Majda Golja: Pomen spola v sup erv iziji_ 2iS3 Majda Golja Majda Golja, univ. dipl. psih, Centerza socialno delo Piran, Župančičeva 24, 65)0 Piran Povzetek Prispevek prinaša pregled različnih raziskav s področja svetovanja, terapije, supervizije in menedžmenta, ki so skušale ugotoviti, ali med spoloma obstajajo pomembne razlike in koliko so pomembne za supervizijski odnos. Raziskav ni veliko, večinoma so nastajale v zadnjih pet- najstih letih. Posebnosti spola lahko vplivajo na odnose med spoloma, zapletejo odnose svetovalca in Mienta, su- pervizijsko prakso, svetovalno prakso in terapijo, zato je poznavanje razlik med spoloma pomembno. Ključne besede: spol, razlike v spolu, supervizija, stili vodenja, moč Abstract This article is an overview of various studies in counsel- ling, therapy, supervision and management, which aimed to determine whether there are significant gender differences and how important they are in the supervi- sion relations. There are not many studies in the field, most of them have been written in the last fifteen years. 2^4 Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 3, str. 283-3 08 1. Uvod Gray (1994) pravi v svoji knjigi »Moški so drugačni, ženske tudi«, da so moški prišli z Marsa, ženske pa z Venere. Ko so se skupaj naselili na zem- lji, so pozabili, da prihajajo z različnih planetov. »Nasprotja v odnosih so posledica izgube predstav o naši razUčnosti. Jeza aU razočaranje nad nasprotnim spolom se pojavi, ker smo pozabiU, da smo si razhčni. Zmotno razmišljamo, da naš partner razmišlja in čuti tako kot mi in da so njegove želje enake našim željam. Brez jasne zavesti o naši različnosti ne more priti do medsebojnega razumevanja in spošto- vanja. Postanemo zahtevni, nedostopni, kritični in nepopustljivi« (prav tam, s. 1). Moški zmotno menijo, da ženske čutijo ter se sporazumevajo in odzi- vajo na enak način kot oni. Enako menijo ženske. Podobno ugotavlja Gilligan (po Crespi, 1995): »Moje raziskave naka- zujejo, da moški in ženske govorijo razUčen jezik, čeprav menijo, da go- vorijo istega, s tem, da uporabljajo podobne besede za izražanje različnih osebnih izkušenj in izkušenj iz socialnih interakcij.« »Videti je, da je ne glede na to, kateri pristop ali metodo v superviziji uporabljamo, na koncu kakovost odnosa med supervizorjem in supervi- zantom (terapevtom, svetovalcem) tista, ki določa uspešnost aU neuspeš- nost supervizije. Potrebna je določena stopnja topline, zaupanja, pristnos- ti in spoštovanja med njima, da se lahko ustvari dovolj varno vzdušje, kjer bo lahko potekala supervizija.« (Hunt, po Shoet in Wilmont,1996). Rasa, starost, spol, ideologija, meje, moč, kontrola, zaupanje, so pogosto izvor motenj - ovir v odnosu. Za dober odnos si morata oba, supervizor in su- The inherent features of gender can influence the relatio- ns, they can complicate the supervision practice, coun- selling practice and therapy. Understanding the gender differences is therefore an important factor in counsel- ling, therapy and supervision. In each field we are de- aling with a process of interactions that take place in the context of gender. Key words: gender, gender differences, supervision, le- adership styles, power __Majda Golja: Pomen spola v superviziji_ 285 pervizant, vzeti dovolj časa, da premagata te ovira in ustvarita varno de- lovno vzdušje. Pri prebiranju in izbiranju literature s področja ugotavljanja razlik med spoloma sem se usmerila na raziskave in ugotovitve o (ne)obstoju razlik med spoloma na področju svetovanja, terapije, supervizije. Ker je razme- roma malo raziskav o spolu na tem področju, sem podobno kot nekateri drugi avtorji, pogledala še na druga področja (sociologijo, komunikacijo, managerstvo - vodenje v organizacijah). Zanimalo me je, kakšne so te razlike, koliko so pomembne za svetovalni, terapevtski in predvsem su- pervizijski odnos in kako ta spoznanja uporabiti za izboljšanje prakse. ^ 2. Kaj o razlikah med spoloma pravi sociologija? Biti moški аИ ženska pomeni poleg bioloških razlik tudi razhčna priča- kovanja glede vedenja, razhčne dejavnosti, ki jih v življenju opravljamo, pripisovanje ali izoblikovanje razUčnih lastnosti. Spol pomembno vpliva na naše življenjske priložnosti, možnosti izobraževanja, zaposlovanja... Pri spolu gre za precej več kot za biološke razlike. Včasih lahko to po- meni živeti v dveh razhčnih svetovih, izoblikovati dve popolnoma različ- ni identiteti. Slovenščina pozna samo pojem »spol«. Za družbeni in kulturni pomen spola nima posebnega izraza. Angleški jezik pozna dva pojma: pojem »sex« se nanaša na spol kot biološko kategorijo, pojem »gender« pa na psihološ- ke, družbene in kulturne razlike med moškim in ženskami. Ta družbena in kulturna dimenzija spolne razlike pomeni kulturno pripisane in družbe- no oblikovane razhke med moškimi in ženskami. Spolna dihotomija se kaže kot razlika v pričakovanem vedenju glede na (biološki) spol, kot raz- lično vrednotenje moških in žensk, kot različnost vlog, ki jih imajo v družbi moški in ženske. Za spol kot družbeno kategorijo, bi lahko гекИ, da ga sestavljajo: - spolna identiteta, ki pomeni predvsem zavedanje in občutenje last- nega spola ter odzivanje nanj; - spolna vloga, ki pomeni vedenje ter status, ki ga ima človek glede na svoj biološki spol. V razhčnih družbah in kulturah se od moških in žensk pričakuje različno vedenje, prav tako so razdeljene tudi dejav- nosti, ki naj bi jih opravljali eni in drugi; - spolni značaj, ki pomeni razhčne lastnosti, ki naj bi jih imela spola. Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 3, str. 283 -308 Veliko kultur pripisuje ženskam lastnosti, kot so čustvenost, potrpežlji- vost, skromnost, podredljivost, nesamostojnost, zvestoba, skrbnost, pa- sivnost itd., moškim pa predvsem aktivnost, moč, napadalnost(agre- sivnost), razumskost, gospodovaLnost, pogum itd. V naši kulturi so moš- ke lastnosti višje vrednotene kot t.i. ženske lastnosti (povzeto po Soci- ologija, 1995, s. 157). Na področju zaposlovanja žensk in njihovem položaju na trgu delovne sile ostajajo ženskam predvsem tista področja, ki zahtevajo skrb, nego in pomoč. Že ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je prišlo do ostrega loče- vanja na »moške« in »ženske poklice«. Prvi so dobili značilnosti racional- nosti in učinkovitega tekmovanja, drugi pa altruizma in humanosti. Tako so področja šolstva, zdravstva, socialnega varstva in administracije zasedle predvsem ženske, s tem pa so ta dela postala manj cenjena in slabše pla- čana v primerjavi z moškimi deli, ki zahtevajo približno enako izobrazbo in kvalifikacije. Feminizirani so tudi mnogi pokhci na področju osebnih storitev in v industriji. Tako po svetu kot tudi pri nas je izredno malo žensk na vodilnih delovnih mestih, čeprav je njihova izobrazbena struktura podobna moški. Sodobna feministična gibanja presegajo boj za politične pravice in ena- kopravnost pri zaposlovanju in plačilu (značilno za feministična gibanja 19. in začetka 20. stoletja). Neofeministična gibanja izhajajo iz ugotovit- ve, da formalna, pravna enakopravnost še ne pomeni tudi