1 Katarina Skubec Moćić, dr. med., Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje; katarina.skubec@zd-celje.si
2 Breda Barbič Žagar, dr. med. Krka, d.d., Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto
111Med Razgl. 2025; 64 (1): 111–20 • doi: 10.61300/MR6401aa3 • Raziskovalni članek
Katarina Skubec Moćić1, Breda Barbič Žagar2
Zdravljenje bolečine s šibkimi opioidnimi
analgetiki s podaljšanim sproščanjem
v ambulanti družinske medicine
Treatment of Pain Using Mild Opioid Drugs with Prolonged Release
in Outpatient Clinic’s
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: kronična bolečina, zdravljenje bolečine, šibki opioidni analgetiki
IZHODIŠČA. Bolečina je po vsem svetu najpogostejši razlog za posvet z zdravnikom in en
glavnih vzrokov invalidnosti. Ocenjuje se, da 40–60 % bolnikov s kronično bolečino ni ustre-
zno zdravljenih. Za zdravljenje stalne srednje močne do močne bolečine se priporoča jema-
nje dolgodelujočih šibkih opioidnih analgetikov, za lajšanje prebijajoče bolečine pa dodatno
še jemanje kratkodelujočih opioidnih anagletikov. Namen te raziskave je bil pridobiti
podatke o tem, pri katerih vrstah in trajanju bolečine, prisotnosti pridruženih bolezni ter ne-
uspešnosti morebitnega predhodnega protibolečinskega zdravljenja se specialisti družinske
me-dicine odločajo za zdravljenje bolečine s šibkim opioidnim analgetikom s podaljšanim
sproščanjem. METODE. V opazovalni večcentrični epidemiološki raziskavi so sodelovali 103
raziskovalci iz različnih slovenskih zdravstvenih ustanov, ki so skupno vključili 893 bolni-
kov (preiskovancev). Za vsakega bolnika je bil predviden enkraten zajem podatkov. Poleg demo-
grafskih podatkov se je zbiralo podatke o: predhodnem protibolečinskem zdravljenju, jako-
sti, trajanju ter vrsti bolečine, pridruženih boleznih oz. dejavnikih tveganja za nekatere bolezni
pri bolnikih, ki so jim uvedli zdravljenje s šibkim opioidnim analgetikom s podaljšanim sproš-
čanjem; in številu bolnikov, ki so pred zajemom podatkov bolečino občutili ponoči. Pri uved-
bi zdravljenja s šibkim opioidnim analgetikom s podaljšanim sproščanjem se je spremljalo,
kakšna sta povprečno predpisano trajanje zdravljenja in povprečni predpisani odmerek ter
katero je drugo najpogostejše sočasno analgetično zdravljenje. REZULTATI. Specialisti dru-
žinske medicine so šibek opioidni analgetik s podaljšanim sproščanjem za zdravljenje sred-
nje močne do močne bolečine najpogosteje predpisali bolnikom, starim 60–80 let, ter tistim,
ki so imeli poleg bolečine še druga obolenja ali dejavnike tveganja za nekatere bolezni, pred-
vsem srčno-žilne in bolezni prebavil ali sladkorno bolezen. Med bolniki, ki so občutili bole-
čino in so jim predpisali zdravljenje, je prevladovala bolečina v križu ali mišično-skeletna
bolečina zaradi drugih vzrokov, sledile so bolečina po poškodbi, nevropatska bolečina, bole-
čina zaradi rakavega obolenja, revmatska bolečina in druge. Skoraj vsem bolnikom (99 %)
so predpisali kombinacijo tramadola in paracetamola s podaljšanim sproščanjem v jakosti
75mg/650mg. Večina (74%) je jemala dnevni odmerek po 150mg/1300mg oz. dve tableti
na dan, prevladovalo pa je priporočeno trajanje zdravljenja, to je en teden ali več. RAZPRAVA.
