ljudmi večinoma odvijajo v napačno smer, je vendarle potrebno povedati nekaj resnic. Kot prvi župan občine Šmartno sem si med pomembne naloge zadal tudi sanacijo odlagališča odpadkov v Rakovniku. V zadnjem času, ko je ta problematika spet aktualna, se je pokazalo, da se večina naših občanov sploh ne zaveda, kakšno ekološko bombo imamo v neposredni bližini Šmartna. Sicer pa, kar ne vidiš, ne boli, mar ne? V zadnjih dveh letih je bilo kar nekaj korakov narejenih v smeri reševanja oziroma sanacije ilegalnega odlagališča nevarnih odpadkov: narejene so bile analize onesnaženosti tal (mimogrede, rezultati so katastrofalni!), vzpostavljeni so bili kontakti z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo in glavnim onesnaževalcem - IUV; ves ta čas smo se nekako vrteli v začaranem krogu, saj pravih sogovornikov vendarle nismo imeli. Informacija, da bosta v primeru propada IUV, za sanacijo Rakovnika odgovorni občina Šmartno (v 25 % deležu) in država, pa nas je prisilila razmišljati o drugačnem načinu reševanja problema, saj bi roko na srce, šmarski proračun le težko prenesel takšno breme. Prav v zgoraj navedenem tiči glavni razlog, da sem se skupaj s svojimi sodelavci po tehtnem premisleku odločil za prijavo Rakovnika, kot potencialne lokacije za odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Veliko je bilo že napisanega o tej temi. Občani podpisujejo peticije proti odlagališču. Mnenja se krešejo. Očita se nam pohlep po denarju. V resnici pa smo v Šmartnem še zelo daleč od odlagališča. Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) bo do konca meseca marca objavila najustreznejše lokacije na podlagi kabinetnega in terenskega dela (analiza geoloških in hidroloških lastnosti), do konca meseca junija pa bo izbrala tri potencialne lokacije, ki bodo izkazale tudi najvišjo stopnjo družbene sprejemljivosti oziroma konsenza lokalnega prebivalstva. Te lokacije pa bodo deležne detajlnih analiz - izmed njih bo na koncu izbrana najprimernejša. V primeru, da bo občina Šmartno prišla v ožji izbor lokacij, se bomo intenzivno vključili v aktivnosti ozaveščanja in seznanjanja prebivalstva z načinom gradnje objekta in posledicami odlaganja odpadkov, pri čemer ne gre pozabiti, da gre predvsem za zaščitno opremo, uporabljeno pri delu v JEK, bolnišnica itd. Srečanja z vrhunskimi strokovnjaki bodo za vse udeležence dobra izkušnja, predvsem pa si bodo občani lahko ustvarili pravo sliko o sevanju in možnostih nadaljnjega razvoja na območju odlagališča. Pomembno pa je tudi to, da lahko izbrana lokalna skupnost v vsakem trenutku izstopi iz projekta! Zavedamo se, da so prave informacije najpomembnejše, zato nimamo niti najmanjšega namena občanov prikrajšati zanje. Vendar dajmo času čas in ne prehitevajmo dogodkov! Milan IZLAKAR, župan KAMPELCIV ŠMARTNEM V veliko veselje nam je bilo, da smo se lahko prebivalci dežele pod Kamplovim hribom predstavili v Šmarskem mestnem jedru. Obiskovalcem smo predstavili svojo kmetijo, svoje izdelke, storitve in dejavnost. Glede na to, da ima občina zelo malo prebivalcev, in da smo se za to prireditev odločili prvič smo bili s prodajo zadovoljni. Kljub prostorski stiski, je bila prireditev zadovoljivo obiskana. Kot vedno je bila naša izbira pestra, stojnice so bile bogato obložene, tako da si je vsakdo našel kaj zase. Ker pa je december mesec obdarovanj smo se potrudili, da je bila ponudba primerna temu času. Za boljše razpoloženje v mestnem jedru so poskrbeli harmonikaši in občani, ki so s svojo dobro voljo pripomogli k veselemu vzdušju na ulici. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali na prireditvi posebna zahvalo pa izrekamo občini Šmartno. Zvone KONČINA Občina Šmartno pri Litiji je dobila svoja simbola V času prednovoletnih obdarovanj je tudi občina Šmartno pri Litiji dobila enega izmed lepših daril -svoj grb in zastavo. Javni natečaj za občinski grb in zastavo je bil objavljen primernega občinskemu svetu predlaga grb izdelovalca dvakrat, saj je komisija svojo nalogo vzela zelo resno in Janija Vozla, ki je na rde č e - č rni podlagi upodobil motiv želela dobiti kar najboljši predlog. Enajst natečajnikov sv. Martina. Po mnenju komisije je drugo mesto pripadlo je prispevalo šestnajst izredno zanimivih in kvalitetnih Karmen Gombač, tretje pa Alešu Kralju, predlogov, tako da delo komisije še zdaleč ni bilo lahko. Novi grb in zastava občine Šmartno pri Litiji bosta v Kljub temu se je komisija v sestavi Martin Hostnik, Bojan barvni različici objavljena v naslednji številki Občana, v Štine, Marjana Šuštaršič, Magda Breznikar in Karmen mesecu februarju pa bo v Kulturnem domu odprta tudi Sadar, ob strokovni pomoči predsednika društva razstava vseh prispelih predlogov. Heraldika Jožeta Lajevca, odločila, da kot najbolj mag. Karmen SADAR Prispevke pošljite do 10. FEBRUARJA 2005 na nastovTiskarnaACO, C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: obcan@siol.net ali tiskama.aco@siol.net Čmejedrske misližupana občine Šmartno g. Milana Izlakarjaje zapisal in fotografiral Tone Planinšek. Tamburaši« orkester v šmarski cerkvi Tamburaški orkester je na Štefanovo - 26. decembra lani že desetič z igranjem sodeloval pri maši v šmarski cerkvi. Z igranjem slovenskih ljudskih božičnih pesmi so obogatili bogoslužje svete maše in obenem polepšali praznične dni. Navdušenje obiskovalcev maše je bilo tako veliko, da so jim ob koncu tudi zaploskali, kar pri maši ni običaj. Tamburaški orkester je zelo aktiven. Igrajo za potrebe KD »Folklorna skupina Javorje«, največ pa nastopajo s samostojnim programom na raznih prireditvah v domačem kraju, po Sloveniji in tujini. Redno se udeležujejo revij in strokovnega izobraževanja. Igrali so tudi v dobrodelne namene. V polni zasedbi jih igra 19 članov in članic. Zadnja tri leta jih vodi mlada glasbenica Helena Vidic. Orkester deluje že dvaindvajseto leto v povojnem času. Sicer pa je tradicija tamburaštva v Šmartnem stara preko 110 let. Ob 20-letnici so izdali tudi svoj prvi CD. Tone PLANINŠEK RADIOAKTIVNI ODPADKI (1) A. Kot najbrž že veste, smo krajani KS Zavrstnik dne 05.01.2005 našemu županu g. Milanu Izlakarju vročili 192 podpisov grgti kandidaturi Občine Šmartno pri Litiji za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na območju industrijskega odlagališča Rakovnik. Gospod župan Milan Izlakar je na vprašanje novinarja časopisa Delo, ali ga bodo protesti krajanov Zavrstnika odvrnili od nadaljnega sodelovanja z Agencijo za radioaktivne odpadke, odločno odgovoril, da ne. Župan je tudi presenečen nad našo potezo. Ni pa se vprašal ali ni njegova poteza mogoče kaplja čez rob naše potrpežljivosti! Nas Završčane želi poučiti, da se iz obstoječega odlagališča širi smrad, izcedne vode pa zastruplajo bližnji potok in širše območje. Krajani vasi Zavrstnik pa se ob tej njegovi izjavi sprašujemo; gospod župan, kaj pa ste v zvezi s tem vi storili v zadnjih dveh letih!? Na tem mestu pa bi predvsem želel vsem občanom Občine Šmartno pri Litiji predstaviti vsebino peticije, ki smo jo krajani vasi Zavrstnik vročili našemu županu; Peticija Proti kandidiranju Občine Šmartno pri Litiji za odlagališče radioaktivnih odpadkov Na podlagi informacij o dogodkih na redni 16. seji Občinskega sveta Občine Šmartno pri Litiji (v nadaljevanju: Občinski svet) in informaciji o dogodkih na 17. redni seji Občinskega sveta ter na podlagi Sklepa o imenovanju koordinatorja št. 023-03/2003 z dne 13.04.2004, sem kot koordinator med krajevno skupnostjo Zavrstnik in občinsko upravo Občine Šmartno pri Litiji (v nadaljevanju: koordinator) sklical sejo dveh delujočih odborov v KS Zavrstnik. Seja se je odvijala v prostorih gasilskega doma Zavrstnik dne 21.12.2004. Seje se je udeležilo 11 članov obeh omenjenih Odborov. Edina točka omenjene seje je bila problematika v zvezi z idejo župana Občine Šmartno pri Litiji gospoda Milana Izlakarja (v nadaljevanju: župan), da Občina Šmartno pri Litiji kandidira za odlagališče nizko in srednje radioaktvnih odpadkov na območju doline Rakovnik. Odbora oziroma prisotni odborniki so na omenjeni seji soglasno sprejeli sklep, da sejakoj začne z zbiranjem podpisov proti kandidiranju Občine Šmartno pri Litiji za omenjeno odlagališče. Hkrati se je dogovorilo, da se oba odbora imenuje v skupni odbor z imenom Iniciativni odbor Zavrstnik proti kandidaturi Občine Šmartno pri Litiji za odlagališče radioaktivnih odpadkov. Skladno s prejšnjim odstavkom se je Iniciativni odbor odločil, da se občanom vasi Zavrstnik oziroma krajanom KS Zavrstnik predstavi oziroma ponudi v podpis naslednja trditev; S SVOJIM PODPISOM NASPROTUJEM KANDIDATURI OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI ZA ODLAGALIŠČE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV V RAKOVNIKU. Podpise naj bi se zbiralo od 24. do vključno 31.12.2004. Zbrane podpise naj se posreduje županu, podžupanu, Občinskemu svetu in javnim medijem. Glede na to se je v omenjenem času v KS Zavrstnik zbralo 192 podpisov krajanov z volilno pravico, kar predstavlja več kot 2/3 večino vseh volilnih upravičencev v KS Zavrstnik, ki podpirajo v prejšnjem odstavku navedeno trditev in so tako proti kandidaturi občine Šmartno pri Litiji za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na območju doline oziroma industrijskega odlagališča Rakovnik. Vsi podpisani krajani, člani odbora in sam kot koordinator pa upamo, da smo na ta način županu pokazali, da se večina občanov, zagotovo pa v KS Zavrstnik, ne strinja z njegovo politiko v zvezi z ureditvijo oziroma s spremembami, ki zadevajo dolino Rakovnik oziroma KS Zavrstnik, ali pa celotno Občino Šmartno pri Litiji. To je naš dom. Bogomir BUČAR ^1 HC LIBERALNA DEMOKRACIJA J SLOVENIJE liberalnaoEMOKRActjA 0bčinski odbor Šmartno pri Litiji PODPORA PETICIJI Izvršni odbor Liberalne demokracije Slovenije Šmartno pri Litiji je na svoji seji dne 12.01.2005 soglasno sprejel sklep, da podpira peticijo krajanov KS Zavrstnik. Iniciativni odbor v KS Zavrstnik se je odločil, da krajanom KS Zavrstnik ponudi v podpis izjavo; pri kateri S SVOJIM PODPISOM NASPROTUJEJO KANDIDATURI OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI ZA ODLAGALIŠČE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV V RAKOVNIKU. Izvršni odbor Liberalne demokracije Slovenije Šmartno pri Litiji se z navedeno izjavo strinja in jo v celoti podpira. Izvršni odbor je tudi prepričan, da se je potrebno o takšnih vprašanjih pred kandidaturo posvetovati z občani, ki bi bili s takim odlagališčem neposredno prizadeti, jim dati možnost za njihovo opredelitev in brezpogojno upoštevati in spoštovati njihovo voljo. 