dejansko ena- kih možnosti v življenju. V ospredju so prizadevanja za oblikovanje ena- kih možnosti na vseh področjih družbenega življenja, za preseganje ste- reotipnih predstav o moških in ženskah, za spreminjanje androcentrične (moško središčne) kulture. Pomemben je teoretični prispevek mnogih sodobnih feministk na pod- ročju družboslovnih in drugih znanosti. Zlasti na področju družboslovnih znanosti so odprle številne nove teme in vidike, ki jih moški raziskovalci niso upoštevali. Pripomogle so k spoznanju, da je spol pomembno dejstvo v družbeni restničnosti in da se mu torej tudi nobena družbena znanost ne more in ne sme izogniti, (povzeto po Sociologija, 1995) 5. Feministična psihologija in feministična terapija v zadnjih dvajsetih letih je naraslo število del, ki podpirajo feministič- no konstrukcijo realnosti. Avtorji nakazujejo na razUke v konstrukciji re- _Majda Golja: Pomen spola v superviziji_ 287 alnosti med moškimi in ženskami. Ugotovljene so bile razlike med spolo- ma. Cook (povzeto po Crespi, 1995) navaja, da spadajo med ženske last- nosti čustvenost, občutljivost, vzgajanje, medsebojna odvisnost. Med moš- ke lastnosti pa obramba, neodvisnost, dominantnost in usmerjenost k ci- lju. Gilbert (povzeto po Crespi,1995) ugotavlja, da v procesu socializacije ženske vzgajajo tako, da se odzivajo bolj emocionalno, vzgojiteljsko in so usmerjene k doseganju uspeha z druženjem, povezovanjem, moške pa k temu, da reagirajo obrambno, z močjo in neodvisno. Razlike v vzgoji sami so pomembne, prav tako izkušnje, vezane na vzgojo, kar oblikuje način razmišljanja, presojanja, povezovanja. Podobne rezultate je z raziskovanjem razlik v vrednotenju med spolo- ma dobil Musek (1989). Na podlagi rezultatov raziskave zaključuje, da žen- ske bolj cenijo vrednote, ki so v zvezi z emotivnim in duhovnim življe- njem, osebnim razvojem in harmonijo, samospoštovanjem in samoafir- macijo, medsebojnim razumevanjem in altruizmom. Moški bolj (kot žen- ske) cenijo ustvarjalnost in dosežke, materjalne dobrine in telesno zdrav- je ter družbeni red. Ugotovljene razlike so, po njegovem, odraz življenj- ske situacije, socializacijskega procesa in izkušenj, ki prevladujejo pri obeh spolih. Te razlike so v soglasju z razlikami, ki so jih kot transkultur- no veljavne ugotavljah v medkulturnih raziskavah ter potrjujejo razme- roma močnejšo usmerjenost moških h kompetentnosti (dosežkom, neod- visnosti) in uspešnosti (udobje, moč, ugled) ter žensk k varnosti,osebni moralnosti in altruizmu. 3.Í. Feministična terapija Feministična terapija se je razvila v zgodnjih 60. letih iz ženskega gi- banja. Sturdivant (povzeto po Munson, 1992) pravi, da se je začetni odpor proti psihoterapiji s strani feminističnega gibanja, spremenil v specifični model feministične terapije. Temelj feministični terapiji je zbirka vrednot in navad, ki so jih pre- tvorili v praktične spretnosti (skills). Feministične praktičarke so zavrnile tradicionalne spolne vloge in so pokazale, da je zaradi kulturnih in soci- alnih vrednot klasična terapija »moška - seksistična«. Feministično gledanje je nedvomno veUko prispevalo k razumevanju različnosti vlog. Razumevanje spolne vloge, deljenja po spolu in ženska socializacija, so le nekatera področja, na katerih je pomembno razume- Socialna pedagogika, 2 000 vol. 4, št. 3, str. 28 3 -3 08 vanje spolne in ženske identitete. Dolgoročni cilj feministično usmerjene terapije je odpraviti patriarhalni nadzor v družbi, zagotoviti boljše pogoje za moške in ženske. Prav zato je feministična psihologija in feministična terapija prinesla nove perspektive v klinično prakso. Vključitev spoznanj o spolu v terapijo pomeni, da postanejo kliniki bolj pozorni na razhke in neenakosti med spoloma in postanejo bolj učinkoviti pri delu s klienti in pri usposabljanju praktikov. Z nasprotovanjem splošnim družbenim vrednotam se je povečala po- treba po superviziji v feministični praksi. Supervizija naj bi praktiku da- la priložnost, da razišče in preizkusi filozofijo prakse in to, kako se ta kaže pri delu s klientom. Če praktik nima možnosti raziskati svojih vred- not, navad, razmišljanj in ravnanj, bo lahko v terapiji klient doživljal zmedo in neustrezno obravnavo. Simptomi, problemi, vloge in odgovor- nosti pridobijo drugačen pomen, če jih gledamo z vidika feministične prakse. 3.2. Spol - svetovanje, terapija in supervizija Od 1970. dalje, z razvojem feminističnih terapij, je bilo več pozornosti namenjene vplivom spola, tako klienta kot svetovalca, na svetovalni od- nos. Da bi pravilno obravnavah probleme v zvezi s spolom, so razvili celo tehnike (angl. »gender sensitive techniques*). Razvila se je zvrst terapije GAT (Gender Aware Therapy), ki je imela namen razviti in opogumiti svetovalca in klienta, da raziščeta svoje iz- kušnje, povezane s spolom, in usmerita pozornost na to v svetovalnem odnosu. Raziskave so vedno iskale vzporednice med svetovanjem in supervi- zijo. Prvi je raziskoval podobnosti interakcij med spoloma v svetovalnem in supervizijskem paru Brodsky (povzeto po Granello,1996) ter ugotovil, da supervizorjeva spolna vloga (stereotipne navade) vpliva na supervizi- jo. Vendar je bila ta ugotovitev podana brez empirične utemeljitve. Nekateri raziskovalci so spobio pripadnost v supervizijskem odnosu ob- ravnavali kot specialno populacijo ali kot kulturno ozadje, a ni niti to. Vsi supervizorji in vsi supervizanti imajo določen spol in določeno spolno pre- teklost, ki vpliva na njihovo sedanje delovanje, in s tem prihajajo v su- pervizijski odnos. Na stil supervizorja vpliva njegova teoretična usposobljenost, ki jo ima kot praktik - svetovalec ah terapevt. Poleg tega pa imajo pomemben vpliv __Majda Golja: Pomen spola v superviziji_ 289 tudi spol, starost, kulturno okolje in osebnost. Ti dejavniki močno vpliva- jo na supervizorjev pogled na supervizanta, kot tudi na klienta. Ekstein (po Hawkins in Shoet, 1992) razlaga te vplive kot slepe pege (blind spots), gluhe pege (deaf spots) in hrome pege (dumb spots). Hro- me pege so takrat, ko supervizant in supervizor zanemarita pozicijo kli- enta. Manjka jima izkušnja, da bi razumela, kako je npr. biti v položaju homoseksualca, biti prestrašen ali odklonjen od staršev, ali biti član zati- rane etnične skupine. Slepe pege so takrat, ko supervizantovi lastni vzor- ci in proces onemogočajo jasno videti klienta (kontratransfer). Gluhe pe- ge so takrat, ko terapevt ne samo da ne shši khenta, ne shši niti supervi- zorja. 