Stalen nadzor bazalne bolečine in nadzor bolečine ponoči sta se izkazala kot najpomembnejša
razloga za uvedbo zdravljenja s šibkim opioidnim analgetikom s podaljšanim sproščanjem.
mr25_1_Mr10_2.qxd  24.3.2025  7:38  Page 111
aBSTRaCT
KEY WORDS: chronic pain, pain treatment, mild opioids
BACKGROUND. Pain is the most common reason for seeking medical consultation world-
wide and one of the leading causes of disability. It is estimated that 40–60% of patients
with chronic pain are not adequately treated. Effective pain management depends on the
duration of analgesia and the regular intake of medication, which helps maintain a con-
sistent level of active substances in the body and prevents pain recurrence. For the treat-
ment of persistent moderate to severe pain, the use of long-acting weak opioids is
recommended, while short-acting opioids are additionally used for breakthrough pain
relief. This study aimed to gather data on when a family medicine specialist decides to
initiate pain treatment with a prolonged-release weak opioid, considering the type and
duration of pain, the patient’s comorbidities, and the effectiveness of any previous pain
treatment. METHODS. This observational, multicenter epidemiological study involved
103 researchers from various Slovenian research centers, that examined a total of 893
patients. For each patient, a one-time data collection was planned. In addition to demo-
graphic data, we also examined the proportion of patients who had previously received
pain treatment, the average intensity and duration of pain, and the most common types
of pain. We also investigated which comorbidities or risk factors were present in patients
who were prescribed a prolonged-release weak opioid and what percentage of patients
experienced night-time pain before data collection. When initiating treatment with a pro-
longed-release weak opioid, we monitored the average prescribed treatment duration, the
average prescribed dose, and the second most common concurrent pain treatment.
RESULTS. Family medicine specialists most frequently prescribed prolonged-release weak
opioids for the treatment of moderate to severe pain in patients aged 60–80 years, par-
ticularly those with comorbidities or risk factors for certain diseases, especially cardio-
vascular and gastrointestinal diseases or diabetes. Among patients experiencing pain and
receiving treatment, lower back pain or musculoskeletal pain of other origins was the
most common, followed by post-injury pain, neuropathic pain, cancer-related pain, rheumat-
ic pain, and others. Almost all patients (99%) were prescribed a combination of prolonged-
release tramadol and paracetamol at a strength of 75 mg/650 mg. The majority (74%) took
a daily dose of 150 mg/1300 mg (two tablets per day), with the recommended treatment
duration being one week or longer. DISCUSSION. Researchers identified continuous con-
trol of baseline pain and night-time pain management as the most important reasons
for initiating treatment with a prolonged-release weak opioid.
112 Katarina Skubec Moćić, Breda Barbič Žagar Zdravljenje bolečine s šibkimi opioidnimi analgetiki…
mr25_1_Mr10_2.qxd  24.3.2025  7:38  Page 112
IZHODIšČa 
Bolečina je po vsem svetu najpogostejši
razlog za posvet z zdravnikom in eden
glavnih vzrokov za invalidnosti (1). 
Kronična bolečina predstavlja veliko
osebno in ekonomsko breme, saj po podat-
kih nekaterih raziskav za njo trpi več kot
30 % ljudi po vsem svetu. V primerjavi
z akutno bolečino, ki se pojavi nenadoma
in je praviloma kratkotrajna, je kronična dol-
gotrajna (traja vsaj tri mesece) in jo je naj-
bolje obravnavati kot samostojno bolezen.
Ocenjuje se, da 40–60 % bolnikov s kroni-
čno bolečino ni ustrezno zdravljenih, prav
tako je neustrezno zdravljena akutna bole-
čina pri različnih bolezenskih stanjih.
Biopsihosocialni model kronične bolečine
njene fizične simptome predstavlja kot pre-
plet bioloških, psiholoških in socialnih dejav-
nikov. Bolečina lahko povzroča psihološko
stisko in težave s spanjem. Če jo obvladuje-
mo, pozitivno vplivamo na kakovost življe-
nja (1, 2). Ključno je, da zagotavljamo trajno
analgezijo – redno jemanje zdravila zagotav-
lja njegovo stalno raven v telesu, kar je ključ-
nega pomena pri vzdrževanju primerne
stopnje analgezije. Za zdravljenje stalne
srednje močne do močne bolečine se pripo-
roča jemanje dolgodelujočih šibkih opioid-
nih analgetikov, za lajšanje prebijajoče bole-
čine pa po potrebi dodatno še kratkodelujoče
opioidne analgetike (3).