00 LDS Šmartno pri Litiji Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v občini Šmartno pri Litiji; RAZČISTIMO DILEME Zakon o graditvi objektov je podrobneje definiral določila odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ). Tako je naložil vsem občinam v Sloveniji, da v roku 6 mesecev od uveljavitve zakona uskladijo svoje odloke z zakonskimi določili. Ker pa je to pomenilo vzpostaviti novo evidenco zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, so ta rok podaljšali na leto 2004 in hkrati občinam naložili, da najkasneje do 30.09.2004 predajo nove podatke pristojnemu davčnemu organu. V namen uskladitve podatkov katastra stavb za potrebe odmere NUSZ, smo v drugi polovici meseca maja poslali informativne podatke vsakemu zavezancu. V kolikor so bile podane utemeljene pripombe in priložena ustrezna dokazila, so se le-ta upoštevala. Očitno pa je bilo ugotovljeno, da je veliko zavezancev v občini, ki do sedaj niso imeli prijavljenih ustreznih površin oziroma sploh niso prijavili obveznost plačila stavbnega zemljišča, kljub temu, da je že Litijski odlok tako določal. Nihče na občini ni bil navdušen nad pripravo novih evidenc NUSZ, ker se je vsakdo zavedal, da so podatki katastra stavb pridobljeni z množičnim zajemom podatkov in da vsebujejo ogromno napak. Prav tako do izdelave evidence nezazidanih stavbnih zemljišč ni bilo nobenih podatkov o njihovih površinah, kaj šele o komunalni urejenosti le-teh. Žal zakoni zahtevajo od občin, da jih izvajajo, sicer so sankcionirane. V želji po čim bolj točnih evidencah in čim manj napakah v njih, vas pozivam, da občani najkasneje do 15.02.2005 javijo na občinsko upravo Andreji Leskovšek vse morebitne spremembe podatkov ali kakršne koli druge nepravilnosti, ki jih niso sporočili v času usklajevanj. Po pogovoru z občani se očitno pojavlja največ vprašanj v zvezi s stanovanjskimi površinami. Torej, kaj se šteje v stanovanjsko površino? Odlok o NUSZ v občini Šmartno pri Litiji definira, da je stanovanjska površina čista tlorisna površina vseh stanovanjskih in pomožnih prostorov ter vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s stanovanjskim objektom. Na ta način definicija sovpada s podatki, vpisanimi v kataster stavb, ki jih pa po Zakonu o graditvi objektov občina mora uporabiti. Katere površine so zajete v katastru stavb, pa podrobneje določa 9. člen Pravilnika o vpisu v kataster stavb. Torej, če nekoliko povzamem in poenostavim zadevo, so v kataster stavb za posamezno stavbno zajete čiste tlorisne površine vseh prostorov po vseh etažah skupaj. Veliko vprašanj pa je bilo postavljenih zakaj je bila obema zavezancema poslana odločba za NUSZ. Treba se je zavedati, da Zakon o stavbnih zemljiščih določa, da mora NUSZ plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, ki pa je lahko najemnik, lastnik ali imetnik stanovanjske pravice. Žal smo imeli na voljo le podatke o lastnikih in je bila celotna površina stavbe razdeljena na dva oziroma več zavezancev glede na podatke zemljiške knjige. V kolikor so se zavezanci na usklajevanju v mesecu maju in juniju odločili, da bo za določeno stavbo le en zavezanec in ne še preostali lastnik oz. lastniki, je bilo tudi to dejstvo upoštevano. Sedaj pa še nekaj besed o oprostitvah in prijavi NUSZ. 12. in 13. člen Odloka o NUSZ v občini Šmartno pri Litiji omogočata petletne in enoletne oprostitve stavbnega zemljišča v kolikor so izpolnjeni pogoji iz odloka. V ta namen povzemam besedilo obeh členov. 12. člen (petletna oprostitev) Plačila nadomestila se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Petletna oprostitev plačevanja nadomestila začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. V ta namen mora zavezanec pisno zahtevo za oprostitev plačila nadomestila iz 12. člena tega odloka vložiti ob vselitvi v stanovanje in k vlogi predložiti odločbo o plačilu komunalnega prispevka ter potrdilo o stalnem prebivališču. 13. člen (enoletne oprostitve) Ža dobo enega leta se oprosti plačila nadomestila zavezanca, ki živi z družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu v slabih življenjskih razmerah in izpolnjujejo eno od naslednjih meril: - eden izmed članov prejema denarno socialno pomoč po predpisih iz socialnega varstva, - eden izmed članov je upravičenec do subvencionirane stanovanjske najemnine, - eden izmed članov je upokojenec, ki prejema varstveni dodatek po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, V primeru, da je v enostanovanjski hiši oziroma stanovanjski enoti več kot eno skupno gospodinjstvo, morajo biti merila za oprostitev iz prejšnjega odstavka izpolnjena v obeh oziroma vseh gospodinjstvih, če je zavezanec en sam za celotno stavbo oziroma enoto. V primeru elementarne nesreče, zaradi česar stanovanjski objekt ni več uporaben za bivanje, se zavezanca na lastno zahtevo oprosti plačila nadomestila, če se ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine. Oprostitev velja za dobo enega leta.« Pisno zahtevo za oprostitev oziroma olajšavo plačila nadomestila iz 13. člena tega odloka, mora zavezanec vložiti najkasneje do 31. januarja za tekoče leto pristojnemu oddelku pri občinski upravi. K vlogi mora zavezanec predložiti vsa potrebna dokazila (odločbo centra za socialno delo, odločbo pokojninskega zavoda, dokazila o višini dohodka družine za preteklo leto, ipd.). Seveda imajo tudi novi zavezanci dolžnost prijaviti Občinski upravi občine Šmartno pri Litiji nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila. Sprememba za plačilo nadomestila nastala med letom oziroma po odmeri nadomestila za tekoče leto, se upošteva od 1.1. naslednjega leta dalje. Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence. Ge ti podatki niso dostopni, je zavezanec za plačilo nadomestila dolžan na poziv občinske uprave v roku 15 dni od prejema poziva posredovati verodostojne podatke, ki omogočajo odmero nadomestila. Vse oddane pobude za spremembo prostorskega plana, ki so bile podane v času usklajevanj v zvezi z evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč, se bodo obravnavale tekom priprave Strategije prostorskega razvoja občine in Prostorskega reda občine. Oba prostorska dokumenta morata biti pripravljena najkasneje do 20.07.2007. In še nazadnje odziv na članek, ki je bil objavljen v glasilu stranke SLS z naslovom » Zakaj je župan iztrgal odločitev občinskega sveta?!« pod katerega se je podpisal občinski svetnik Rajko Meserko. Ker se vsebina članka nanaša tudi na nas, delavce občinske uprave, menim da je potrebno podati tudi naše razmišljanje. Glede vrednosti točke in njenega spreminjanja tekom leta, je bil že jasen odgovor dan na 8. izredni seji Občinskega sveta, pri čemer je bilo obrazloženo, da se sama vrednost točke tekom leta ne more spreminjati. Vsakršna zahteva takšne spremembe posega v ustavno načelo retroaktivnosti, kar pa pomeni, da zakonov oziroma odlokov ni moč popravljati za nazaj. Dejstvo, da tak predlog ni mogel biti upoštevan, ne pomeni neupoštevanje želja stranke SLS ali kakršno koli drugačno ignoranco s strani občinske uprave, kvečjemu pomeni sedanja objava tega članka pogrevanje neutemeljenih obtožb in zavajanje lastnih volivcev. Glede same višine posamezne položnice pa se je potrebno vprašati, kakšne površine je posameznik prijavil v preteklih letih. Pri zavezancih, ki so imeli že prejšnja leta pravilno napovedane stanovanjske ali poslovne površine, se je v letošnjem letu znesek na položnici povečal le minimalno (le za vrednost točke, ki se vsako leto valorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin). Kar se pa tiče nezazidanih stavbnih zemljišč, je bil korekcijski faktor zmanjšan iz 0,3 na 0,05, prav tako pa so se upoštevala le nezazidana stavbna zemljišča, na katerih ni zgrajenih objektov oz. v kolikor so zgrajeni objekti, le če preostanek celotne površine nezazidanega stavbnega zemljišča presega 500 m2. Sedaj pa še pojasnilo k sklepu Občinskega sveta glede porazdelitve plačila nadomestila na 3 obroke, v kolikor je vrednost NUSZ-ja višja od 10.000,00 SIT. Tudi na občinski upravi bi si želeli, da bi bilo mogoče izvesti sprejeti sklep, vendar Zakon o davčnem postopku določa način odmere NUSZ in tudi plačilo v obrokih. Odmera NUSZ kot jo je izvedel DURS, Izpostava Litija, je edino zakonsko možna odmera. Torej gre v tem primeru zgolj za izvajanje davčne zakonodaje in ne za neupoštevanje sklepa Občinskega sveta, kakor je to prikazano v članku. Občina Šmartno pri Litiji objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. I. RS, št. 22/98) in 5. člena Pravilnika o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev v občini Šmartno pri Litiji (Ur.l. RS, št. 117/2004) Javni razpis za sofinanciranje programov na področju športa občini Šmartno pri Litiji v letu 2005 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2,1275 Šmartno pri Litiji 2. Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna Občine Šmartno pri Litiji za področje športa je sofinanciranje naslednjih programov: - interesni programi športa otrok, mladine in študentov, - športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, - vrhunski šport, - izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu, - delovanje društev in nagrade, - šport invalidov, - kakovostni šport, - športno rekreativna dejavnost, - velike športne prireditve, - športna dejavnost študentov. 3. Vsi programi morajo biti izvedeni v letu 2005. 4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo izvajalci in posamezniki, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo sedež oz. stalno bivališče v občini Šmartno pri Litiji, - imajo zagotovljene prostorske in kadrovske pogoje za izpeljavo načrtovanih programov, - imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo kot to določa Zakon o društvih, - da so registrirani kot pravni subjekti. 