4. Spol in stil pogovora - komunikacije Gray (1994) pravi, da je najpogostejša pritožba žensk, da jih moški ne znajo poslušati. Moški posluša žensko nekaj minut, ugotovi, zakaj se raz- burja, ji pokroviteljsko ponudi rešitev in pričakuje, da se bo takoj počutila mnogo bolje. Medtem, ko ženska pričakuje sočutje, ji moški ponuja na- svet. Moški cenijo moč, sposobnost in učinkovitost. Nenehno počnejo stva- ri, s katerimi bi dokazali in razvili svoje sposobnosti, spretnosti in moč. Svojo izpolnitev najdejo predvsem v uspehu in znanju. Gray pravi, da je moška samozavest določena s sposobnostjo ustvariti rezultate. Ženske so drugačne. Cenijo ljubezen, medsebojne stike in lepoto. Večji del svojega časa preživijo v medsebojni pomoči in negovanju drugih. Žensko samo- zavest določajo čustva in kakovost njenih odnosov. Izpolnitev najdejo v sodelovanju in vzpostavljanju stikov. Ženske so usmerjene k izboljševa- nju dejanskega stanja, moški pa k rešitvam. Na to, kako bomo vzpostavih stik z drugimi ljudmi, kako jih bomo za- znavali in kako se bomo odzivah, imajo po mnenju Hargia in MarshaUa (1995), poleg drugih, vpliv štirje osebni dejavniki: spol, starost, videz in obleka. Pravita, da se v socialnih interakcijah nagibamo k temu, da se, glede na njihov spol, do ljudi odzivamo drugače, z drugačnimi pričakovanji. Naj- prej se odzovemo na spol. Že od ranega otroštva dalje poudarjamo razhke v oblačenju in priča- kovanem vedenju glede na spol otroka. To seveda vpliva na kasnejše raz- 2ÇQ Socialna pedagogika, 2 00 0 vol. 4, št. 3, str. 2 8 3 -3 08 like v vedenju in pričakovanjih. V zahodni civilizaciji so moški ocenjeni pozitivno, kadar so kompetentni, samozavestni in racionalni, ženske pa kadar so prijazne, tople in taktne. V neverbabiem vedenju je opaziti jasne razlike. Ženske se pogosto sme- jijo, zahtevajo manj medosebnega prostora, se pogosteje dotikajo, pogos- teje kimajo z glavo in vzpostavljajo več očesnih stikov kot moški. Ženske so tudi bolj spretne kot moški pri interpretaciji neverbalnega vedenja dru- gih. Raziskave na področju sociolingvistike so pokazale razlike med pogo- vornim stilom moških in žensk, ki bi lahko vplivale na razpodelitev moči. Gilhgan (po Granello 1996) je napisal, da moški uporabljajo pogovor, da izgradijo hierarhijo, ženske pa da ustvarijo mrežo odnosov. Razlike v stilih pogovora vplivajo na svetovalni ali supervizijski od- nos. Moški v ekspertni poziciji so na splošno bolj dominantni, pravi Sar- gestano (po Granello 1996), kar bi lahko veljalo tudi za supervizijski od- nos. Govorih naj bi več in imeh pogovor bolj pod nadzorom kot ženske kolegice. Če veljajo izsledki Sargestana tudi za supervizijo, potem naj bi se stil pogovarjanja supervizorke aH supervizantke ne razlikoval (ne gle- de na vlogo). Te razhke v stilu pogovarjanja naj bi opozorile supervizorje (M), da preradi prevzemajo dominantno vlogo, in supervizorke (Ž), da bi se naučile imeti več nadzora nad procesom, v kolikor je to potrebno. Po- trebne pa bi bile še nadaljnje raziskave. Stoltenberg in Delworth (povzeto po Romans,1996) sta poudarila po- men poznavanja razlik med moškimi in ženskimi, tako v procesu uspo- sabljanja za svetovalce in psihoterapevte kot tudi za kasnejše praktike. Razlike med supervizanti in supervizantkami, ki sta jih ugotovila Stol- tenbeg in Delworth, so podobne razlikam v stilu med moškimi in ženska- mi, ki jih je ugotovil Gilhgan (po Romans, 1996). Gilhgan je ugotovil, da je za ženske, kadar so v interakciji z drugimi, odnos bistvenega pomena Pomembne so jim vrednote, kot so bližina, podpora in toplina ter skrb. Moš- ki so usmerjeni k poudarjanju kognitivnih dejavnikov, kadar so v odnosu z drugimi. Stoltenberg in Delworth (po Romans,1996) sta ugotovila, da so razlike v stilu lahko zelo pomembne v superviziji. Na primer, podpora v odnosu je lahko bolj pomembna za supervizantke, ker bolje funkcionu-ajo v ugod- nem vzdušju. _Majda Golja: Pomen spola v superviziji_ 291 Supervizantke se lahko preveč identificirajo s khentom in doživljajo zmedo v težjih obdobjih v svetovanju ah superviziji, medtem ko supervi- zanti dajejo preveč poudarka kogniciji - razmišljanju, kadar se srečajo z ambivalentnostjo (razdvojenostjo) v svetovanju ali superviziji. Supervizor mora biti pozoren na možne razlike mogoče tako, da upo- rablja več kognitivnih intervencij s supervizantkami in več čustvenih in- tervencij s supervizanti. Raziskovanje problemov, vezanih na spol, je postalo še bolj pomembno z naraščanjem števila žensk, ki se zaposlujejo na področju poklicev, kjer gre za medčloveške odnose. TVadicionalne modele usposabljanja so raz- viti supervizorji (M) za supervizante (M). S tem ko vstopa na to področje večje število žensk, bi bilo treba prilagoditi supervizijski proces in teorije supervizije. Temu prilagojen je razvojni model supervizije Stoltenberga in Delwortha. Romans (1996) poroča o raziskovanju razlik v stilu med supervizanti, ki dajejo prednost kognitivni dimenziji, in supervizantkami, ki dajejo pred- nost odnosom. UporabiU so The Myers-Briggs Type Inventory - MBTI - še posebej lestvico mišljenje - občutenje. Razlike v nagnjenosti h kognitivnemu stilu lahko nastanejo tudi z raz- vojem supervizanta/ke. Ko supervizant/ka napreduje v svojem razvoju, se nauči novih spretnosti, razvije kompetence na različnih področjih sve- tovanja in terapije in razširi svoj izbor spretnosti v medsebojnih odnosih (Stoltenberg in Delworth, 1987). V raziskavi so za preverjanje tega upora- bili SLQ-R - revidiran vprašalnik nivoja razvoja supervizanta. Rezultati raziskave so potrdñi Stoltenbergovo in Delworthovo trditev, da v superviziji in svetovanju supervizanti(M) poudarjajo kognitivne dejavni- ke - usmeritev k problemu, supervizantke pa dajejo večji poudarek odnosu. Supervizantkam (Ž) je bližji notranji svetu ljudi in stvari, supervizan- tom (M) pa zunanji svet in ideje. Potrditi so tudi razlike med začetniki in bolj izkušenimi supervizanti. Supervizanti/ke začetniki/ce bolj potrebujejo strukturo v superviziji, med- tem ko bolj usposobljeni supervizantiAe delujejo bolj spontano in fleksi- bilno tako v superviziji kot v svetovanju. Ugotovitve, da moški in ženske dajejo prednost raztičnim stilom, so pomembne za načrtovanje procesa supervizije. Supervizor bo pri delu s supervizanti namenil več čas razvoju spretnosti za obravnavo čustvenih 2Ç2 Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 3, str. 2 83 -3 08 vsebin in odnosom v superviziji in svetovanju, s supervizantkami pa bo več delal na tem, da bodo bolj jasno in objektivno videle stvari, kadar bo to zahteval supervizijski ah svetovalni odnos. Načrtovalci programov usposabljanja bodo morali bolj upoštevati moč- ne in šibke točke posameznega udeleženca. T\i ima prednost razvojni mo- del supervizije, ki daje prostor prilagajanju individualnim razhkam med udeleženci. Programi usposabljanja, v katerih usposabljajo le moški supervizorji, lahko proizvedejo sterotipne, moške stile intervencij, ob tem ko izpuščaje ženski stil. Ženske, ki so v stiku samo z moškimi supervizorji, tvegajo, da bodo manj pridobile na področju komunikacijskih in odnosnih spretnos- ti, kljub dejstvu, da večina svetovalnih stilov vključuje tradicionalno žen- ske spretnosti, (npr. izražanje emocij, priznavanje, sprejemanje...) 