METODE
V raziskavo so bili vključeni 903 bolniki,
starejši od 18 let, s srednje močno do
močno bolečino, ki so bili v skladu z redno
klinično prakso in povzetkom glavnih zna-
čilnosti zdravila primerni za uvedbo zdrav-
ljenja s šibkim opioidnim analgetikom
s podaljšanim sproščanjem. Zaradi nepo-
polnih podatkov je bilo na koncu v raziskavo
vključenih 893 bolnikov. Za vsakega bolnika
je bil predviden enkraten zajem podatkov,
zbirali smo le tiste podatke, ki so bili klju-
čni za epidemiološko raziskavo in v skladu
z redno klinično prakso zdravljenja srednje
močne do močne bolečine. Prvi bolnik je bil
v raziskavo vključen 27. marca 2023, zad-
nji je raziskavo zaključil 14. decembra 2023.
Zbirali smo demografske podatke (spol,
starost) ter podatke o diagnozi in zdravlje-
nju. Zanimalo nas je, kakšen je delež bol-
nikov, ki so že prejemali analgetike, kakšni
sta povprečna jakost in trajanje bolečine ter
katere vrste bolečine so najpogostejše. Pri
uvedbi zdravljenja s šibkim opioidnim anal-
getikom s podaljšanim sproščanjem smo
spremljali, kakšna sta povprečno predpisano
trajanje zdravljenja in povprečni predpisa-
ni odmerek ter katero je drugo najpogo-
stejše sočasno protibolečinsko zdravljenje.
Zanimalo nas je tudi, kateri so najpo-
gostejši razlogi za uvedbo zdravljenja s šib-
kim opioidnim analgetikom s podaljšanim
sproščanjem, kakšen je delež bolnikov, ki so
bolečino pred uvedbo zdravljenja občuti-
li tudi ponoči, ter kateri so najpogostejši
dejavniki tveganja za različne bolezni oz.
katere pridružene bolezni imajo bolniki, ki
so jim predpisali zdravljenje s šibkim
opioidnim analgetikom s podaljšanim
sproščanjem.
Za raziskavo je Komisija Republike
Slovenije za medicinsko etiko 24. januar-
ja 2023 izdala pozitivno mnenje, odobritev
vodi pod številko 0120-452/2022/5. Javna
agencija za zdravila in medicinske pripo-
močke je pozitivno mnenje za začetek razi-
skave podala 31. januarja 2023. 
REZULTaTI 
Povprečna starost bolnikov je bila 66,3 leta –
najstarejši bolnik je bil star 99 let, najmlaj-
ši pa 18 let. Prevladovale so ženske, ki jih
je bilo 550 (61,6%), moških pa 343 (38,4%).
Pri skoraj polovici bolnikov je bolečina
trajala več kot tri mesece, pri petini od
enega do treh mesecev in pri petini od
enega do štirih tednov. Najmanj je bilo bol-
nikov, pri katerih je bolečina trajala manj kot
en teden. Za enega bolnika tega podatka ni
bilo. Podatki o trajanju bolečine so natan-
čneje prikazani na sliki 1.
113Med Razgl. 2025; 64 (1):
mr25_1_Mr10_2.qxd  24.3.2025  7:38  Page 113
114 Katarina Skubec Moćić, Breda Barbič Žagar Zdravljenje bolečine s šibkimi opioidnimi analgetiki…
50
100
150
200
250
300
350
400
450
500
1 do 7 dni od 1 do 4 tedne od 1 do 3 mesece več kot 3 mesece
trajanje bolečine
š
te
v
il
o
 b
o
ln
ik
o
v
0
10,8 %
20,2 % 20,3 %
48,7 %
Slika 1. Število (delež) bolnikov glede na trajanje bolečine.
fibromialgija
bolečina po okužbi
glavobol
bolečina v trebušni votlini
artroza
bolečina zaradi različnih
vzrokov (mešana bolečina)
bolečina zaradi
poškodbe mehkih tkiv
revmatska bolečina
pooperativna bolečina
bolečina zaradi
rakavega obolenja
nevropatska bolečina
bolečina po poškodbi
mišično-skeletna bolečina
zaradi drugih vzrokov
bolečina v križu
0 50 100 150 200 2 05 300 350 400
število bolnikov
0,2 %
0,3 %
0,3 %
0,3 %
0,7 %
0,9 %
1,3 %
3,2 %
3,4 %
4,1 %
7,8 %
8,3 %
29,8 %
39,2 %
Slika 2. Število (delež) bolnikov glede na vrsto bolečine.