5. Vlagatelji morajo svoje vloge pripraviti in oddati v skladu z razpisno dokumentacijo, ki je na voljo na občinski upravi Občine Šmartno pri Litiji (soba št. 6) ali na spletnih straneh www.smartno-litiia.si. 6. Okvirna višina sredstev, ki je namenjena za sofinanciranje programov na področju športa iz točke 2. javnega razpisa je 6.000.000 SIT. 7. Vloga mora prispeti na Občino Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2,1275 Šmartno pri Litiji do 15.2.2005. Prijave je potrebno poslati do roka v zaprti kuverti z oznako »Ne odpiraj - razpis Šport 2005«. Za pravočasno se šteje vloga, ki je bila oddana najkasneje zadnji dan roka za oddajo vlog, priporočeno po pošti. Občina bo izločila vse prepozno vložene in nepopolne vloge. 8. V roku prispele vloge bodo obravnavane na podlagi Pravilnika p sofinanciranju programov in dejavnosti na področju ljubiteljske kulture v občini Šmartno pri Litiji, odpiranje ponudb ne bo javno. Nepopolne vloge bodo zavrnjene. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 30 dni od datuma odpiranja ponudb. Z vlagatelji, katerim bodo odobrena sredstva za sofinanciranje programov na področju športa, bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov. 9. Vse dodatne informacije dobite vsak delavnik med 8. in 13. uro na sedežu Občine Šmartno pri Litiji, pri Karmen Sadar, tel. 8962-770. Župan Milan IZLAKAR Zapisala Andreja LESKOVŠEK POROČILO 0 DELU na 17. redni seji Občinskega sveta Občine Šmartno pri Litiji, ki je bila dne 16.12.2004 ob 18.00 uri v sejni sobi občine Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2, Šmartno pri Litiji AD 1). Informacija o sanaciji industrijskega odlagališča Rakovnik Predsedujoči je ugotovil, da je bila informacija vzeta na znanje. AD 2). Odlok o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Šmartno pri Litiji - predlog za prvo branje Svetniki so s 13 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Šmartno pri Litiji, kot primerno podlago za pripravo odloka za drugo branje. AD 3). Odlok o izvrševanju proračuna Občine Šmartno pri Litiji za leto 2005 - drugo branje Svetniki so z 11 glasovi »za« in z 2 glasovoma »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Odlok o izvrševanju proračuna Občine Šmartno pri Litiji za leto 2005. AD 4). Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja Komunalno stanovanjskega podjetja Litija d.o.o. - predlog za prvo branje Svetniki z 0 glasovi »za« in z 10 glasovi »proti« niso sprejeli naslednjega sklepa: SKLEP: Občinski svet Občine Litija/Občine Šmartno pri Litiji sprejme predloženi Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Komunalno stanovanjsko podjetje Litija d.o.o. kot primerno podlago za pripravo odloka za drugo branje. AD 5). Pravilnik o najemu kulturnega doma in inventarja Svetniki so z 12 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema Pravilnik o najemu kulturnega doma in inventarja. AD 6). Vrednost točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Svetniki s 4 glasovi »za« in z 8 glasovi »proti« niso sprejeli predlog sklepa svetnika Rajka Meserka: SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema sklep o vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2005 v višini 1.368 SIT. Svetniki so z 8 glasovi »za« in z 3 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema sklep o vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2005 v višini 1.419 SIT. AD 7). Predlog prerazporeditve sredstev iz rezervnega sklada za odpravo posledice požara Svetniki so s 14 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP: Na podlagi prispele vloge se z naslova sredstev proračunskih rezerv dodeli družini Radivojčevič enkratno denarno pomoč v višini 100.000,00 SIT za odpravo posledic požara, v katerem je bil uničen del ostrešja stanovanjskega objekta in drvarnica. AD 8). Predlog za prerazporeditve sredstev iz rezervnega sklada za povrnitev stroškov intervencij Svetniki so s 14 glasovi »za« in z 0 glasovi »proti« sprejeli naslednji sklep: SKLEP: Iz sredstev rezervnega sklada se pokrije v višini 1.533.665,00 SIT del stroškov intervencij, ki so jih PGD imela v letu 2002 in jih je Občina Šmartno pri Litiji dolžna plačati na podlagi sklenjene pogodbe med občino in Gasilsko zvezo Šmartno pri Litiji z dne 22.07. 2003. DRUGIČ IN ZADNJIČ O »SENČNI STRANI VZLETIŠČA V ZAVRSTNIKU« O C*Atcev Na sestanku U.O. Aerokluba »Milan Borišek« dne 07.12.2004 smo imeli na dnevnem redu tudi dogovor o povabilu predstavnikov družine Turšič na pogovor o težavah, ki jih imajo z vzletiščem v Zavrstniku. Dogovorjeno je bilo, da se to opravi kot se spodobi med vpletenimi v dogajanja, v drugi polovici januarja 2005. Zaradi vztrajnega ponavljanja nekaterih izjav o kršenju pravil, »špecanju« pilotov in uporabi zračnega prostora, moramo nekatere navedbe v decembrski številki glasila OBČAN pojasniti že pred tem srečanjem. Do sedaj si Turšičevi, ki jih vzletišče tako moti, niso vzeli niti toliko časa, da bi kljub 210 m in večkratnim »obhodom glave družine«, vse težave rešili že na samem vzletišču. Seveda bi si zato moral vzeti čas in temeljito prebrati vse dokumente. To nameravamo storiti na zgoraj omenjenem sestanku. Občanom v pojasnilo pa dolgujemo še naslednje natančno pojasnilo o umestitvi VZLETIŠČA v zračni prostor pred PRAGOM V ZRAČNI PROSTOR AERODROMA LJUBLJANA. Pilot je z UL letalom z oznako S5-PAA preletel vas Zavrstnik na za UL letala predpisani višini in pristal skladno z NAVODILI IN OBRATOVALNIM DOVOLJENJEM po zaključenem desnem šolskem krogu s smeri 28, t.j. iz smeri Šmartno. Pristanek iz smeri Štangarskih Poljan NI DOVOLJEN. In ne samo to. Nobeden od pilotov si nikoli ne bi privoščil pristanka skozi sadna drevesa na zahodni strani VPS. Bilo bi predrago in prenevarno. Do sedaj ni bilo nobenemu od članov Aerokluba ali upravnega odbora niti slučajno znano, da si družina Turšič želi kakšen razgovor. Kot je rečeno v uvodnem stavku smo se za razgovor odločili, ker nobeno pisanje ne more nadomestiti razgovora. Vendar so si dovolili naše delo in odnos do njih oceniti kot »klubsko aroganco«. Zato moramo pojasniti občanom, da je bil razgovor po telefonu med Jan Tonetom in predsednikom Aerokluba Peskar Matjažem (pred pošto v Šmartnem) prekinjen takoj, ko mu je predsednik omenil, da se lahko pogovori s tajnikom kluba. Odgovor je bil jasen: »z njim se nimam kaj pogovarjati« in izključil telefon. Kljub ponovljenim klicem in zvonenju telefona, ni več dvignil slušalke. O insinuacijah letenja z modeli na področju, ki ga omenjajo v »odzivu« pa moramo povedati, da so čista izmišljotina, saj modela modelar tako daleč ne more uspešno voditi, ker ga ne vidi. Zaradi dreves na zahodno stran vzletišča tudi nihče ne vzleta proti zahodu, pač pa proti Šmartnem oz. Grmačam, kot je to v navodilih za uporabo vzletišča. Trditev, da morajo vsa letala in modeli letati višje od 300 m nad VPS, je še ena netočnost. Nekontrolirani zračni pjostor, določen v UPORABNEM DOVOLJENJU s premerom 3000 m, je za uporabnike VZLETIŠČA, zaradi praga Aerodroma Ljubljana in ne vzletišča, kot trdijo Turšičevi, določen do višine 300 m. V tem prostoru s premerom 3000 m in do višine 300 m od tal, t,j. od višine VPS, lahko vsi uporabniki letajo po mili volji, vendar skladno z OBRATOVALNIM DOVOLJENJEM, SPORAZUMOM S KONTROLO LETENJA, navodili za zračno plovilo in upoštevanjem NAVODILA ZA VZLETIŠČE. V primeru izstopa iz tega nekontroliranega zračnega prostora je obvezna najava leta skladno s postopkom, ki je določen v SPORAZUMU S KONTROLO LETENJA in Uporabnikom. Zaradi neupoštevanja pravil postopkov s kontrolo letenja se še dobro spominjamo katastrofe nad Vrbovcem in več kot sto mrtvih. Pri branju pravilnikov zato svetujemo, da si jih vsak prebere, iz prebranega ne uporablja samo tisto, kar se mu dozdeva uporabno zanj in ne kot to počno nekateri »politiki«, ki takšen izcedek ponavljajo tako dolgo, da postane resnica. Če bi bilo vse res, kar pišejo v svojem »ODZIVU« v tretjem odstavku Turšičevi, bi v Evropi ne obratovalo nobeno letališče niti vzletišče. V upanju, da se bo vzletišče in dejavnosti na njem lahko kmalu pomaknilo za nekaj metrov bolj na vzhod se bodo Turšičevi lahko počutili še manj »ogroženi«, uporabniki vzletišča pa ne bodo več pod pritiskom nekaterih neosnovanih obtožb. Prepričani smo, da jih bomo v letu 2005 razrešili v obojestransko zadovoljstvo tudi z družino Turšič. Pa srečno v letu 2005! Aerolkub »Milan Borišek« Litija Radioaktivni odpadki Junija 1991 je bilo vse pripravljeno, da na Pavličevem sedlu prevzamem tablete (antidot), ki bi jih razdelili ljudem, če hi prišlo do razrušenja NE Krško. Ko je J. Broz 1.12.1974 vgradil temeljni kamen nuklearne elektrane v Krškem, se o takih tveganjih verjetno ni veliko razmišljalo - kasneje pa se niti NNNP niti GINA niso ukvarjale z možnostjo nevarnega radioaktivnega sevanja na naših tleh, ki bi ga lahko povzročil napad letalskih ali raketnih sil JLA. Odločitve, ki nam jih želijo vsiliti tisti, ki razvijajo zamisel o odlagališču nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v bližini naših bivališč in domov, zadevajo prihodnost. Pri tem je potrebno upoštevati, da se naključne stvari dogajajo - zadnji lokalni dogodek take vrste je toplotna inverzija, ki je sredi decembra 2004 povzročila prekomerno onesnaženje z žveplovim dioksidom v Zasavju - takrat je popolnoma zatajil tudi sistem za alarmiranje, zadnji globalni dogodek take vrste pa je potres v Indijskem oceanu (konec decembra 2004). Posebej značilen je primer, ki sem ga navedel uvodoma. Zato se glede radioaktivnosti ni najbolj smiselno “junačiti”, verjetno sta pomembnejši preudarnost in modrost - kar velja za posameznike in za skupnost. Vsak odrasel človek mora imeti o radioaktivnosti pravo predstavo, do vprašanj, ki spremljajo radioaktivnost, pa, zaradi sebe in drnnih. odgovorno stališče. Za tiste, ki imajo dostop do interneta, navajam nekatere strani, kjer je možno dobiti pomembnejše informacije: zgoščeno znanje o radioaktivnosti, radioaktivnih odpadkih, ravnanju z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki (NSRAO), ravnanju z visoko radioaktivnimi odpadki (VRAO), prevozom RAO, posreduje Informacijski center za jedrsko tehnologijo (ICJT) na spletnih straneh (- htto://www.icit.oro/tech/software/html/aas/aa44.html: slovar izrazov s področja radioaktivnih odpadkov (- http://www.sioov.si/arao/ slovar.html: nekatere pomembne informacije vsebujejo spletne strani NE Krško (-htto://www.nek.si/indexslo.htm): Osnutek Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti (- http://www.sioov.si/ursiv/si/mps/iv10.pdf): Statistični urad je