5. Spol, moč in stil vodenja ter strategije vplivanja Moč in spol sta v družbi neločljivo povezana, saj moški želijo imeti večji vpliv na izvore in druge vire zunanje moči. Stili vodenja in strategije vpli- vanja so močno povezane z močjo in spolom. Supervizijska diada tvori formalno strukturo: formalni vodja - supervi- zor in podrejeni - supervizant. Percepcija vodje je določena tudi s tradici- onalnim, sterotipnim, iz spolne vloge izhajajočim stilom vodenja. Meta- analiza obstoječih raziskav je pokazala, da obstajajo pomembne razlike med moškim in ženskim stilom vodenja. Ženske so nagnjene k bolj de- mokratičnemu oz. sodelujočemu stilu, moški pa k avtokratskemu oz. di- rektivnemu stilu vodenja (povzeto po Granello,1996). Obstaja moški način vodenja (managementa), za katerega je značilno tekmovanje, hierarhija avtoritete, visok nadzor vodje, nečustveno m ana- litično reševanje problema (Eagly in Johnson, 1990). Cooke in Kipnis (po- vzeto po Graneho, 1996)) sta dobila podobne rezultate, ko sta anahzirala vedenje terapevtov. Ugotovila sta, da terapevti (M) uporabljajo pomemb- no več poskusov vplivanja in da pomembno večkrat kot terapevtke preki- njajo kliente. Žensko vodenje pa je, na drugi strani, opisano kot koopera- tivno, vključuje sodelovanje podrejenih, z manjšim nadzorom s strani vod- je, reševanje problema pa temelji na intuiciji, empatiji in racionalnosti. Kusheh in Newton (povzeto po Graneho, 1996)) sta ugotovila, da so bili podrejeni (študentje), nezadovoljni z avtoritarnim vodenjem, še po- __Majda Golja: Pomen spola v superviziji_ 293 sebej, če je bila vodja ženska. Pomembna je bila interakcija spola in stila vodenja. Vodje, ki uporabljajo stereotipen moški, avtoritaren stil vodenja, doživljajo podrejeni negativno. Še slabše so sprejete ženske, ki uporablja- jo tradicionalen moški način vodenja. Novejše raziskave na področju managerstva - vodenja v organizaciji so dale zanimive razultate. Raziskovalci družbe Advanced Teamware, Inc., ZDA, (Perraut in Irwin, 1999), ki se ukvarjajo z razvijanjem učinkovitosti managerjev in teamov, so za to, da bi empirično ugotovili razlike med moškimi in ženskami, raz- vili vprašalnik Team View/360, ki je zajemal 7 kategorij vedenj: reševa- nje problemov, načrtovanje, kontrola, samoobvladovanje (managing seli), medsebojni odnosi, vodenje in komunikacija. Znotraj kategorij vedenj je zajetih 31 spretnosti. Rezultati te raziskave so potrdih, da so ženske spretnejše v medseboj- nih odnosih in da to počnejo veliko učinkoviteje kot moški. Prišh pa so še do drugih zanimivih ugotovitev. Ženske so prekašale moške v 28 od 31 spretnostih in to tudi na področju višje produktivnosti in proizvajanja no- vih idej, kar kaže, v nasprotju z dotedanjimi ugotovitvami, da so ženske uspešnejše tudi na intelektualnem področju (leva polovica možgan). Raziskava je pokazala, da so bile ženske nekoliko, a statistično po- membno, boljše na skoraj vseh raziskovanih področjih, kar nakazuje nuj- nost preverjanja položaja ženske v organizaciji. Ženske kotmanagerke аИ kot vodje so uspešnejše pri tem, kako upora- bijo svoje spretnosti. Igrajo podpirajočo in sodelujočo vlogo. So uspešnejše ne da bi uporabljale nadziranje ah moč, da bi motivirale druge. Razvile so alternativne poti, da dosežejo uspeh. Vodijo tako, da zagotavljajo jasno usmer- janje in smer. Delo organizirajo tako, da jim omogoča ostati na vrhu svoje- ga okolja, (on tiie top of their environement). Ko začutijo, da je njihova po- moč potrebna, ah če so zaprošene za podporo, jo zagotovijo. Rezultati raziskave »Gender Differences in Organizational Leadersip«, ki jo je avgusta 1999 na 106. Konvenciji zveze ameriških psihologov pri- kazal Robert I. Kabacoff (1999), so zavrnih splošno znane ugotovitve, da so ženske bolj demokratične in moški bolj avtokratični pri vodenju. Poka- zalo se je, da so moški bolj nagnjeni k prelaganju nalog na druge in k sodelovanju s kolegi. Ženske kot vodje so bolj samozavestne in tekmo- valne pri doseganju ciljev, ob tem pa obdržijo večji nadzor nad projektom. Istočasno pa se ženske vidijo bolj empatične. Skušajo vzpostaviti take od- 2^4 Socialna pedagogika, 2 00 0 vol. 4, št. 3, str. 28 3-3 0 8 nose, ki bi dajale podporo drugim in ki bi izražali iskreno skrb za dobro počutje sodelavcev. Moški vodje so se pokazali kot bolj inovativni pri načrtovanju dolgoroč- nih strateških pristopov, hkrati pa so bolj konservativni - na problem gleda- jo v okviru preteklih izkušenj. Ženske delujejo z več energije, z večjo in- tenzivnostjo, čustvenostjo, z večjo sposobnostjo, da druge vpletejo in na- vdušijo, po drugi strani pa so moški bolj zadržani. Opazovalci in ocenjeval- ci v tej raziskavi so moške in ženske ocenjevali kot enako učinkovite. S.l. Moč in spol v superviziji Supervizijski odnos se lahko delno opiše tudi kot vključitev oz. vaja moči. Moč, ki jo ima supervizor, izhaja iz njegove vloge. Socialna kon- strukcija spola v odnosu do moči je podstruktura, na kateri sloni supervi- zijski odnos. Ugotovljeno je, da je spol povezan z močjo v supervizijskem odnosu na razhčne načine. Nelson in Hohoway (1990) sta ugotovila, da oboji, supervizorji in supervizorke, bolj omogočajo izražanje medosebne moči (interpersonal power) v interakciji z moškimi supervizanti kot s su- pervizantkami. Granello, Beamish in Davis (povzeto po Nelson, Hohoway 1999) so ugotovih, da oboji, supervizorji in supervizorke, želijo pomembneje bolj pogosto shšati mnenje supervizantov kot supervizantk in s tem, ko jim priznajo ekspertno pozicijo, dajejo moškim več moči v odnosu. To pomeni, da se morajo supervizorjiAe zavedati, da supervizantke po- trebujejo več pomoči za pridobitev moči v interakciji. Podobno velja za sve- tovalen odnos. Zelo pomembna dimenzija v superviziji, ki je povezana z močjo, je po- vezanost («afhliation«). Judith Jordan (povzeto po Nelson, Holloway, 1999), je poudarila žensko potrebo po občutku povezanosti v primarnih odnosih. Ugotovila je, da je samospoštovanje ženske delno odvisno od njenih kom- petenc in izkušenj v vzpostavljanju zdravih odnosov in v sodelovanju z drugimi, pri dajanju (in jemanju) razumevanja in empatije. 6. Spol supervizorja v preteklosti ni bilo običajno, da bi ženske prevzele vlogo supervizor- ke z vso pripadajočo močjo. Munson (1992) pravi, da je bila običajna prak- sa, da ženske supervizirajo ženske in v izjemnih primerih, ko je moški napredoval v administraciji, ga je za krajši čas supervizirala ženska. _Majda Golja: Pomen spola v superviziji_ 295 Začetki ženske supervizije so bili težki. Mnoge sposobne in dobro uspo- sobljene supervizorke in učiteljice so bile v senci moških psihiatrov, če- prav je bilo to, kar so ponujaU slednji, pogosto neuporabno za prakso. Žen- sko gibanje je na tem področju prineslo velike spremembe v zadnjih dvaj- setih letih. V sedanjem času je vedno več žensk na področju svetovanja - tudi na višjem nivoju (master degree), kar povečuje možnost, da supervizirajo moške. Radushin (povzeto po Granello, 1996) je ugotovil, da je 79% socialnih delavcev sprejelo supervizijo supervizork, za 21% socialnih delavcev pa je to bil problem. Iz tega sledi, da nekateri moški vztrajajo v odporu do nadrejenosti ženske in da supervizorke (Ž) lahko pričakujejo odpore s stra- ni supervizantov (M). V študiji Putneya in sodelavcev (povzeto po Granello, 1996) so študentje psihologije bolje ocenili ženske supervizorke, ki naj bi bile bolj usmerje- ne na odnose. Supervizorji (M) naj bi pogosteje daj ah nasvete, kot da bi delah na odnosih. Spet druge študije so bolje ocenjevale moške. Raziska- ve niso dale enotnih podatkov. 