mr25_1_Mr10_2.qxd  24.3.2025  7:38  Page 114
Prevladovali sta dve vrsti bolečine, in
sicer bolečina v križu, ki je bila prisotna pri
350 (39,2 %) bolnikih, in mišično-skeletna
bolečina zaradi drugih vzrokov, ki je bila pri-
sotna pri 266 (29,8 %) bolnikih. Bolečina po
poškodbi je bila prisotna pri 74 (8,3 %)
bolnikih, nevropatska pri 70 (7,8 %) bolni-
kih, bolečina zaradi rakavega obolenja pri
37 (4,1 %) bolnikih, pooperativna pri 30
(3,4%) bolnikih in revmatska pri 29 (3,2 %)
bolnikih. Delež bolnikov z bolečino zaradi
poškodbe mehkih tkiv, različnih vzrokov
(mešana bolečina), artroze, po okužbi ter
z glavobolom, bolečino v trebuhu in fibro-
mialgijo je bil majhen (slika 2).
Povprečna jakost bolečine, ocenjena
po vizualni analogni lestvici (0–10), je bila
7,2, najnižja je bila 3 in najvišja 10.
Večina bolnikov, kar 788 (88,2 %), je
bolečino občutilo tudi ponoči.
Dve tretjini (592) bolnikov sta imeli
pridružene dejavnike tveganja za nekate-
re bolezni ali bolezenska stanja (slika 3), en
bolnik je seveda lahko imel več različnih.
Srčno-žilne bolezni ali povečano tveganje
zanje je imelo kar 482 (81,4 %) bolnikov,
sladkorno bolezen 167 (28,2 %), gastro-
intestinalne bolezni ali povečano tveganje
zanje 161 bolnikov (27,2 %), zmanjšano
ledvično delovanje sta imela 102 (17,2 %)
bolnika, osteoporozo jih je imelo 11 (1,9 %),
bolezni dihal 8 (1,4 %), rakava obolenja 8
(1,4%), bolezni mišično-skeletnega sistema
in vezivnega tkiva 7 (1,2 %), duševne in
vedenjske motnje 7 (1,2 %) ter bolezni
živčevja 6 (1,0 %) bolnikov. Bolezni krvi in
115Med Razgl. 2025; 64 (1):
100
200
300
400
500
600
povečano tveganje
za srčno-žilne
bolezni ali že
prisotna bolezen
sladkorna
bolezen
povečano
tveganje za
gastrointestinalne
bolezni ali že
prisotna bolezen
zmanjšano
ledvično
delovanje
drugi dejavniki
tveganja za
nekatere bolezni
ali druga
bolezenska stanja
š
te
vi
lo
 b
o
ln
ik
o
v
0
81,4 %
28,2 % 27,2 %
17,2 %
10,7 %
Slika 3. Število bolnikov glede na pridružene dejavnike tveganja za nekatere bolezni ali bolezenska stanja,
vsak je seveda lahko imel več različnih. Kategorije z majhnimi deleži so združene pod stolpcem drugi dejav-
niki tveganja za nekatere bolezni ali druga bolezenska stanja.
mr25_1_Mr10_2.qxd  24.3.2025  7:38  Page 115
kostnega mozga je imelo 5 (0,8%) bolnikov,
bolezni ščitnice 3 (0,5 %) in luskavico 2
(0,3%). Bolnikov z drugimi boleznimi, ki jih
nismo mogli uvrstiti v nobeno od navede-
nih kategorij, je bilo 6 (1,0 %).
Večina bolnikov, kar 836 (93,6%), je pred-
hodno jemalo analgetike – zdravila brez recep-
ta je jemalo 201 (24%) bolnikov, 818 (97,8%)
pa jih je jemalo zdravila na recept. Vsak je
seveda lahko jemal kombinacijo obojega.
Bolniki, ki so jemali analgetik na recept,
so se najpogosteje predhodno zdravili
z natrijevim metamizolatom, takih je bilo kar
347 (42,5 %). S kombinacijo paracetamola
in tramadola se je predhodno zdravilo 261
(31,9 %) bolnikov, s paracetamolom pa 248
(30,4 %) bolnikov. Na sliki 4 je prikazano,
koliko bolnikov in v kolikšnem deležu se je
predhodno zdravilo s katero učinkovino. 