v letu 2003 uvedel novo raziskavo na področju zbiranja podatkov o radioaktivnosti v življenjskem okolju (- http://www.stat.si/doc/statint/2004/si-101 .ndfl Radioaktivni odpadki niso hipotetični problem. Tudi v Sloveniji njihova količina narašča. Ker Slovenija ne razvija jedrskih orožij, nastajajo radioaktivni odpadki samo v civilni sferi (NE Krško, industrija, medicina, raziskave), kar pa ne pomeni, da je njihova problematika lažja. V Sloveniji nastajajo nizko in srednje radioaktivni odpadki, pa tudi visoko radioaktivni odpadki (izrabljeno jedrsko gorivo). Institucionalni okvir nacionalnega jedrskega dogajanja obsega: • ključne organizacije z jedrskimi in sevalnimi objekti: (Nuklearna elektrarna Krško, d.d., Inštitut Jožef Stefan, Javno podjetje Rudnik Žirovski vrh za razgradnjo območij proizvodnje urana, Onkološki inštitut); • javni gospodarski zavod za ravnanje z RAO (radioaktivnimi odpadki) in IJG (izrabljenim jedrskim gorivom): Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) , • in upravna organa: Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) in Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji. Nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom je predstavil direktor ARAO, prof. dr. Miran Veselič, Društvu jedrskih strokovnjakov Slovenije, 19.4.2004 (- http://www.drustvo-js.si/activity/nsrao0404/nprraoijg.pdf). Vsa sedanja odlagališča pri nas so začasna, s to predpostavko so bila tudi organizirana in urejena. Trajno odlagališče RAO mora vzdržati naslednje presoje: 1. o varnosti in varstvu okolja (varnost transporta; varnost na lokaciji; varnost pred emisijami; prostorska organizacija), 2. o izvedljivosti (tehnična in ekonomska) ter A Upokojenci, sodelujte z nami! Društvo upokojencev Šmartno sporoča vsem članicam in članom, da je letošnja članarina 1.300,00 tolarjev, poravnate pa jo lahko v času uradnih ur, ki so do konca marca vsako sredo v društveni pisarni. Od aprila dalje pa bo pisarna odprta vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 9. do 11. ure. Občni zbor bomo sklicali sredi marca; z vabilom boste prejeli tudi letošnji program dejavnosti, opredeljene že po datumih. Obenem vabimo k sodelovanju tudi ostale upokojence, posebno tiste, ki ste se upokojili v minulem letu. In kaj potrebujete za vpis? Oglasite se v naši pisarni v času uradnih ur, s seboj pa prinesite zadnji izpisek pokojnine, ker potrebujemo vašo matično številko. Če se boste vpisali do konca februarja, vas bomo povabili že na občni zbor. Naš program je zelo raznovrsten in marsikaj boste našli tudi zase. Upravni odbor DU Šmartno 3. o sprejemljivosti (družbena, psihološka) ter 4. upoštevanje zakonodaje. Agencija RAO je 15.2.2002 prvič objavila gradivo z naslovom Kie v Slovenili odložiti NSRAO (- http://www.gov.si/arao/model/ g_index.htm), z naslednjimi vsebinami: • Začetek: Prostorska konferenca za izdelavo državnega lokacijskega načrta odlagališča NSRAO; Karta izhodiščnih potencialnih območij za iskanje lokacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). • Radioaktivni odpadki: Radioaktivni odpadki; Skladiščenje in odlaganje RAO • Odlagališče NSRAO: Odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov; Vrste odlagališč (Površinska odlagališča NSRAO z uporabo umetnih pregrad, Podzemna odlagališča NSRAO, Globinska odlagališča); Umestitev odlagališča v prostor; Kakšno odlagališče v Sloveniji? • Vrednotenje, geologija: O postopku vrednotenja prostora; Zakaj najprej strokovna presoja z vidika geologije?; Pozneje... • Vsebina karte • Podrobnejši vpogled • Način izdelave • Parametri Enostavnost geološke zgradbe; Prostornina geološke pregrade; Vrsta kamnin Geokemične lastnosti geološke pregrade; Podzemna voda; Seizmična aktivnost Tektonske značilnosti; Stabilnost terena; Poplave, erozija; Klimatske razmere: Morfologija terena. • Pregled po občinah (zadnja sprememba 14.3.2002): (Občina Litija: velikost površine iskanja 200,28 km2) • Vprašanja, pobude Problem radioaktivnih odpadkov zadeva tudi vprašanja ciljev naše države: njeno energetsko varnost, državno varnost oziroma zaščito ljudi in premoženja, povečanje ekonomske moči, čistejše okolje. Se je pa potrebno pri tem zavedati, da ravnanje z energijo ni odvisno le od tehnologij in tržnih signalov, temveč predvsem od vrednot posameznikov, življenjskih slogov, vedenja, informacij, motivacij in ravnanja institucij. V Šmartnem sicer ne bo nuklearne elektrarne, tam se predstavniki Občine potegujejo za trajno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), pri čemer pa problem ni v tem, da se ne bi zato vsi skupaj pričeli svetlikati, pa tudi s cvičkom zadeva nima nič skupnega - kot, da ni bila dovolj nerodna že izjava, ko je bila, kot argument za zgraditev trajnega odlagališča radioaktivnih odpadkov, navedena višina porabljenih sredstev za dograditev šole!? Lahkotnost, s katero se Občina Šmartno podaja v “svoj atomski vek”, je zastrašujoča, relativizacija teže problema pa neodgovorna. Prepričan sem, da je s podobnim “stilom odločanja” nastala tudi “ekološka mojstrovina”, ki jo predstavlja odlagališče usnjarskih odpadkov Rakovnik, pri kateri se človek mora vprašati, ali je malomarnost res mogoče opravičiti z ekonomskimi kriteriji. Življenje z radioaktivnimi odpadki zahteva popolnoma drugačno varnostno kulturo. Če bo “projekt” odlagališča radioaktivnih odpadkov “uspel", bodo ljudje začeli odhajati, pa ne le iz Zavrstnika. Vsako odlagališče radioaktivnih odpadkov je jedrski objekt! Trajno odlagališče radioaktivnih odpadkov predstavlja potencialno varnostno tveganje - morda je varno danes, pod vprašajem pa v dekadah, stoletjih(l), tisočletjih(!)..., ki prihajajo (aktivnost nizko in srednje radioaktivnih odpadkov traja do 300 let, visoko radioaktivnih odpadkov pa po izračunih do milijon let!). Problem zato vsebuje • vprašanje trajnega varovanja zdravja in zaščite ljudi v neposredni okolici odlagališča in širše v celotni državi ter • vprašanje učinkovitega trajnega zagotavljanja minimalnega tveganja pri odlaganju vsebin, za katere je odlagališče načrtovano. Tako kot nuklearna elektrarna, tudi trajno odlagališče radioaktivnih odpadkov potencialno vsebuje problem nenamernega radioaktivnega izpusta. Vsako sevanie (ne le radioaktivno) pa lahko v živem organizmu povzroči mutacijo celic. To je bistvo problema. V celoti se strinjam in podpiram izjavo gospe Magde Breznikar (prispevek Bojana Rajška, Boj za jedrske odpadke, Delo, 25.11.2004):"... To okolje je bilo desetletja čezmerno obremenjeno z nevarnimi snovmi in strupi. Zdaj je čas, da se ljudje oddahnemo od vsega, kar je ekološko sporno.” (R.J. Slane, Veliki vrh pri Litiji) IZJAVA ZA JAVNOST V ZVEZI ZIUV, OBRAT ŠMARTNO j r irter#ilt#i m EVROPSKO OKNO V SIOVCNSKI DOM ■E www.interalta.si ■ PVC OKNA IN VRATA SISTEM X LINE patent zaščitne X-komore za izjemno izolativnost in trdnost OKNO LUXURY- z njim boste drugačni V zvezi z govoricami g krivcu oziroma krivcih za propadel posel za nakup obrala IUV Šmartno podajam sledečo Izjavo. Potem, ko me je "zadnjo sekundo" gospod Knez dne, 23.12.2004, prosil za posredovanje na Ministrstvu za finance v zvezi z izbrisom pobotnice na hipoteko, sem seveda tako kot vedno skušal pomagati. Tako so se naslednji dan z navedeno problematiko že lahko oglasili na Ministrstvu za finace. Sre Čanja seje udeležil notar gospod Bregar. Že takrat, ko me je gospod Knez prosil za posredovanje (23.12.2004), sem mu predlagal, da bi zaradi praznikov in tudi nove ekipe bilo pametno iskati pri banki kreditodajalki možnosti za podaljšanja roka najema kredita. Po božičnih praznikih so se začele s strani ministstva za finance odpirati nova vprašanja, ki so bila naslednja: - kako zagotoviti, da država v prihodnjih letih ne bi po višji ceni odkupovala dela tega zemljišča za potrebe Šmarske obvoznice, - ali je nakupna cena zemljišča skladna s ceno stavbih zemljišč na tej lokaciji, - kakšna bo vloga lokalne skupnosti pri ureditvi tega kompleksa. Ker so se pri teh vprašanjih pojavili pomisleki še zlasti pa o ceni, čeprav sem v pogovoru z ministrom Bajukom izpostavil, da država po moji oceni, ne bo nikoli več iztržila za ta obrat, se je ministrstvo vseeno odločilo za preložitev odločitve na poznejši čas. Upam, da je gospod Knez še vedno zainteresiran za nakup obrata, kajti na ministrstvo je s svojim predlogom prišel sorazmerno pozno glede na roke na katere je bil vezan. Sem pa zelo razočaran, ker me gospod Knez kljub mojemu prizadevanju in pomoči, ki je bila v okviru možnega proglaša za krivca pri neuspelem projektu. Pomisleki ministrstva za finance pašo dobili svojo težo, ob klicu še vedno neidentificiranega šmarskega občinskega svetnika, pri tem pa kategorično po pogovorih z svetniki SLS zavračam tezo o vpletenosti le teh. Ne glede na vse sem pripravljen iskati čimprejšnjo rešitev, lažno blatenje pa ni v oporo ne meni, kot tudi ne Šmartnem. ODKUP STARIH OKEN Do 31.1. 2005 nudimo za vsako staro zamenjano okno od 3.000 -12.000 SIT INTERALTA d.o.o., Ljubljana, Stegne 21 c Tel.: 01/51-11-624, fax: 01/51-11-543, PE Litija: 041/770-298 “Takoj, ko bodo občani svoje nezadovoljstvo strokovno utemeljili, jim bom prisluhnil” A t>Atecv Ta izjava župana Občine Šmartno pri Litiji, gospoda M. Izlakarja Delu 5. 01. 