7. Spol supervizanta Podrejeni položaj supervizanta prav tako vpliva na supervizijski odnos. Nelsonova in Hollowayeva (1999) sta vodih prvo empirično raziskavo o vplivu spola v zvezi s podrejeno vlogo v supervizijskem odnosu. Preuči- ti so 40 supervizijskih parov in prišh do nekaterih stalnih vzorcev inte- rakcij, ki so temeljile na spolu. Oboji, supervizorji in supervizorke, so upo- rabljali intervencije vplivanja in vodenja. Oboji so vzpodbujali supervi- zantke k pridobivanju moči v supervizijskem odnosu. Supervizorji so hit- ro ukrepati in pridobih moč nazaj, kadar so supervizantke preveč pridobi- le na moči. Supervizantke so, raje kot supervizanti, odstopile moč moč- nejši, avtoritativni ñuguri (moški ati ženski). Ne supervizorji ne supervi- zorke niso vzpodbujali supervizantk, da bi sprejele ekspertno vlogo. Su- pervizantke so, tudi če so imele priložnost pridobiti na moči, moč raje pre- pustile supervizorjem. Supervizantke s tem, da ne prevzemajo odgovor- nosti, zavirajo svoje lastno napredovanje k večji avtonomnosti. Smith in Dewine (povzeto po Granello, 1996) sta v raziskavi na področ- 2Ç^ Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 3, str. 283 -3 08 Primer 1: SUPERVIZORKA IN SUPERVIZANT (s khentom) F razgovoru je supervizorka skušala pripeljati supervizanta na to, da bi prepoznal klientovo (M) jezo. Supervizanta je usmerjala k te- ju supervizije v organizaciji ugotovila, da je sprejemljivo, če ženska v pod- rejeni vlogi zaprosi za podporo. S strani nadrejenega aH nadrejene je oce- njena kot kompetentna. Moškega, ki zaprosi za emocionalno podporo, vidi- jo kot šibkega in kot neskladnega s tradicionalno spolno vlogo. Zaključila sta, da je ženskam dovoljeno poiskati oporo pri supervizorju, za moškega pa ima to lahko negativne posledice. Rezultate lahko prenesemo tudi na področje klinične supervizije. Moški, ki so socializirani tako, da ne iščejo emocionalne pomoči pri supervizorju, bodo manjkrat prinesU težje primere v supervizijo. Supervizanti, ki bi izrazili potrebo po čustveni opori, bodo bolj kritično sprejeti tako od supervizorja kot od supervizorke. 8. Supervizijska dvojica 8.1. Supervizijske dvojice različnega spola Nelsonova in Hohowayeva (1999) sta raziskovati, kaj se dogaja znotraj supervizijskih dvojic v superviziji svetovalcev, ki so v procesu usposab- ljanja. Ker bodo ti tudi formalno ocenjeni, so odnosi hierarhični, s formal- nimi vlogami in s strokovno - profesionalno nepristranskostjo. Dogovor med supervizanti in supervizorjem lahko jasno določi pričakovanja v zvezi s procesom, učenjem, cuji supervizantov, strukturo srečanj in drugimi po- membnimi stvarmi, vendar pa notranji svet predsodkov, zaznav, sodb in socialnih pričakovanj, ki izhajajo iz spolne pripadnosti, nezavedno vpliva na supervizijski odnos. Avtorici sta analizirali dva razgovora supervizijskih parov različnega spola. Supervizorji so bili na nivoju doktorjev v svetovanju, supervizanti pa na nivoju specializantov iz svetovanja. Nihče od njih ni vedel, da bodo supervizijska srečanja analizirana za raziskovanje vpliva spolne pripad- nosti na supervizijski proces. V prvem primeru je bila pozornost usmerjena na spol klienta in na to, katere vrste intervencij bi bile ustrezne za khenta, v drugem primeru pa na supervizantov spol. Konflikt, ki izhaja iz spolne razhčnosti, lahko na- stane na obeh nivojih. Majda Golja: Pomen spola v superviziji 297 mu, da bi reflektiral občutke in hkrati povečevala empatijo v odno- su. Supervizant ni bil čisto prepričan, da bi lahko take intervencije uporabil pri delu s klientom (M). Supervizant je imel težave na več področjih. Kot pripadniku skupine moških, je ženska (supervizorka) prever- jala njegovo vedenje o tem, kaj moški potrebuje. Supervizorka ima v rokah formalno moč, saj presoja in daje po- vratne informacije o njegovih spretnostih. Supervizant se je odzval s sklicevanjem na znanje - vedenje o svojem spolu in s tem subtilno spodkopal supervizorki avtoriteto. Supervizant se je pred zatitevo supervizorke, da izrazi svoje ob- čutke (ženski), zavaroval tako, da je izrazil dvom v to, da bi bil po- govor o čustvih s klientom - moškim, uspešen. Zaskrbljenost supervizanta (M), da bo khent (M) imel težave pri so- očanju s svojimi čustvi, je pogosta težava moških v sodobni družbi, ko pri- dejo v stik z žensko kulturo. Različne raziskave so pokazale, da je omeje- vanje izražanja čustev primarna značilnost moške spolne vloge oziroma izvor konflikta v spobii vlogi. Omejevanje izražanja čustev je pogosto razlog za nezadovoljstvo moških v zakonu in družinskih odnosih. Raziskave so pokazale tudi na konflikt pri moških med željo po intimnosti na eni strani in strahom pred odkrivanjem svoje ranljivosti na drugi. Svetovalni proces vzpodbuja zaupnost in izražaje občutkov, kar je lah- ko ogrožujoče za moške in kar ženske supervizorke težko razumejo. Moš- ki se na tem področju ne čutijo kompetentni. Moški so vzgojeni tako, da izražajo svojo ranljivost ah nekompetentnost z jezo ali agresivnostjo in z upiranjem ogrožujoči bližini in ranljivosti. Prebujene emocije zmanjšu- jejo z neposrednim izražanjem jeze ali posredno, z zmanjševanjem po- mena zaznani kritiki. Klinična situacija je za moškega lahko ogrožujoča na dva načina: - zahteva prepoznavanj e in izražanj e občutkov, - zahteva, da moški sodeluje v procesu, v katerem se ne počuti kompe- tenten, to pa se odraža v njegovih občutkih nemoči. Ker cilji tako svetovanja kot supervizije zajemajo tudi razumevanje čustvenega in odnosnega področja, Nelsonova in Hollowayeva poudarja- Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 3, str. 283 -3 08 Primer 2: SUPERVIZOR (M) INSUPERVIZANTKA (Z) V obravnavanem razgovoru je supervizor želel od supervizant- ke izvedeti, kaj ta ve (teoretično) o adolescentih (klient). S tem jo je spravil v konflikten, s spolom pogojen odnos, z moško, avtoritarno figuro. V supervizijski odnos je vnesel spol, ko jo je kritiziral glede njenega poznavanja razvoja fantov (adolescence). Ker je bila v sku- pini z moškimi, jo je to spravilo v položaj, kjer bi morala priznati, da ne zmore sprejeti kritike, še posebej od moškega (supervizorja). V tej situaciji je prevzela nase odgovornost za interakcijo s supervi- zorjem. Obtoževala se je, da ni bila zmožna opraviti s svojimi ob- čutki do supervizorja, da sploh ima take občutke in da jih ni zmog- la pravilno izraziti. Uporabila je obrambo svojega spola. S samo- obtoževanjem je zaščitila supervizorjevo kompetenco, govorila je o svojih občutkih do moških na splošno. Supervizorje bil presenečen nad priznanjem supervizantke, da se počuti nelagodno, kadar dela z moškimi, in da bi raje imela žen- sko supervizorko. Ob tem, ko mu je to povedala, se je počutila krivo, da ima take občutke. Kot bi morah supervizorji več delati na področju občutkov, bi morale supervizorke več delati na področju neposrednih soočanj in izzivov. 