Bolniki, ki so se predhodno zdravili
s kombinacijo tramadola in paracetamola,
116 Katarina Skubec Moćić, Breda Barbič Žagar Zdravljenje bolečine s šibkimi opioidnimi analgetiki…
so povprečno jemali odmerek po 122,86mg/
1064,79 mg povprečno 2,87-krat na dan.
Večina, kar 209 (80,1 %) bolnikov, je jema-
lo po 37,5 mg/325 mg trikrat na dan, 48
(18,4 %) bolnikov pa po 75 mg/650 mg dva-
krat na dan. Za 4 bolnike ni tega podatka.
Kar 884 (99 %) bolnikom so v nadalje-
vanju zdravljenja predpisali kombinacijo
tramadola in paracetamola v odmerku
75 mg/650 mg s podaljšanim sproščanjem.
Za enega bolnika ni podatka o zdravljenju.
Povprečno predpisano število odmerkov
na dan je bilo 1,9 v povprečnem odmerku
po 143,2 mg/1241,2 mg. Pri 735 (83 %) bol-
nikih je bilo povprečno predpisano trajanje
zdravljenja 30,6 dneva. Jemanje po potre-
bi so priporočili 149 (17 %) bolnikom. 
Večini (78,1%) bolnikov so predpisali en
teden, 35,6 % bolnikov pa en, dva ali tri
mesece. Le 5 % bolnikov so predpisali tra-
janje zdravljenja manj kot en teden (tabela 1).
drugo
celekoksib
tapentadol
tizanidin
gabapentin
meloksikam
duloksetin
ketoprofen
etorikoksib
tramadol
pregabalin
ibuprofen
diklofenak
naproksen
paracetamol
tramadol
in paracetamol
natrijev
metamizolat
0 50 100 150 200 2 05 300 350 400
število bolnikov
0,7 %
0,2 %
0,7 %
1,0 %
1,0 %
1,3 %
2,7 %
2,9 %
3,8 %
3,9 %
4,5 %
13,1 %
15,7 %
20,1 %
30,4 %
31,9 %
42,5 %
p
re
d
h
o
d
n
o
 z
d
ra
vl
je
n
je
 z
 a
n
a
lg
e
ti
k
i 
n
a
 r
e
ce
p
t
Slika 4. Število bolnikov glede na predhodno zdravljenje z analgetiki na recept. Sočasno so lahko jemali
več analgetikov.
mr25_1_Mr10_2.qxd  24.3.2025  7:38  Page 116
Več kot polovici, 474 (53,1%) bolnikom,
ki so jim ob zajemu podatkov predpisali
zdravljenje s šibkim opioidnim analgetikom
s podaljšanim sproščanjem, so sočasno
predpisali vsaj še en analgetik. Z natrijevim
metamizolatom se je zdravilo 258 (54,4 %)
bolnikov, z zdravili iz skupine nesteroidnih
protivnetnih zdravil pa 201 (42,4 %) bolnik,
in sicer z naproksenom (66 bolnikov;
13,9 %), ibuprofenom (54 bolnikov; 11,4 %),
diklofenakom (49 bolnikov; 10,3 %), etori-
koksibom (14 bolnikov; 3,0 %), ketoprofe-
nom (12 bolnikov; 2,5 %) in meloksikamom
(7 bolnikov; 1,5 %). Manjši je bil delež bol-
nikov, ki so jemali pregabalin (34 bolnikov;
7,2 %), paracetamol (30 bolnikov; 6,3 %),
duloksetin (18 bolnikov; 3,8 %), kombina-
cijo paracetamola in tramadola (13 bolni-
kov; 2,7 %), tizanidin (12 bolnikov; 2,5 %),
gabapentin (7 bolnikov; 1,5 %) in naratrip-
tan (3 bolniki; 0,6 %). Bolnikov, ki so jema-
li druge učinkovine, je bilo malo (slika 5).
Zdravniki so med razlogi za zdravljenje
s šibkim opioidnim analgetikom s podalj-
šanim sproščanjem lahko izbrali enostavnejši
režim odmerjanja, manj tablet, nadzor bole-
čine ponoči, stalen nadzor bazalne bolečine,
boljše sodelovanje bolnika pri zdravljenju ali
so navedli drug razlog. Kot najpomembnej-
ša razloga so pri 63,3% bolnikov izbrali nad-
zor bolečine ponoči in pri 65,7 % stalen
nadzor bazalne bolečine. Sledili so še bolj-
še sodelovanje bolnika pri 41,5 % bolnikov,
manj tablet pri 33,3% in enostavnejši režim
odmerjanja pri 32,6 % bolnikov (slika 6).