2005, v zvezi s protestom krajanov Zavrstnika proti nameravani izgradnji odlagališča radioaktivnih odpadkov (RAO) na Rakovniku, terja “odmev”. Župan po vsej verjetnosti torej pričakuje od krajanov strokovne argumente proti nameravani izgradnji odlagališča RAO, ki bodo močnejši od njegovih, objavljenih v Delu 9.12.2004: "Če bi bili radioaktivni odpadki res tako nevarni, kot zatrjujejo moji kritiki, potem se naši rokometaši nikoli ne bi smeli pomeriti s svojimi kolegi iz Krškega, saj bi obstajala velika nevarnost, da se bodo začeli svetlikati. Marsikateri naš občan pa bi se moral odpovedati cvičku iz okolice Krškega, ki je kljub bližini jedrske elektrarne, kakovostno vino". Predvidevam, da so za tako odlagališče verjetno pomembnejša vprašanja, ki se nanašajo na geološko stabilnost področja, njegovo nepropustnost, podzemne vode, potresno varnost, poseljenost in ustreznost prometnih povezav za dovoz radioaktivnih odpadkov. Prebrala sem, da Američani že več kot 20 let iščejo primerno lokacijo za radioaktivne odpadke. Zadnja varianta lokacije je v puščavi, daleč stran od naselij, kjer je, predvidevam, tudi voda prisotna le kot fatamorgana. Župan, kot berem v Delu, sicer pozna posledice “izcednih voda iz Rakovnika, ki zastrupljajo bližnji potok in okolico”, prav gotovo pa pozna tudi raziskave o prekomerni onesnaženosti tal s težkimi kovinami, ki jo je opravil Geološki zavod Slovenije v tem okolju (Delo 19.11.2004). Pozna pa tudi odgovorne za ta svinjarijo. Zato lahko samo upam, da je bil županov namen zgolj pritegnitev medijske pozornosti v prid sanacije smrdljivega in strupenega odlagališča usnjarskih odpadkov, ki je tudi v neposredni bližini, kmetijske farme. Če imam prav, se bo govoričenje o cvičku morda celo obrestovalo, če pa je namen le renta, pa dvomim, da bo v bodoče sploh lahko še kdo mirno spal brez prej omenjenega. Neža B. ŠMARSKI ZUPAN!? Župan, kdo ste oziroma kaj mislite!? Kaj je za vas na prvem mestu, denar ali vse ostalo, kot je zdravje, zadovoljstvo in počutje vaših občank in občanov Občine Šmartno pri Litiji? Preseneča nas način vašega delovanja in razmišljanja. Kako si predstavljate vodenje občine? Venomer presenečate svoje volivce z nepredvidenimi in zakritimi potezami. Mi pa smo vam v vašem predvolilnem boju verjeli in vas na volitvah podprli. Na seji, na kateri sem bil prisoten, ste izjavili, da imamo v naši občini najcenejše komunalne storitve! To ne drži! Sam sem odstopil kot član nadzornega sveta javnega podjetja Komunalno stanovanjskega podjetja Litija d.o.o. in ve se zakaj. Cene, ki nam jih zaračunava naša komunala sem primerjal s cenami v drugih občinah in so višje. Dolžnost svetnikov in vas župan bi bila, da preučite zaključni račun in cenike komunale ter zagotovite občanom najcenejše možne komunalne storitve. Enako velja tudi za nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Glede industrijskega odlagališča Rakovnik, pa vam lahko povem le to, da sem proti vaši kandidaturi in imam precej somišljenikov. Denar ni vse gospod župan. Obstajajo tudi drugačne rešitve. Prosim vas, ne govorite, da ste nam ponudili rešitev za Rakovnik, ker je niste! Ponudili ste nam odlagališče in vidite le rento, ne vidite pa, da s tem ignorirate ljudi, jim škodujete, jih po nepotrebnem obremenjujete in povzročate slabo voljo. Kaj pa bomo krajani imeli od tega denarja? Ta renta nima niti zakonske podlage in je le lepa obljuba za take ljudi kot ste vi. Radi bi nam ustvarili dolino, v katero ne bo smel nihče mnogo mnogo let. Pa povejte ljudem še to, odpadki bi prihajali tudi iz Krškega, nekateri tudi v tekoči obliki! Zanimivo pa je bilo vaše vprašanje na seji; kdo bo mešal beton? Koga pa vidite v tem vašem projektu? Občani, ki ste za županovo idejo in kandidaturo, mar res želite otrokom zapustiti bunker, okrog katerega bo vedno stala senca slabega občutka, ki jih bo spremljal celo življenje in še nekaj rodov naprej!? Glede prihrankov, ki bi lahko polnili občinsko blagajno, pa prihodnjič. Vlado PODKRAJŠEK - član SDS MISEL ZA KONEC: Denarje v smeteh - samo kako si to razlagaš! Poročilo o zaključku javnih razpisov v občini Šmartno pri Liliji v letu 2004 Občina Šmartno pri Litiji je ob koncu preteklega leta z izplačilom subvencij zaključila Javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov in redne ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Šmartno pri Litiji v letu 2004 in Javni razpis o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Šmartno pri Litiji za leto 2004. Sredstva za sofinanciranje programov v ljubiteljski kulturi, so bila od celotne zagotovljene višine 3.000.000 SIT, na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov in dejavnosti na področju ljubiteljske kulture v občini Šmartno pri Litiji (Ur.l. RS št. 86/2004), opredeljena v nasedanjih zneskih: - sofinanciranje programa redne dejavnosti 1.852.500,00 SIT - sofinanciranje prireditev 570.000,00 SIT - sofinanciranje nabave in vzdrževanja opreme ter tekoče vzdrževanje prostorov 285.000,00 SIT - sofinanciranje strokovnega izobraževanja 142.500,00 SIT - delovanje ZKD 150.000,00 SIT Do sredstev je bilo na podlagi prijav upravičenih 10 lokalnih društev, ki so kandidirala za sofinanciranje programov redne dejavnosti, za sofinanciranje nabave in vzdrževanja opreme, za sofinanciranje strokovnih izobraževanj ter sofinanciranje prireditev in srečanj. Na podlagi izvedenega točkovanja programov so društva prejela proračunska sredstva v naslednjih višinah: KUD Folklorna skupina Javorje 785.375 SIT Pevsko društvo Zvon 422.791 SIT KUD Šmartin-VS Pavza 372.210 SIT KUD Vajkard 439.978 SIT Kulturno društvo Javorje 33.529 SIT Prosvetno društvo Šmartno 488.994 SIT Kulturno športno društvo Velika Štanga 33.529 SIT Kulturno društvo Prinskau 194.868 SIT KPD Ivan Bartl 78.311 SIT ZKD Šmartno 150.000 SIT Ob koncu leta 2004 je občina tudi kmetom, ki so se prijavili na prvi Javni razpis o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Šmartno pri Litiji, izplačala sredstva za sofinanciranje zavarovanja živine, poljščin, vrtnin in sadnega drevja v višini 43 %, sofinanciranje osemenjevanja živine v višini 50 % ter izvajanja izobraževanj v kmetijskih dopolnilnih dejavnostih v višini 50 %. Šmarska občina je tako v preteklem letu za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Šmartno pri Litiji iz proračuna namenila 3.800.000 SIT. Občinska uprava že sedaj obvešča kmete, da bodo s potrdili o opravljenih storitvah v mesecih november in december 2004 lahko kandidirali na javni razpis, ki bo objavljen v letošnjem letu. mag. Karmen SADAR Franci ROKAVEC Ali menite, da je Šmartno lepo urejen kraj? Ce ste odgovorili z DA, se strinjate s skoraj polovico anketiranih krajanov. Ce pa ste odgovorili z NE, se strinjate z drugo polovico, saj so bili rezultati ankete zelo izenačeni. Anketo o urejenosti domačega kraja smo izvedli učenci, ki obiskujemo izbirni predmet Turistična vzgoja. Krajane v Šmartnem najbolj moti neurejen promet, predvsem tovornjaki, ki vozijo skozi ozke ulice, ter neurejeni in zaparkiram pločniki. Videz kraja močno kazijo tudi stare, propadajoče hiše. Nekatere pa motijo nerazsvetljene ulice, prazna tovarna, divja odlagališča smeti in smrad iz njih. Najbolj so krajani zadovoljni z urejenostjo okolice cerkve in šole ter pokrajino, sredi katere leži kraj. V toplem delu leta okolico polepšajo ocvetličeni balkoni in okna, za katera Šmarčani lepo skrbijo. Nekateri so posebej poudarili, da jim je všeč prijaznost ljudi v Šmartnem. To smo spoznali tudi mi, saj so nam prav vsi prijazno odprli vrata in odgovarjali na vprašanja. Po naselju smo se že pred anketiranjem odpravili tudi učenci in opazovali njegovo urejenost. Naše ugotovitve so podobne tistim, ki smo jih spoznali iz ankete. Menimo pa, da bi se marsikaj dalo v kraju polepšati že z malo dobre volje, na primer neugledne izložbe nekaterih trgovin in lokalov, ki izgledajo zanemarjeno zaradi nepomitih oken ali starih artiklov, ki so že predolgo na ogled. Urediti bi morali tisto malo zelenih površin, ki jih kraj premore in zanje kasneje ustrezno skrbeti. Dokončati ali polepšati bi bilo treba kakšno ograjo... Sicer pa je urejenost kraja odvisna od nas vseh, zato se bomo tudi mi trudili po svojih močeh, da ga polepšamo. Zahvaljujemo se vsem krajanom, ki ste nam z odgovori pomagali izvesti anketo. Učenci TVZ Dan, ki bi ga bilo treba ponoviti Tako se je glasil naslov doživljajskega spisa učenca Matjaža Hostnika, iz 3.A razreda, OŠ Šmartno. Že tretje leto zapored učiteljice 3. razredov Oš Šmartno popeljemo svoje učence v praznično okrašeno prestolnico. Letos so se nam pridružili tudi učenci in učitelji PŠ V. Kostrevnica in Primskovo. Zaupali so nam, da jim ni bilo žal, saj je bilo mesto letos še posebej lepo okrašeno. Svoje misli, občutke, želje so zapisali v spisih. Nekaj odlomkov vam predstavljamo. "Vsako leto je Ljubljana okrašena s tisočerimi lučkami in okraski, tako se obiskovalci mesta počutimo v njem prijetno. Jaz sem komaj čakala, da pridemo do stojnic, ker pa mi ni bilo nič posebej všeč, nisem kupila nič. Kljub temu mi je bil kulturni dan všeč, še posebej, ker sem ga preživela s sošolkami." Nika Pavlica, 3.B "Težko sem čakal na to, da si ogledam praznično okrašeno mesto. Zelo mi je bil všeč Prešernov trg, saj je bil zelo lepo okrašen. Od tam smo imeli tudi lep pogled na razsvetljeni Ljubljanski grad. Zanimivo mi je bilo, ker smo videli veliko lučk in si lahko kupili lizike." Simon Jere, 3.B "Izstopili smo na Kongresnem trgu. Tam smo videli uto, kjer so včasih ljudje ob nedeljah poslušali koncerte. Pot domov smo si krajšali s kvizom. Bilo je zelo poučno, veselo in zabavno." Andreja Gradišek, 3.B “V Ljubljani smo videli zelo veliko sidro. To je spomin na tiste dni, kg smo Slovenci dobili izhod na morje." Žan Obreza, 3.B “Nisem vedel, da tri moške figure z vazami v rokah, na Robbovem vodnjaku, predstavljajo tri kranjske reke: Savo, Ljubljanico in Krko. Blizu vodnjaka je bila dobra vila, ki je tudi meni izpolnila skrito željo. „ Šoping„ po stojnicah se je končal tako, da smo se vsi fantje naše skupine polepšali z verižicami." Jan Kolar, 3. A “Super doživetje je bilo, da smo videli tudi čisto pravega Ferrarija. Ulice po katerih smo hodili, so bile polne prazničnega vzdušja, veselja. Če bi bilo še malo snega, bi bilo pa res kot v pravljici." Jakob Grom, 3. A “Na Kongresnem trgu je na umetnem ledu drsalo mlado in staro. Ta dan mi bo ostal v lepem spominu, saj še nikoli nisem videla nobenega mesta tako lepo okrašenega in razsvetljenega. Bilo je kot pravo pravljično mesto.” Daša Berčon, 3.A Matjaž Hostnik je svoj spis zaključil z besedami: »Verižica, ki sem si jo kupil na stojnici, me vedno znova spominja drobnih doživetij s tega izleta.« Mi pa upamo, da bo »verižica« naših zapisov naslikala mesto tistim, ki ga niso bili deležni videti, oz. jih navdušila za ogled mesta prihodnje leto. Zbrali in uredili učenci 3.B z učiteljico E. SEDEVČIČ NOVICE IZ OŠ ŠMARTNO SOLA NEKOLIKO DRUGAČE V začetku decembra so učenci OŠ Šmartno 8. razredov devetletke preživeli pet dni na naravoslovnem taboru v dveh Centrih šolskih in obšolskih dejavnosti. 