8.2. Istospolne supervizijske dvojice V supervizijskem odnosu, kjer sta supervizor in supervizant istega spo- la, naj bi bua večja varnost, podobno kot so ugotovih za dvojice iz istega kulturnega okolja. Supervizantka v paru s supervizorko lahko dobi večji občutek poveza- nosti, kar ji daje večji občutek moči, kot jo ima v paru s supervizorjem. V ta, da konflikt, ki izvira iz spolne vloge, lahko ovira pogovor o supervizan- tovih občutkih v svetovanju ah superviziji. Delo s supervizanti (M) in khenti (M) zahteva oboje: zavedanje, kako ranljiv se lahko počuti moški na srečanju z močno osebo (Ž ah M), in po- trpežljivost oz. upoštevanje stopnje pripravljenosti za prepoznavanje in iz- ražanje občutkov. _Majda Golja: Pomen spola v superviziji_ 299 tem odnosu lahko supervlzantka preizkusi svoje lastne reakcije in upora- bi osebno moč. Podobno lahko supervizant v paru s supervizorjem izkusi večje udob- je, saj supervizor lahko razume njegove težave na področju odnosov in občutkov. V takem odnosu supervizant lažje razvije spretnosti, zaradi ka- terih se bo počutil bolj kompetentnega na področju čustev. Če je supervi- zor nespreten na področju odnosno-čustvenih vsebin, bo par prešel na kognitivno analitični nivo. SeUs, Goodyear, Lichtenberg in Polkinghom (povzeto po NeUson, Hol- loway, 1999) so raziskovali fokus supervizijskega pogovora v supervizij- skih dvojicah istega in različnega spola. Ugotovih so, da je moški super- vizijski par bolj pogosto osredotočen na klienta in manj na svetovalni ali supervizijski odnos kot razhčnospolna dvojica. Ta podatek nakazuje, da se moški v klinični situaciji lahko počuti nelagodno v pogovoru o odnosu, še posebej z drugim moškim, kar se kaže v izogibanju tesnejši povezavi. Graneho in sodelavci (1996) so ugotovih, da le diade supervizor - su- pervizant (M-M) postanejo sčasoma bolj kolegialne, tako da supervizor uporablja vedno manj intervencij in da jih ima supervizant več (kar je v skladu z razvojnimi teorijami). V diadah supervizorka - supervlzantka (Ž- Ž) sčasoma nastane večje neravnotežje moči. Supervizantke, ki so bile v superviziji več kot leto dni, so dajale manj intervencij kot tiste, ki so bile v superviziji do 6 mesecev. To kaže, da supervizantke nagibajo k odreka- nju moči v daljšem časovnem obdobju, kar je v skladu s socialno vlogo ženske - da je spoštljiva. Supervizanti so doživljah istospolni supervizijski odnos kot tesnejši. V njem so se počutih bolj udobno, tako z vidika odnosa kot z vidika ekspert- nosti supervizij skega procesa. So pa tudi razlogi, ki govorijo v prid razhčnospolnim parom. Supervi- zant potrebuje izkušnjo supervizije z žensko avtoriteto, da se zave svojih neprepoznanih vrednot, navad, kontratransfernih problemov, vezanih na žensko v vlogi avtoritete. To isto bi lahko rekli za supervizantke (po Gra- neho, 1996) Čeprav raziskave kažejo, da ljudje v klinični situaciji bolj potrebujejo občutek, da si delijo podobne navade in prepričanja s svojim pomočni- kom, je to lahko ovira v razvoju supervizanta, ker krepi njegova močna področja in ga ne usmerja na področja, ki mu niso tako blizu. 3QQ Socialna pedagogika, 2 000 vol. 4, št. 3, str. 283 -3 08 Poznavanje specifičnih potreb in stilov interakcij, ki jih supervizantka prinese v supervizijo, zahteva samozavedanje in fleksibilnost supervizor- jevihkinih intervencij. 9. Spol in seksualnost v svetovanju, terapiji in superviziji Moč v diadi moški - ženska je pogosto povezana s seksualnostjo. The Assiociation for Counselor Education in Supervision Ethical Gudeliness (1993) izrecno določata, da supervizor ne sme sodelovati v nobeni obliki seksualnega kontakta s supervizantikami. O dinamiki spolne privlačnosti v dvojici govori Radushin (povzeto po Granello, 1996), ki pravi, da je supervizijski odnos intenziven, zaupen, ose- ben in vsebuje pomemben čustveni naboj in je kot tak dovzeten za trans- fer, ambivalenco in odpore, ki lahko izvirajo iz zgodnejših razvojnih konfliktov. Zato mora biti supervizor pozoren na vplive, ki jih ima na supervizan- te/ke in narobe, na to, kakšen vpliv imajo oni/one nanj. Hartman in Brieger (povzeto po СгапеПо,1996) menita, da je supervi- zorju neprijetno govoriti o spolnih vsebinah iz strahu, da bi lahko okrepil občutke zmede in ranljivosti na obeh straneh. Pravita, da morajo biti iz- ražene vse (underlying) nejasnosti v zvezi s spolnim vedenjem in raz- mišljanjem. Podrejeni v razhčnospolni dvojici, ki uporablja osvajajoča ve- denja, lahko to počne, ker žeh biti zaželen ah cenjen od supervizorja. Su- pervizor mora uporabiti svojo moč v odnosu in razkriti neustrezno spolno zbliževanje. Iz tega razloga se mora supervizor lotiti občutljivega področ- je spolnosti v razhčnospolnem supervizijskem paru. Odprtin komunika- tiven supervizijski odnos, kjer se razpravlja tudi o seksualnih vsebinah, lahko prepreči te vrste težave. 9.i. Supervizorjeva prevelika vpletenost (over- involvement) D. Mearns (1996) pravi, da je najbolj očitna nasilna oblika prevelike vpletenosti povezana s seksualnostjo. Gledano iz zornega kota klienta gre za spolno nadlegovanje ali pa za spolno zlorabo. Spolno nadlegovanje ah zloraba klienta ima lahko razhčne oblike - od vzpodbujanja klienta, da go- vori o svojih spolnih izkušnjah, prek dotikanja in do spolnih odnosov. Skup- no vsem tem obhkam je, da jih svetovalec šteje kot pomoč klientuAi. Me- __Majda Golja: Pomen spola v superviziji_ 30Í arns meni, da ne gre toliko za vprašanje spolnih občutkov, kot za moč. Vehko primerov zlorabe ne kaže odkritih spolnih vsebin, ampak vključuje dominantnost svetovalca kot moškega, v odnosu s katerim se klient/ka počuti neudobno ah zlorabljeno. Klasični scenarij te vrste spolne zlorabe je, ko se khentka počuti oča- rana od modrosti in moči svetovalca in mu pripisuje celo mistično ah du- hovno moč. Ta način dela ima lahko dramatične posledice za ktientko, njej sami je zelo težko najti moč in ubežati moči svetovalca. Oba, sveto- valec in ktientka, sta ujeta v izkušnjo moči in lahko sprva zanikata njen nasilni vidik. Supervizor, ki supervizira svetovalca, ima sprva težave, ker nastopa kot nekdo, ki ne razume te »močne« terapevtske izkušnje in ki mora pripeljati svetovalca do tega, da ta prepozna, da gre za spolno sovpletenost (over- involvement) in da prekine delo s ktientko. V takem položaju lahko tudi supervizor zelo hitro pretirano zaščiti klientko in je jezen na svetovalca. 9.2. Prekoračitev meja v superviziji socialnega dela 0 tej temi piše piše Nora Bonosky (1995). Pravi, da so raziskave poka- zale, da zveza - odnos, postane tvegan takrat, ko ni več v skladu s cilji supervizije in ko preide na področje dvojne zveze. Dvojna zveza, dual relationship, ima lahko več oblik, najbolj škodljiva pa je takrat, ko supervizor prevzame poleg vloge psihoterapevta še vlogo spolnega partnerja. Večina kodeksov profesonalne etike je sprejela ukrepe, ki naj bi one- mogočali tako dvojno zvezo. Spolno intimne zveze veljajo še posebej za neetične in prepovedane, čeprav supervizant/ka na to prostovoljno pri- stane. Kitschener (povzeto po Bonosky,1995) pravi, da tveganje seksuahie sov- pletenosti in drugih oblik dvojnih zvez pomeni poleg psihološke škode še potencialno zlorabo zaupnosti, samoodločanja v terapevtskem procesu in objektivnosti. Etični kodeks (Zveze socialnih delavcev ZDA) govori o prepovedi take zveze s klienti, ne govori pa posebej o zlorabi študentov - (velja tudi za tiste, ki so v procesu usposabljanja za svetovalce ali terapevte). Čeprav naj bi prepoved v Etičnem kodeksu pokrivala tudi možnosti nastanka spolnih zvez med študenti in supervizorji, je etična odgovor- 3Q2 Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 3, str. 2 S 3-308 nost supervizorja za študenta izza specifičniti pravil in predpisov. Super- vizorjeva odgovornost za študenta izhaja iz splošne obveznosti, da rav- na v skladu s khentovim najboljšim interesom in mu ne povzroča bole- čine ali ga izkorišča. Zaradi možnosti slepega zaupanja študentov avto- riteti (kot so tudi doktor, terapevt, učitelj...), Bonsky predlaga tudi var- stvo tega področja. 