RaZPRava 
Glavni cilj te opazovalne večcentrične epi-
demiološke raziskave je bil dobiti podatke
o tem, kdaj se specialist družinske medici-
ne odloči za zdravljenje bolečine s šibkim
opioidnim analgetikom s podaljšanim sproš-
čanjem glede na vrsto in trajanje bolečine,
bolnikove pridružene bolezni ter glede na
neuspešnost morebitnega predhodnega pro-
tibolečinskega zdravljenja. Za boljše načr-
tovanje zdravljenja smo pridobili tudi
podatke o režimih predpisovanja analgetikov.
Na slovenskem trgu sta od šibkih opioid-
nih analgetikov s podaljšanim sproščanjem
117Med Razgl. 2025; 64 (1):
Tabela 1.Število bolnikov, zdravljenih s kombinacijo tramadola in paracetamola s podaljšanim sproščanjem,
glede na priporočeno trajanje zdravljenja. N – število bolnikov.
N (%) N (%)
1 dan 3 (0,3 %) 44 (5 %)
2 dni 0 (0 %)
3 dni 2 (0,2 %)
4 dni 7 (0,8 %)
5 dni 25 (2,8 %)
6 dni 7 (0,8 %)
1 teden 144 (16,3 %) 376 (42,5 %)
2 tedna 181 (20,5 %)
3 tedne 51 (5,8 %)
1 mesec 158 (17,9 %) 315 (35,6 %)
2 meseca 40 (4,5 %)
3 mesece 117 (13,2 %)
po potrebi 149 (16,9 %) 149 (16,9 %)
mr25_1_Mr10_2.qxd  24.3.2025  7:38  Page 117
118 Katarina Skubec Moćić, Breda Barbič Žagar Zdravljenje bolečine s šibkimi opioidnimi analgetiki…
0 50 100 150 200 250 300
drugo
gabapentin
meloksikam
ketoprofen
tizanidin
tramadol in
paracetamol
etorikoksib
duloksetin
paracetamol
pregabalin
diklofenak
ibuprofen
naproksen
natrijev
metamizolat
so
č
a
sn
o
 u
p
o
ra
b
lj
e
n
a
 p
ro
ti
b
o
le
č
in
sk
a
 z
d
ra
vi
la
število bolnikov
3,2 %
1,5 %
1,5 %
2,5 %
2,5 %
2,7 %
3,0 %
3,8 %
6,3 %
7,2 %
10,3 %
11,4 %
13,9 %
54,4 %
Slika 5. Število (delež) bolnikov glede na sočasno protibolečinsko zdravljenje z različnimi učinkovinami.
enostavnejši
režim
odmerjanja
manj
tablet
nadzor
bolečine
ponoči
stalen
nadzor
bazalne
bolečine
boljše
sodelovanje
bolnika
pri zdravljenju
d
el
e ž
b
ol
n
ik
ov
 (
%
)
1 (najpomembnejše) 2 3 4 5 6 (najmanj pomembno)
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
32,6 %
31,1 %
17,4 %
7,2 %
7,3 %
4,5 %
33,3 %
30,1 %
16,9 %
7,7 %
8,0 %
4,0 %
63,3 %
17,0 %
4,9 %
3,2 %
5,7 %
5,8 %
65,7 %
18,4 %
5,9 %
2,6 %
3,0 %
4,4 %
41,5 %
22,3 %
15,9 %
9,0 %
7,6 %
3,7 %
Slika 6.Delež bolnikov glede na zdravnikovo odločitev za zdravljenje s šibkim opioidnim analgetikom s podalj-
šanim sproščanjem. Zdravnik je razloge razvrstili po pomembnosti. 
mr25_1_Mr10_2.qxd  24.3.2025  7:38  Page 118
na voljo tramadol z jakostjo 100mg, 150mg
in 200 mg ter kombinacija tramadola in
paracetamola z jakostjo 75 mg/650 mg (4).