8. a je spoznaval zimsko podobo Gorenjske, visoko pod Karavankami, na Javorniškem Rovtu. Učenci 8. b in c pa so se podali v deželo Kralja Matjaža na Koroško. Dnevi so ob raznovrstnih dejavnostih hitro minevali, še posebej zato, ker je bilo dovolj časa tudi za sprostitev in zabavo. Takole sta o doživetjih zapisali učenki. Šli smo na več pohodov, na enem smo si ogledali rove, v katerih so nekoč kopali manganovo rudo in jo pražili v starih pečeh. Peš smo se odpravili tudi na Jesenice, kjer smo obiskali železarski muzej, si ogledali film o kovinah in železarstvu na Gorenjskem, nato pa odšli na voden ogled raznih maket in predmetov, stopili pa smo celo v kovačnico. Poseben oddelek tega muzeja je namenjen fosilom - tam smo videli trilobite, odtise palmovih listov, korale, školjke itd. Ko smo prišli nazaj v Trilobit, smo imeli tudi krajše predavanje geologa Tomaža, ki nam je pojasnil, kako so nastale Alpe. Pobliže smo spoznali oglarstvo, vozlanje, ribarjenje in muharjenje. Naučili smo se tudi zakuriti v naravi, nad piramidastim ognjem pa smo si skuhali zeliščni čaj. Zadnji dan smo se pomerili v trilobitlonu. Verjetno se sprašujete, kaj je to. Gre za nekakšno tekmovanje, na katerem tekmujejo skupine, sestavljene iz treh učencev. S startnega mesta moraš teči približno 20 m do stopnic, se spustiti po njih do pomola, si nadeti rešilni jopič, vzeti veslo in se usesti v kanu. Odveslaš na sredo jezera in obideš prazno plastenko - bojo. Ko stopiš iz kanuja, slečeš zopet po označeni poti do šotorskega krila in dveh palic, da sestaviš nosila. Dva sta potem reševalca, ki odneseta ponesrečenca do košarkarskega koša, kjer vsak dvakrat vrže na koš. Za zadetek se končnemu času odbije 5 sekund. Nagrade so bili odlitki trilobitov, pobarvani v zlati, srebrni in bronasti barvi. Od vseh pedagoških delavcev, s katerimi smo »imeli opravka«, nam je zagotovo najbolj ostal v spominu Jože. To je bil star gospod, ki pa je bil zelo,_ morda na trenutke celo malce preveč, živahen za svoja leta. In kaj vse je znal! Žongliral je z dvema, tremi, včasih celo s štirimi žogicami, vozil se je na enokolesniku, vrtel posebne žogice na vrvicah in še mnogo, mnogo drugega. Zaradi njegove razigranosti in večne razposajenosti, pa tudi zaradi vseh stvari, ki jih je obvladal in nam z njimi krajšal čas, smo ga poimenovali kar superdedi. Tako so se zabavali 8. a, kako pa so dneve preživljali na Koroškem, nam je v pesmici zaupala Emi. Zjutraj smo na Pikov šli in po hribu pihali. Bili smo zmatran, da je kaj, hoti smo it kr nazaj. Ko pa gor smo mi prišli, čajčka smo posrkali. Dol nazaj se je mudil, da kosila neb zamudil. Ko najedli smo se mi, smo se v sobo spokal vsi. Popoldan bil je kukr tuk, na žalost pa smo met pouk. Zdej vam pesem pišemo in se malo hecamo. Maja KOPRIVNIKAR in Emi STANOJKOVIČ ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA - ODBOJKA V petek, 13.12. 2004, smo na naši šoli izvedli področno prvenstvo v odbojki za učence, rojene leta 1990 in mlajše. Sodelovale so šole iz litijske, trboveljske in šmarske občine. Učenci so prikazali lepo igro, predvsem pa nas je razveselilo športno obnašanje vseh igralcev, ki so sodelovali na tem prvenstvu. Na koncu turnirja smo točke sešteli in tako dobili tudi ekipo, ki je osvojila prvo mesto in se zato uvrstila v četrtfinale. To je uspelo ekipi iz OŠ Litija. Drugo mesto je osvojila ekipa OŠ Ivana Cankarja iz Trbovelj, tretje mesto OŠ Šmartno in četrto mesto OŠ Gradec. Tomaž ROZINA TEKMOVANJE IZ ZNANJA BIOLOGIJE Prirodoslovno društvo Slovenije je letos prvič organiziralo tekmovanje iz znanja biologije, na katerem so se učenci potegovali za Proteusovo priznanje, letošnja tema je bila: vse o deževniku. Iz OŠ Šmartno je na šolskem tekmovanju, ki je potekalo 24.11. 2004, sodelovalo 13 učencev. Pet jih je doseglo dovolj točk za bronasto priznanje. Prvi trije učenci, Patrik Benedičič, Ines Mandelj in Emi Stanojkovič, so se uvrstili na državno tekmovanje, ki je bilo 9.12. na OŠ Savsko naselje v Ljubljani, kjer so tekmovali učenci ljubljanske regije. Državnega tekmovanja se je udeležilo 599 otrok. Naloge so bile zelo zahtevne, zato so morali pokazati veliko naravoslovnega znanja. Še posebej sta se izkazala Ines Mandelj in Patrik Benedičič, ki sta osvojila srebrno Proteusovo priznanje. Obema čestitamo za dosežene rezultate. 3ŠE| ** JAVNI ZAVOD BOGENSPERK Bogensperk 5 1275 Šmartno pri Litiji išče vodiče po muzejskih zbirkah gradu Bogenšperk OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO: • status študent/ke oz. starost nad 18 let • znanje vsaj enega tujega jezika • lasten prevoz • veselje do dela z ljudmi in prilagodljivost • komunikativnost NOVIM VODIČEM PONUJAMO: • delo v prijetnem okolju • osebni razvoj Prijave z življenjepisom sprejemamo do 5. februarja 2005. Izbrani kandidati bodo povabljeni na razgovor. Vida KRAJNC Tudi mladi za starinske plese Konec decembra so bila dekleta, ki obiskujejo izbirni predmet Starinski in družabni plesi, povabljena, da se s svojo točko predstavijo na VVaidorfski šoli v Ljubljani. Zaključne prireditve Družabnih plesnih srečanj s plesi preteklih stoletij so se udeležila še dekleta iz Brežic, Nove Gorice in Ljubljane ter skupina odraslih plesalcev, v kateri so plesali tudi mentorji nastopajočih deklet. Srečanje se je začelo že zgodaj popoldne, s plesno delavnico učenk vseh šol, pod vodstvom dipl. muzikologinje in prof. gl. Lidije Podlesnik, ki je tudi idejni vodja in organizator plesnih delavnic in srečanja. V nadaljevanju so šole praznično okrasile in pripravile mize. Pred nastopom so si dekleta (učenke 8. razredov devetletke: Laura Poglajen, Sabina Grom, Nastja Borišek, Vesna Poglajen, Sara Poglajen in Romana Zust) uredile frizure in se preoblekle v čudovite renesančne obleke, ki nam jih vedno rada posodi gledališka skupina KUD Vajkard iz Šmartnega. Zaplesale so Pavano, ki so jo same sestavile, in do konca prireditve z zanimanjem spremljale še ostale zanimive nastope njihovih vrstnic. Večer se je zaključil z vodenim rajanjem, h kateremu so bili povabljeni vsi nastopajoči in gledalci. S takimi in podobnimi srečanji želimo mentorji za starinske plese navdušiti čim več učencev, ki bi v plesanju uživali in prispevali k oživitvi plesov iz preteklih stoletij. Sandra ŽILAVEC Novoletni nastop ritmičnih gimnastičark Na letošnjem novoletnem nastopu so se predstavile deklice iz OŠ Gradec, podružnične šole Vače In OŠ Šmartno. Prireditev, ki je potekala na OŠ Gradec, je bila v prvem delu baletno obarvana, v nadaljevanju pa so se dekleta predstavila z rekviziti. Poleg vaj z obroči, žogami in kolebnicami smo lahko občudovali sestave tudi s trakovi in kiji. Tako smo lahko videli, kaj vse že znajo začetnice, ki vadijo od septembra, in kako so napredovala dekleta, ki vadijo že več let. Najmlajše ritmičarke so bile stare komaj štiri leta, najstarejše obiskujejo osmi razred devetletke. Na koncu je dekleta čakalo presenečenje. Božiček je namreč v telovadnici pustil zvrhano vrečo z darili za prav vse nastopajoče. Sandra ŽILAVEC Praznični december v vrtcu Ciciban - Šmartno V vrtcu Ciciban smo vzgojiteljice v mesecu decembru otrokom poskušale pričarati čarobne praznične dni. Pripravile smo vrsto dejavnosti, ob katerih so otroci ustvarjali in se zabavali. Smeha in zabave ni manjkalo v naši oddaji Pokaži kaj znaš, v knjižnici smo poslušali zimsko pravljico, likovno ustvarjali ob izdelovanju voščilnic in še in še... Že na začetku meseca smo skupaj z otroki praznično okrasili vrtec, starši pa so nam pomagali pri izdelavi namiznih aranžmajev. Otroke je s svojimi čarovnijami razveselil čarodej, še posebej pa so bili veseli obiska Dedka Mraza, ki nam je prinesel veliko igrač za igro v vrtcu. Njegov prihod je popestrila tudi igrica Trije pujski igralske skupine vzgojiteljic. Se prav posebno prijetno praznično vzdušje pa smo pričarali s pripravo čajanke. Vsaka skupina otrok je pripravila pecivo, otroci so prinesli od doma svoje skodelice, skuhali smo več vrst čaja. Pred čajanko so otroci prisluhnili zgodbici o rumeni in rdeči rokavički, katerih se je najbolj veselil klovn. Le ta je otroke nato popeljal na čajanko, kjer so si izbrali čaj po svojem okusu, zraven pa se posladkali z dobrotami, ki so jih pripravili sami (klovnu je bila najbolj všeč bajadera J). V mesecu decembru smo tudi plesali. Plesalci, ki obiskujejo plesne urice pri PREDNOVOLETNO RAJANJE Učenci in učiteljici drugih razredov devetletne šole na OŠ Šmartno so na predpraznični četrtek popoldan v svoje razrede povabili starše, sestrice in bratce. Ze ves december so se skrbno pripravljali na kratek kulturni program, kjer so peli, plesali in pripovedovali ter tako pokazali, kaj so se naučili. Svoje najdražje so presenetili s kokosovimi kroglicami, ki so jih z velikim veseljem sami pripravili že v dopoldanskem času. Polni ustvarjalnosti so v sproščenem vzdušju izdelovali okraske iz papirja in naravnih -♦ae i £■■■ ■— materialov. Tako so ■■ ..—™ ■n« M«in ftr ■*.' nastali venčki, smre- čice, božične zvezde, okraski iz storžev in še kaj. V petek se je rajanje nadaljevalo. Učenci iz enega razreda so nastopali za svoje prijatelje v sosednjem razredu. S sošolci so se medsebojno obdarovali, zaplesali ob glasbi in se veselili bližajočih se praznikov. Polona ZAGORC plesni šoli Frfotaj, so nam pokazali svoje znanje in k plesu povabili še ostale otroke. Obiskala sta nas otroška folklorna skupina Javorje pod vodstvom Bernarde Smrekar in harmonikaš Domen Hostnik. Vsi smo uživali v nastopu najmlajših, ob veselih melodijah pa so tudi nas zasrbele pete. Zadnji dan pred počitnicami pa smo v vrtcu pripravili božično novoletni ples, kjer smo vsi skupaj zarajali in si zaželeli vesele praznike. Tudi letos smo delavke vrtca izdelovale novoletne voščilnice. Z denarjem prodanih voščilnic smo pomagale Dedku Mrazu pri nakupu igrač. Veliko novih igrač je prispevala tudi družina Zaman, kateri se iz srca zahvaljujemo. Z njihovo pomočjo je bilo veselje otrok še veliko večje. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri naših prizadevanjih, da otrokom pričaramo prijeten december, se najlepše zahvaljujemo. Želimo vam vse lepo v novem letu! V imenu otrok - vzgojiteljice vrtca CICIBAN V nedeljo, 26.decembrajegodoval Štefan, zaščitnik konjev. Je pa tudi danpo božiču, namenjen druženju sprijatelji, sosedi in prazničnemu voščilu. »Štefanovo srečanje« v Jablanici Člani društva za razvoj podeželja IAZ smo letos že drugič na Štefanovo organizirali družabno srečanje za krajane Jablaniške doline. Udeležilo se ga je preko sto krajanov. Prireditev je bila v Zgornji Jablanici - v gasilskem domu in v ogrevanem šotoru pred njim. Za najmlajše smo pripravili »Pokaži kaj znaš«. Otroci so se nam predstavili kot recitatorji, igralci, pevci tako otroških pesmic kot znanih slovenskih hitov zabavne pop glasbe. Zainteresiranost mladih je bila nad pričakovanji. Za odrasle pa je amaterska igralska skupina iz okolice Laškega uprizorila veseloigro »Svojeglavček«. Dvorana gasilskega doma je bila napolnjena do zadnjega kotička. Vzgojiteljice iz doline so medtem za otroke vodile ustvarjalne delavnice, odrasli pašo si lahko v miru ogledali komedijo v treh dejanjih. Po eni uri in pol, ko je bilo igre konec, so otroci svoje izdelke pokazali staršem. Dež ni prav nič motil prijetnega kramljanja vaščanov, sploh pa ne otrok, ki jih je obiskal tudi Dedek Mraz. Na koncu smo bili vsi zadovoljni. Obiskovalci, ki so si po dolgem času spet lahko ogledali igro v domačem kraju, otroci, ki so se nam z veseljem predstavili s svojimi točkami in organizatorji za dober obisk krajanov. Dober obisk domačinov je vsekakor vzpodbuda društvu LAZ, za še bolj aktivno delovanje v smeri izboljšanja življenja na podeželju. Osnovni pogoj za skupne projekte so vsekakor dobri sosedski odnosi in dejstvo, da se v dolini »nekaj dogaja«. Naslednja prireditev v organizaciji društva bo 2. pohod po obronkih Jablaniške doline in sicer prvo soboto v aprilu, to je 2. aprila. Prav tako paste povabljeni vsi krajani Jablaniške doline in okoliških vasi, da se udeležite delavnice na temo dopolnilnih dejavnosti, ki bo potekala v ponedeljek 7. februarja ob 19 uri v prostorih gasilskega doma v Zg. Jablanici. M.H. N 0 VIC E iz Društva »Prosti čas« Šmartno Člani Društva »PROSTI ČAS« smo četrto leto svojega delovanja zaključili z že tradicionalnim pohodom z baklami. Tudi tokrat smo se preko Rlharjevca, kjer nas je čakalo okrepčilo v zidanici uspešnega vinogradnika, domačina Francija Šuštaršiča, podali v Javorje. Tam nas je z domačimi dobrotami pogostila družina Dremelj. Za otroke smo pripravili praznično ustvarjalno delavnico, največ veselja pa je povzročili dedek Mraz, ki je pod bližnjo smreko pustil vrečke z darilci. Odrasli so prisostvovali tudi občnemu zboru društva, ki je na ta način tudi formalno pregledalo opravljeno delo minulega leta in si začrtalo naloge za prihodnje. Prednostna naloga v letu 2005 bo dokončanje projekta osvetlitve igrišč pri OŠ Šmartno, kar bo omogočilo športno udejstvovanje tudi v večernih urah, zlasti poleti, ko so popoldanske temperature pogosto previsoke za aktivnosti na igrišču. Društvo bo letos pripravilo več enodnevnih dejavnosti: Januarja se bomo, tako kot vsako leto, udeležili pokljuškega tekaškega maratona. Že sedaj vabimo vse občane, da se nam pridružite na eni naših najodmevnejših prireditev - na prvomajskem srečanju v Javorju, ki ga lahko združite z obiskom panoramske poti. V maju nas čaka še en velik organizacijski zalogaj - letos bo društvo prvič samostojno pripravilo in izvedlo državno tekmovanje v krosu za osnovne in srednje šole. V sklopu tega načrtujemo tudi slovesno otvoritev razsvetljave šolskih igrišč. Za jesen pripravljamo kostanjev piknik in v decembru pohod z baklami. Posebno pozornost bomo posvetili sezonskim programov, ki privabljajo tako osnovnošolsko kot srednješolsko mladino. To so: plezanje na umetni steni, rekreacija v telovadnici in v bazenu ob vikendih ter na zunanjih športnih površinah v času poletnih počitnic. V januarju bomo izpeljali začetni plavalni tečaj za najmlajše šolarje. Odrasli lahko izbirajo med rekreacijo in vodno aerobiko za ženske ter rekreativnim plavanjem za vse občane. Za šolsko mladino so najbolj atraktivni tedenski programi letovanj, zimovanj in športnih taborov. Letos načrtujemo štiri in sicer: v času zimskih počitnic zimovanje na Pohorju pri Treh kraljih, v času poletnih počitnic pa počitniški tabor v domačem okolju - v Kostrevnici ter že tradicionalna programa - letovanje v Seči in športni tabor v Bohinju. Oba bosta potekala istočasno in to od 1. do 6. avgusta. Natančnejše informacije o vseh načrtovanih dejavnostih bodo v pomladanskih mesecih objavljene v Občanu ter na naših spletnih straneh. Ob tej priložnosti z veseljem poročamo tudi o vidnem športnem dosežku mladih športnih plezalcev, članov našega društva. Sredi decembra sta minili dve leti, odkar smo v telovadnici OŠ Šmartno izgradili športno plezalno steno. Atraktivna dejavnost je predvsem po zaslugi zavzetega in kvalitetnega vodje, alpinista Marjana Brodarja pritegnila vrsto nadebudih osnovnošolcev. Lansko jesen je začela z resnejšimi treningi skupina fantov in deklet, ki jih je ta športna zvrst še posebej navdušila in imajo v zvezi s tem tudi željo po boljših dosežkih. Da delo res poteka več kot uspešno, je pokazala že prva tekma, ki so se je udeležili konec novembra v Slovenski Bistrici. Med tekmovalci brez licence se je Jernej Celestina uvrstil na odlično 4. mesto v svoji starostni kategoriji, Karin Tomažič je osvojila 5. mesto, Janja Repina pa je bila 7. Vsi trije so učenci OŠ Šmartno. Trenutno tečejo prizadevanja, da bi najboljšim mladim plezalcem omogočili pridobitev ustrezne licence. Na koncu naj dodamo še povabilo vsem, ki radi aktivno in koristno preživljate prosti čas - pridružite se nam! Danica SEDEVČIČ Grad Bogenšperk, kulturni spomenik nacionalnega pomena, v svojem renesančnem stilu, nudi edinstven ambient za organiziranje različnih in raznovrstnih kulturnih prireditev, poslovnih seminarjev, strokovnih in tiskovnih konferenc, poslovnih predstavitev, banketov inpiknikov. Novice z gradu Bogenšperk Danes grad obiskovalcu ponuja predvsem vpogled v življenje in delo Janeza V. Valvasorja, ki je ravno v tem gradu ustvarjal svoj obširen znanstveni opus. Muzejske zbirke gradu Bogenšperk so obiskovalcem na ogled od marca do novembra. V zimskem času je grad zaradi prevelikih stroškov ogrevanja zaprt. Vsi ogledi so vodeni z vodiči, ki vas popeljejo skozi sedem muzejskih zbirk: Valvasorjevo knjižnico in grajski salon, muzej noš iz Valvasorjevega časa, zbirko vraževerja, geodetsko in geološko zbirko, galerijo, Valvasorjevo delovno sobo z originalnim izvodom Slave Vojvodine Kranjske in prenovljeno bakrotiskarsko zbirko.V lanskem letu je grad obiskalo prek 25.000 obiskovalcev, muzej pa si je pod vodstvom vodičk ogledalo 12.000 obiskovalcev. Grad Bogenšperk pa ne slovi samo po svojih bogatih in pestrih muzejskih zbirkah, pač pa tudi po tem, da smo med prvimi v Sloveniji ponudili možnost civilne poroke. Usodni »da«, izrečen v hramu kulture, si je v letu 2004 zaobljubilo dvesto sedem mladih parov, ki so se odločili potrditi svojo življenjsko odločitev prav na tem gradu. Poročne slovesnosti na gradu so možne vsako soboto od aprila do oktobra, v zimskem času pa je porokam namenjena ena sobota v mesecu. Grajska galerija je v prvemjoolletju leta 2004 gostila stalno razstavo akademskega slikarja Jožeta Megliča iz Šmartnega, v drugem polletju pa se nam je predstavila samorastnica Meta Nada Šefic s Planine pri Postojni s svojimi reliefnimi upodobitvami. V sklopu 4. festivala Bogenšperk smo na gradu izvedli naslednje koncerte: koncert Slovenskega okteta (27.05.2004) in folklorne skupine Javorje (11.06.2004), za zaključek festivala pa smo v sodelovanju z Imago Sloveniae in Občine Šmartno izvedli koncert mlade violinistke Anje Bukovec (17. 7. 2004). V letu 2004 je Javnemu zavodu uspelo na projektnem razpisu Ministrstva za kulturo pridobiti sredstva v višini 1,8 milijona tolarjev za izdelavo novega Vodnika po gradu Bogenšperk. Publikacija podrobno predstavlja zgodovinska dejstva, ki se nanašajo na zgodovino gradu in življenje Janeza V. Valvasorja. Novi Vodnik bo naprodaj v trgovinici gradu. Leto 2004 smo na gradu zaključili s prireditvijo Noč čarovnic, ki je kljub zelo slabemu vremenu lepo uspela. Otroci so uživali v ustvarjalnih delavnicah, kjer so izrezovali buče, izdelovali izdelke iz papirja in drugih materialov, pekli kostanj, si poslikali obraz,... Vsi so si lahko ogledali muzej, se odžejali v Krčmi in za konec prisostvovali sežigu čarovnice, ki zaradi dežja ni in ni hotela zagoreti. Javni zavod Bogenšperk: Urša PAVLICA Vsi, ki radi jih imamo nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. ZAHVALA Ob izgubi drage tete TEREZIJE HOSTNIK iz Šmartna pri Litiji se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, LD Šmartno pri Litiji za lepo opravljen obred, g. župniku, rogistom in pevcem. Posebno se zahvaljujemo Domu Tišje za vso skrb in nego naše tete v času njenega bivanja v domu. Nečakinji Erika in Boža z družinama Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. M. Kačič V SPOMIN 4. januarja je minilo 10 let odkar nas je zapustil dragi oče in stari oče AVGUST ADAMLJE iz Razbor Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko ali mu namenite lepo misel. Vsi njegovi ZAHVALA ob boleči izgubi moža in očeta VIKTORJA LOKARJA iz Oble Gorice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste nam izrekali sožalja, mu podarjali cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Kokot Sabini in patronažni službi Litija. Zahvaljujemo se g. župniku Pavlu Špornu za lepo opravljen obred in Pogrebnemu zavodu Perpar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, na te nam spomin bo za vedno ostal. ZAHVALA 6.1. 2005 nas je v 84. letu starosti zapustila MILKA LENART roj. KOPRIVNIKAR iz Gradiških Laz Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, mašne darove in denarno pomoč. Posebna zahvala tudi osebju Doma Tišje, g. dekanu Marjanu Lampretu, sestri Katarini Jereb in pevcem. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Uri njuni——.i....... Najvažnejše v življenju so sledovi ljubezni, ki jih pustimo, ko odidemo... ■ ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame in stare mame KRISTINE VIDMAR iz Šmartna pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku za pogrebni obred, gasilcem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in za lepe poslovilne besede ter osebju Doma Tišje, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: mož Andrej, sinova Jožko in Andrej z družinama Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal. Sledi ostale so povsod od dela pridnih rok. ZAHVALA l & Po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož in oče ANTON POGLAJEN (1952 - 2004) iz Jablaniških Laz Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami in nam stali ob strani, prinašali cvetje in sveče, darovali za svete maše in ga pospremili h grobu. Iskrena hvala tudi patronažni službi ZD Litija za pomoč na domu, prim. doc. dr. Marku Kolšku za skrbno zdravljenje, vsem delavkam doma Tišje za vso oskrbo in nego, g. župniku Marjanu Lampretu za lepo opravljen obred, pevcem MPZ Polšnik za zapete žalostinke, Tori Žigi za zaigrano skladbo, g. Antonu Zavrlu za ganljive besede slovesa ter KSP Litija za vso pomoč. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: Žena Marija, sin Simon in hčerka Darja B 1 Kapelica na Pimgrlu v Šmartnem je na večer Svetih treh kraljev oživela. Ožarjena z nežno svetlobo drobnih svečk in božičnega okrasja je zadihala z vsemi, ki so se zbrali, da bi prisluhnili božičnim pesmim. Prepevale smo jih Tinke, k sodelovanju pa smo povabile Fante od fare, ravno tako domačine. Ime naše skupine je našlo korenine v besedi Šmartin -lahko bi bile Smartinke, pa smo izbrale krajšo verzijo, Tinke. Zbirati smo se začele koncem leta 2003. Rade smo prihajale skupaj, začele smo prepevati tisto, kar nam je blizu. Narodne, črnske duhovne in seveda pesmi, ki jih narekuje cerkveno leto. Tako pojemo pri deseti maši v Šmartnem, kadar smo pač na vrsti, v tem času smo pogosto prepevale ob porokah v domači cerkvi, pa tudi drugod. Lani poleti smo sodelovale na Reviji malih vokalnih skupin na Izlakah in prejele naravnost laskavo oceno. Morda je naša značilnost stalno spreminjanje zasedbe. Ko smo se začele dobivati, nas je bilo šest. Potem sedem in osem, pa pet, nato zopet sedem in sedaj šest. Pevke nam »jemljejo« selitve, študij, fantje in druge obveznosti. Vse to zahteva stalno prilagajanje, obenem pa je povezano z rastjo in »zorenjem« skupine. V tem hipu stojimo pred novimi izzivi in upamo, da bomo s skupnim prizadevanjem nanje lahko odgovorile. Ker je bil nastop v kapeli na Pungrtu naša prva tovrstna predstavitev v domačem kraju, se lepo zahvaljujemo vsem obiskovalcem, ki so nas toplo in »poslušljivo« sprejeli in nam naklonili mnogo vzpodbudnih besed. Zahvaljujemo se tudi Fantom od fare - ravno tako za vzpodbudo in prijetno sodelovanje. Hvala gospodu župniku Lampretu, ki nam omogoča, da imamo vaje v učilnici župnišča, hvala za vso pozornost in prijazno č etrtkovo pogostitev. Še enkrat - hvala vsem. Bil j e lep ve čer. Prazničen. TINKE »TUDI STAREJŠI SO LAHKO AKTIVNI!« Pod tem geslom je pred dobrim letom dni stekla akcija Zveze društev upokojencev Slovenije, ki jo je le-ta poskusno uvedla v štirinajstih društvih upokojencev na terenu. Med njimi je izbrala tudi naše, šmarsko društvo. O dejavnosti smo temeljito razmislili in v lanskem marcu sklicali prvi sestanek krajanov, starejših nad 70 let. Odziv je bil dober in tako skupina šteje 16 članov, ki se sestajajo mesečno in obravnavajo različne teme, ki jih sami predlagajo: kako premagovati zdravstvene težave, kakšna naj bo prehrana starejših, kakšno pomoč lahko pričakujejo na domu, kako poteka življenje v domu za starostnike, dvakrat pa smo organizirali krajši izlet: bili smo na Primskovem in v domu Tišje, od koder je tudi fotografija in kjer nas je prisrčno pozdravila nova direktorica, ga. Vida Lukač. Skupina bo letos nadaljevala z delom v marcu in se saj so nad dejavnostmi, ki jih tu izvajajo starejši, člani povezovala s terapevtsko skupnostjo v domu Tišje, naše skupnosti navdušeni. R0ris žužek 17.ČRKA ABECEDE SMUČARSKA DESKA DIREK- CIJA KRANJSKA TOVARNA PEVEC COCKER REKA SKOZI PARIZ TIBETAN. GOVEDO BIVŠA BURMA AVTO OZNAKA NIZO- ZEMSKE ČEBELJI SAMEC AVTO OZNAKA KRŠKO PEVKA KOVAČIČ ANŽE VIDIC CESTA, POT PEVKA OTTA ZIMSKI POJAV FRANC ANŽUR GRŠKA ČRKA KOREJSKA TOVARNA AVTOMOB PRAZNIČNI OGENJ ŠVICARSKA NARODNA JED AVTO OZNAKA ITALIJA PERZIJSKI SREBRNIK SUMERSKI BOG STAREJŠI ITAUAN VOJAK VRSTA POL- OPICE AVTO OZNAKA MAKARSKE ITAUAN. POLITIK (LAMBERTO) KRILOV ŠPANSKO ŽENSKO IME IME KANTAV- TORJA SMOLARJA ESTONSKI ŠAHIST (JIVO) NADALJE- VANJE GESLA IME SLOVEN. PEVCA KOSMAČA PIANIST BER- TONCELJ TEŽJE BESEDE: NAVA, SOREL, NEJ, KRAN, VARI SESTAVIL: JOŽE VIZLAR x Prelomna sezona 2004/2005, prelomno leto 2005? Kaj prinaša leto 2005 šT,r v Rokometnem društvu Šmartno 99? V društvu smo pošteno zavihali rokave in se spustili v pravo malo »avanturo«. Kljub temu, da je pomankanje denarja povsod, da je tudi prostorska stiska v litijski športni dvorani, smo začeli še bolj delati, se truditi, da bi omogočili mladim športno dejavnost, da bi počasi tudi članska ekipa začela delovati na nivoju in se vrniti na stara pota. Seveda vse ne gre čez noč, zato je bil prvi korak, da smo zbudili ženski rokomet. Tudi članska ekipa je vse bolj zrela, ekipe dečkov napredujejo. Vse to je velik zalogaj, zato hvala vsem, ki nam pomagate pri doseganju ciljev. Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.2. 2005 na naslov uredništva. Izžrebali bomo 5 reševalcev. Izžrebanci bodo prejeli stenski koledar “Pogled v preteklost” in namizne podloge. Nagrade prispeva Tiskarna ACO, Litija. Ime in priimek: Ulica:. Pošta:. Tel.: Starejše in mlajše deklice iz Šmartna in Litije uspešno nastopajo za naše društvo in tudi za osnovne šole. Lahko se pohvalimo, da v tako kratkem času nihče ne more verjeti, da lahko dosegamo takšne rezultate. Mlajše deklice so že teoretično tri tekme do konca lige v četrtfinalu in med 16 najboljšimi ekipami (trenutno na lestvici zasedajo 2. mesto), starejše deklice so imele težje delo, tako da jim to ni uspelo, so pa proti koncu že zelo dobro igrale in še napredujejo; trenutno so na 5 mestu. OŠ Litija je prišla v šolskem tekmovanju tudi v četrtfinale. Nakaj deklet je res zelo nadarjenih, zato upamo, da bodo vztrajale in uspele. Sicer pa prva selekcija društva, članska ekipa nastopa v 2. DRL - vzhod. Leto 2005 se je začelo z zamenjavo na trenerskem stolčku. Dosedanji trener Darko Šuštar se je po dogovoru z upravo odločil, da se bo posvetil le dekletom, ter tako poskušal tam ustvariti večjo kvaliteto in kontiuniteto. Pri članih se je tako na stolčku spet znašel Toni Justin, sicer eden najbolj zaslužnih za tako velik pogon pri nas. Za to potezo smo se odločili, ker menimo, da lahko z njegovo pomočjo ustvarimo dolgo željeni cilj, 1.B liga. Spomladi tako člane čaka končnica za uvrstitev v 1.B DRL, vendar do končnice ostajajo še tri pomembne tekme, ki bodo odločala o tem, koliko točk se bo preneslo naprej. Sicer pa v sezoni 2004/ 2005 pomlajena ekipa ima dosti volje, tako da bodo z delom in ambicijami uspehi tudi prišli. V sezoni 2004/2005 je tudi po 15 letih bila prijavljena ekipa mladincev, saj je veliko igralcev, ki pri članih ne dobijo veliko priložnosti, pri mladincih pa igrajo. Mladinci so tudi na visokem 2. mestu in so praktično že v končnici za prvaka in uvrstitev v 1 ,A mladinsko ligo. Lestvica člani - 2. DRL vzhod: Mesto Ekipa 1. RK ATOM KRŠKO 2. RK ČRNOMELJ 3. RD ŠMARTNO 99 4. MRD MB BRANIK KLIMA PETEK 5. RK ARC0NT RADGONA 6. RK RADEČE 7. MRK DRAVA PTUJ 8. RK POMURJE Št.t. Zrn. Ne. Po 11 11 0 0 11 8 0 3 11 6 1 4 11 5 2 4 11 4 1 6 11 2 3 6 11 2 1 8 11 1 2 8 R.zad. Točke MT 365:250 22 0 279:257 16 0 315:279 13 0 346 : 330 12 0 320:321 9 0 306:356 7 0 278 :352 4 -1 271 :335 3 -1 1999 se je marsikatera stvar spremenila in počasi se gleda v prihodnost drugače, z drugimi cilji, kar pač omogočajo finance in kader. Vseeno pa vas bomo v letošnjem letu skušali presenetili, saj se bomo poleti skupaj na igrišču veselili, kako, pa boste pravočasno zvedeli. Vabimo vas na tekme v spomladanskem delu, tiste najbolj zanimive, pa se začenjajo v mesecu februarju. Aleš HAUPTMAN IZŽREBANCI DECEMBRSKE KRIŽANKE: 1. Vera OJNIK, Litija 2. Silvija BUČAR, Gabrovka 3. Fani HAUPTMAN, Šmartno pri Litiji Nagrajenci prejmejo nagrado (vino) v Vinski kleti Goče, Grbinska cesta 5, 1270 Litija. ROBERT VOJE s.p. GSM: 041 893 724 Loška 3,1270 LITIJA E-mail: cartech@siol.net Tech c? ■ AVTOAKUSTIKA ALARMI - CENTRALNO ZAKLEPANJE - ELEKTRIČNI POMIK STEKEL Kontrola in polnjenje KLIMA NAPRAV Pri dečkih se je tako v letu 2005 pojavil »mali« kadrovski problem, saj je Tone Justin odšel k članski ekipi, vendar se je vse dobro izteklo, saj so bili naši trenerji tudi pripravljeni malo več narediti, tako da nekateri trenirajo tudi po dve do tri selekcije. Dečki letos tekmujejo v treh selekcijah. Rezultati po polovici sezone so dobri, tako da se za prihodnost ni bati. Obe selekciji starejših dečkov sta v polfinalnih ligah, mlajši dečki pa se še borijo za vstop v četrtfinale. Poleg njih v OŠ Šmartno trenirata še dve selekciji mini rokometa in sicer letnik 94/95 in letnik 96/97. Teh najmlajših je okoli 30 otrok, kar je tudi lepo število. Starejši dečki skupine A so na 3. mestu, starejši dečki skupine B prav tako zasedajo 3. mesto, mlajši dečki skupine A pa so peti. Skupaj imamo 7 selekcij v ligah, plus 2 mlajši v Šmartnem. Nastaja prava mala prostorska stiska, kako bomo ta problem rešili, pa je že druga tema. Leto 2005 pa res prinaša nekaj »okroglega«, saj bo rokomet v našem kraju praznoval 40-letnico. Prva ideja, ki se je porodila, da pa mora to biti nekaj posebnega, saj smo v zadnjih desetih letih doživeli res nekaj hudih padcev, pa tudi vzponov. V sezoni 1994/95 je za 30 let rokometa takratni RK Šmartno oz. RK Inženiring Šarbek izpadel iz 1.A DRL. Prvič se je igralo v nižjem rangu, nakar so prišli drugi dejavniki, da je članska ekipa še bolj padla. V letih prenove od leta Zastopstvo in prodaja akumulatorjev _P U J_!_L /IEj! J za osebna in tovorna vozila, traktorje ter moto program. Na zalogi tudi akumulatorji tipa FULMEN FORMULA s povečano zagonsko močjo in SIS PRESTIGE, ki je poleg velike zagonske moči še hermetično zaprt. ZA VSE AKUMULATORJE 24 ITI6S6C6V! ^ukiliU MM2, f>u}dn MM2 fukiti TW AVTO - ŠOLA Sl: CAR svetič VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI • POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v TOREK, 1.2.2005 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 www.si~car.si TEL.: 01/8983-140 • GSM: 041-720-378 - ■ ; n Javno glasilo OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija in Šmartno pri Litiji brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK 39,1270 Litija, tel.: 01/898 38 43; Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec; Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija; Naklada: 6.700 izvodov V_________________________________________________________________________V S O/ ZIMSKI /© do 29.2. 2005