9.3. Kaj se dogaja v odnosu supervizor - študent (supervizant)? a. Transfer in kontratransfer v odnosu supervizor - študent. Podobno kot v odnosu svetovalec -khent nastajata tudi v odnosu študent- supervizor transfer in kontratransfer. Ko se khent zaupa svetovalcu, prenese nanj občutke, ki bi jih imel do ideahziranega roditelja. Občutki, ki jih sproži transfer, lahko vključujejo izjemno in pretirano jezo, idelaizirano oboževanje ali hrepenenje po od- visnosti (Woods in Hohis, povzeto po Bonosky, 1995). Sherry (1991 - povzeto po Bonosky, 1995) pravi, da hnata supervizija in terapija podobne cilje in tehnike, torej bi morah supervizijo šteti kot psi- hološko intervencijo, ki nastane med dvema posameznikoma, ki sta v ne- nenakem položaju. Zato bi morah etična načela razširiti tudi na supervi- zijo. Spolna zloraba študentaAe od učitelja vsebuje zlorabo moči. b. Običajno študent/ka doživlja nekaj bojazni in negotovos- ti v procesu usposabljanja. I\idi za odrasle udeležence usposabljanj in treningov velja, da začasno pridejo v stanje emocionalne regresije. C. Konflikt ali zmeda vlog. Obstaja nevarnost, da pride do spolnih zvez med osebama nenenakega položaja zaradi zlorabe in konflikta med vlogami. Intimnost med supervizorjem in študentom lahko izvira tudi iz zmede med več nivoji razhčnih vlog - terapevt, učitelj, ocenjevalec, kole- ga, svetovalec, supervizor... d. Hierarhija in zloraba moči v odnosu supervizor - študent. Raziskave so pokazale, da pride do spolnega stika v procesu usposab- ljanja običajno med starejšim moškim, višjega statusa in med mlajšo, podrejeno žensko (Pope, povzeto po Bonosky,1995), kar odraža vzorec moš- ke dominacije in ženske podrejenosti v hierarhični strukturi družbe. Študentka, ki je na nižji stopnji hierarhije, se boji dati kakršno koh ob- tožbo, saj se bo srečala z zanikanjem supervizorja, ki ima visok položaj in _Majda Golja: Pomen spola v superviziji_ 303 moč kot izkušen strokovnjak. Prav tako lahko le-ta zlorabi zaupane mu podatke s prejšnjih srečanj. 9.4. Posledice zlorabe v odnosu terapevt - klient/ka, supervizor - študent/ka Raziskave so pokazale, da je 90 % žrtev spolne zlorabe v odnosu tera- pevt - pacient/ka, psihično oškodovanih. 11 % spolno zlorabljenih paci- entk je bilo hospitaliziranih, 1 % jih je naredilo samomor. Prekoračitve in zlorabe meja v odnosu supervizor študent/ka imajo tudi vzgojne posledice. Veliko ekspertov govori o efektu oblikovanja (mode- hng effect) ah o vzporednem procesu v superviziji. Ta se kaže v neposredni refleksiji supervizorjevega ravnanja v procesu usposabljanja na kasnejše ravnanje supervizanta s khenti. Študija psihologov, ki jo je vodil Pope (povzeto po Bonosky,1995), je po- kazala, da je študentkina spolna zveza supervizorjem pomembno vpliva- la na njene kasnejše odnose s klienti. Ženske, ki so poročale, da so imele kot študentke spolno zvezo s supervizorjem, so v 25 % poročale, da so bile kasneje vpletene v spolnost s khenti - v primerjavi s 6 % tistih, ki te iz- kušnje s supervizorjem niso imele. 9 J. Supervizorjeva odgovornost Supervizorje za neetično ravnanje kazensko odgovoren. Odgovoren ni le za spolno zlorabo. Odgovoren je tudi, da ni dovolj dobro usposobil štu- denta, in za svetovalčevo - terapevtovo neustrezno ravnanje s klientom, če sta to obavnavala v superviziji. Strukturni vodja ni vedno tisti, ki je odgovoren za spolno nadlegova- nje. Grauendolz (1989 - povzeto po GraneUo,1996) je raziskoval izkušnje univerzitetnih profesoric in ugotovil, da jih je skoraj polovica (47,6 %) iz- kusila neke vrste spolnega nadlegovanja od študentov. Moč spola preteh- ta moč avtoritete. Bonosky (1995) zaključuje, da glede na študije, narejene s profesi- onalci psihologi, spolne zlorabe v odnosu supervizor študent obstajajo in so celo v porastu. Podobno velja tudi za področje izobraževanja soci- alnih delavcev. Ker so v superviziji podobne intervence kot v terapiji, je tveganje, da se povzroči emocionalna škoda, veliko. Obstaja tudi nevarnost, da bo pre- kršena zaupnost, objektivnost usposabljanja in avtonomnost. Ne nazad- Socialna pedagogika, 2 0 00 vol. 4, št. 3, str. 283 -3 08 nje pa bo kakovost supervizij skega odnosa imela posledice za kasnejši od- nos svetovalca s klientom. Študentje, socialni delavci v izobraževanju, bi morali biti ozaveščeni in pripravljeni poiskati pomoč takoj, ko je to potrebno. Morali bi delati na samozavedanju, introspekciji, odprtosti. Profesionalci bi se morali nenehno zavedati cele vrste možnih kon- fliktov, paradoksov, motenj, predsodkov in skritih navodil v svojem siste- mu vrednot in prepričanj. Če supervizija pomeni model »pomagajočega« odnosa, potem je supervizor prvi, ki bi moral nadzirati nezavedne procese pri sebi. 10. Predsodki v zvezi s spolom Vedno več žensk vstopa na področje socialnega dela. S tem se odpirajo tudi nove možnosti, da napredujejo znotraj administrativnih položajev. Pri tem se srečujejo s predsodki, vezanimi na spol. Ženska vodja - moški pod- rejen ... (Munson, 1992) Predsodki v zvezi s spolom so lahko resen problem v odnosu praktik in khent, ne glede na to, ati gre za moškega praktika in ktientko ati za žen- sko praktičarko in Mienta. Predsodki v zvezi s spolom so obratnosorazmemi s samopodobo in pozitivno korehrajo s homofobijo (iracionalen strah pred homoseksualnostjo - Dictionary of psychology, 1987, Penguin Books). Ena od študij je pokazala, da je bila homofobija najnižja med psihologi, sred- nja med psihiatri in najvišja med socialnimi delavci. (Anserson in Han- derson, povzeto po Munson, 1992). V superviziji si pri takih problemih pomagamo s superviziranjem po- ložaja in ne osebe. Tako se lahko izognemo konfliktom in bojevanju. Su- pervizor se lahko osredotoči na naloge, ki morajo biti narejene, na cilje, ki morajo biti doseženi, na probleme, ki jih je treba rešiti, bolje kot da se ukvarja z osebnostjo, vrednotami in navadami praktika. Razvili so več tehnik in vaj za zavedanje - prepoznavanje stero tipov in predsodkov pri delu s khenti nasprotiiega spola (Brodsky, povzeto po Mun- son, 1992). Da bi se izogniti konfliktom v superviziji, mora biti vsaka k zavedanju - razvoju usmerjena supervizija povezana s klientom in s specifičnim pri- merom - supervizijskim gradivom. To je še posebej pomembno tedaj, ko gre za močno hierarhično strukturo (npr. v bolnišnicah). _Majda Golja: Pomen spola v superviziji_ 305 11. Zaključek Mnogi razisiiovalci so iskali predvsem razUke med moškim in ženskim stilom supervizije s predpostavko, da so razlike že od nekdaj in da jih ni treba znanstveno raziskovati. Sociologija govori o spolni vlogi, identiteti in značaju, ki določajo pričakovanja, ki jih imamo do nasprotnega ah do svojega spola. Razhčne raziskave so tudi potrdile, da obstajajo razlike v vrednotah in osebnostnih lastnostih med spoloma, kar pripisujejo tudi procesu sociah- zacije in družbeni delitvi vlog. Ženska gibanja so veliko prispevala k razumevanju spolne vloge, lo- čevanja po spolu in ženske socializacije ter prinesla nove poglede v kli- nično prakso, svetovanje, terapijo, ki so jo označile kot seksistično. Očitki dosedanjim raziskavam (0sterberg,1996) so predvsem, da pre- tiravajo v poudarjanju razlik med spoloma in s tem zmanjšujejo pomen razlik znotraj spola samega. Te raziskave so usmerjene zgolj na razhke med spoloma, s tem pa povečujejo splošno mnenje, da je spol bistvenega pomena in da smo si moški in ženske diametralno razhčni. Osterbergova pravi, da so razlike minimalne, pridobljene v kontroliranih eksperimen- tih in ne v praksi. Večina študij temelji na percepciji raziskovalcev in su- pervizantov in na samopercepciji supervizorjev. Torej, to kar je opaženo, niso nujno dejanske razlike v vedenju različnih spolov, ampak dojema- nja razlik v vedenju. Tudi nekateri drugi avtorji pravijo, da so laboratorijske raziskave krat- kotrajne, da ne upoštevajo kompleksnosti medčloveških odnosov in nji- hovega spreminjanja skozi čas. Predlagajo, da bi namesto iskanja razlik med spoloma raje raziskovah, kako vplivajo percepcija, stereotipi in moč znotraj razhčnospolnih odnosov. S tem sta se ukvarjali Nelsonova in Holloway eva, ki sta preučevali šti- rideset supervizijskih parov in ugotovili nekaj stalnih vzorcev interakcij, ki so temeljile na spolu. Ena od teh je, da oboji, supervizorji in supervi- zorke, bolj omogočajo izražanje medosebne moči v interakciji s supervi- zanti kot s supervizantkami. Oboji, supervizorji in supervizorke, žehjo po- membneje bolj pogosto shšati mnenje supervizantov kot supervizantk, m s tem, ko jim priznajo ekspertno pozicijo, dajejo moškim več moči v od- nosu. Če se supervizorjiAe tega zavedajo, bodo na to bolj pozorni pri su- perviziji supervizantk. Socialna pedagogika, 2 00 0 vol. 4, st. 3, str. 28 3 -3 08 Novejše raziskave na področju managerstva (Perraut in Irwin, 1999) so pokazale, da so ženske kot vodje uspešnejše, ne da bi uporabljale moč, ker so spretnejše v medosebnih odnosih. Trditve, da so moški vodje avtoritarni, ženske pa demokratične, je za- vrnil Robacoff (1999). V procesu supervizije se brišejo meje med supervizorjem in su- pervizantom. V profesionalni superviziji (Žorga, 1999) je osnovna vred- nota omogočiti posamezniku svobodno iskanje lastnih rešitev, svojih po- ti, spoznavanje sebe, soočanje s samim seboj. Supervizor lahko le sprem- lja supervizanta v procesu učenja. Kakšna bo supervizija, je odvisno od vloge, ki jo zavzame supervizor v odnosu do superviziranca. Kadar je hkrati tudi vodja projekta ah vodja or- ganizacije, v kateri izvajajo projekt, se vodstveno- organizacijski vlogi su- pervizorja pridruži tudi nadzorna. Pri neodvisnem strokovnjaku je bolj v ospredju razvojno-izobraževahio-podpomi vidik. V prvem primeru bo imel supervizor formalno, z vlogo določeno večjo moč. Prekoračitve meja, dvojne zveze, spolne zlorabe, se nedvomno doga- jajo. V Sloveniji še nisem zaznala teh podatkov; če sklepam po narašča- nju števila odkritih spolnih zlorab v družbi, lahko predvidevam, da so tudi na tem področju, a še ne odkrite. Verjetno bo treba to področje urediti tudi v etičnem kodeksu supervizije. Kohko je torej pomemben spol? V razvoju supervizorjaAe je pomemb- no, da razume značilnosti svojega lastnega spola, da iz izkušenj z nas- protnim spolom v različnih drugih odnosih spozna svet drugega spola. Po- membno je, da v svojem profesionalnem razvoju pridobi izkušnje različ- nih supervizorjev in supervizork. Kot strokovnjak se mora zavedati razlik med spoloma, ki lahko vplivajo na njegovo delo in za to razviti potrebne spretnosti. Razlike v stilu pogovora, vodenja, vrednotah, čeprav minimalne, so. Po- membno jih je prepoznati in v supervizijskem procesu predelati skupaj s supervizantom. Pomembna je tudi metasupervizija supervizorja, ne sa- mo v procesu edukacije, ampak v vsej njegovi praksi. Če zaključim z Grayem, ki pravi: »Marsovci in Veneranke so živeli v miru, ker so spoštovali medsebojne razlike«, bi lahko za supervizijo (sve- tovanje, terapijo) rekla podobno. _Majda Golja: Pomen spola v superviziji_ 307 12. Literatura Bonosky, N. (1995). Boundary Violations in Social Work Supervision: Cli- nical, Educational and Legal Implications. The Clinical Supervisor, 13 (2), s. 79-96. Crespi, T. (1995). Exploring Feminist Perspectives for Male Supervi- sors. The Clinical Supervisor, 13 (2), s. 19-30. Gray, J. (1994). Moški so drugačni, ženske tudi, Ljubljana: Gnosis, Granello, D. (1996). Gender and Power in the Supervisory Dyad. The Clinical Supervisor, 14 (29), s. 53-68. Hargie, 0. in Marshall, P. (1993). Interpersonal Communication: A The- oretical Framework. V Hargie, 0. (ed.): A Handbook of Communication Skills. London: Routiedge. Hawkins, P. in Shoet, R. (1992). Supervision in the helping profession. Philadelphia: Open University Press. Kabacoff, R. (1999). Gender Differences in Organizational Leadership (Management Research Group), http://www.mrg.com. Robolt, A. in Žorga, S. (1999). Supervizija - proces razvoja in učenja v poklicu. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška Fakulteta v Ljublja- ni. Mearns, D. (1996). On Being a Supervisor. V Dryden, W. in Thorne, B. (eds.): Training and Supervision for Counselling in Action. London: SA- GE. Munson, C. (1993). Clinical Social Work Supervision. Second Edition. Binghamton: The Haworth Press Musek, J. (1989). Spol, spolne vloge in weánote. Anhropos, 20 (3-4), s. 124-137. Nelson, M. in Hohoway, E. (1999). Supervision and gender issues. V Carrol, M. in Hohoway, E. (ur.): Counselling Supervision in Context, s. 23- 35. London: Sage pubhcations. Osterberg, M. (1996), Gender m Supervision: Exaggerating the Diffe- rences Between Men and Women. Clinical Supervisor, 14 (2), s. 69-84. Perraut, M. in Irwin, J. (1999). Gender differences at Work, A Study of Women and Men. Adwanced Teamware. http://www.ateamware.com/ study.html ^Qß Socialna pedagogika, 2000 vol. 4, št. 3, str. 283 -3 08 Romans, J. (1996), Gender Differences in Counselor/Tlierapist Tra- inees. The Clinical Supervisor, 14(1), s. 77-86. Shoet, R. in Wilmot, J. (1996). The Key Issue in the Supervision of Co- unseUors: The Supervisory Relationship. V Dryden, W. in Thorne, B. (ur.): Training and Supervising for Counselling in Action. London: Sage Pubh- cations. Sociologija, gradivo za srednje šole (1995). Ljubljana: Zavod RS za šol- stvo. Pregledni znanstveni članek, prejet oktobra 1999.