Rezultati potrjujejo, da specialisti dru-
žinske medicine ta zdravila v klinični prak-
si predpisujejo za zdravljenje srednje močne
do močne bolečine, kar je v skladu s stro-
kovnimi priporočili (5). 
Glede na rezultate jih najpogosteje
predpisujejo starejšim bolnikom, starim
60–80 let, in zelo pogosto bolnikom, ki
imajo poleg bolečine še druga obolenja ali
dejavnike tveganja za nekatere bolezni,
najpogosteje za srčno-žilne in bolezni pre-
bavil ter sladkorno bolezen. Predvidevamo,
da se zdravniki pri teh bolnikih želijo izo-
gniti uporabi nesteroidnih protivnetnih
zdravil zaradi neželenih učinkov na srce,
žilje, prebavila in ledvice, kar je tudi v skla-
du s strokovnimi priporočili (6).
Šibek opioidni analgetik s podaljšanim
sproščanjem so najpogosteje predpisali
bolnikom z bolečino v križu in mišično-ske-
letno bolečino zaradi drugih vzrokov, ki sta
tudi sicer v Sloveniji najpogostejši vrsti kro-
nične bolečine (7). Pridobljeni podatki potr-
jujejo, da se pri teh dveh vrstah bolečine
zdravniki najpogosteje odločijo za zdrav-
ljenje s šibkim opioidnim analgetikom
s podaljšanim sproščanjem. Po pogostosti
sledijo še bolečina po poškodbi, nevropat-
ska bolečina, bolečina zaradi rakavega obo-
lenja, revmatska bolečina in druge, kar se
ujema z izsledki še nekaterih epidemiolo-
ških raziskav (1).
Ob zajemu podatkov so skoraj vsem bol-
nikom (99 %) predpisali zdravljenje s kom-
binacijo tramadola in paracetamola s podalj-
šanim sproščanjem z jakostjo 75mg/650mg
(Doreta® SR). Ta zagotavlja dolgotrajnejši
analgetični učinek in se v skladu s povzet-
kom glavnih značilnosti zdravila jemlje
dvakrat dnevno (na 12 ur; največ štiri table-
te na dan, kar ustreza 300 mg tramadola in
2600 mg paracetamola) (8). V raziskavi so
večini bolnikom (74 %) predpisali dnevni
odmerek 150mg/1300mg oz. dve tableti na
dan, prevladovalo pa je priporočeno traja-
nje zdravljenja, to je en teden ali več.
Pri jemanju zdravila s podaljšanim
sproščanjem se zaradi manjšega števila
odmerkov izboljša sodelovanje bolnikov, kar
pri številnih bolezenskih stanjih prispeva
k boljšemu nadzoru nad simptomi (9, 10).
Tudi pri tramadolu in drugih opioidnih
analgetikih je dokazano, da jemanje zdra-
vil s podaljšanim sproščanjem izboljša
sodelovanje bolnikov in lahko zmanjša
neprijetnosti, povezane z rednim jema-
njem kratkodelujočih opioidnih analgetikov
(11, 12). Te prednosti so prepoznali tudi
sodelujoči raziskovalci. Kot najpomemb-
nejša razloga za predpisano zdravljenje
s šibkim opioidnim analgetikom s podalj-
šanim sproščanjem so navedli stalen nad-
zor bazalne bolečine in nadzor bolečine
ponoči, sledili so še boljše sodelovanje bol-
nika pri zdravljenju, manj tablet in eno-
stavnejši režim odmerjanja. Prednosti
kombinacije tramadola in paracetamola
s podaljšanim sproščanjem z jakostjo
75 mg/650 mg (Doreta® SR) pri zdravljenju
bolečine v klinični praksi in njen ugoden
vpliv na izboljšanje spanja bolnikov potr-
jujejo tudi rezultati drugega kliničnega
preizkušanja (13).
Zdravniki se vse bolj zavedajo predno-
sti multimodalnega zdravljenja bolečine,
kar potrjujejo tudi rezultati te raziskave.
Malo več kot polovici bolnikov so od zaje-
ma podatkov poleg jemanja šibkega opioid-
nega analgetika s podaljšanim sproščanjem
predpisali sočasno zdravljenje z dodatnim
analgetikom (najpogosteje z natrijevim
metamizolatom).
Glede na rezultate lahko sklepamo, da
specialisti družinske medicine v klinični
praksi za zdravljenje različnih vrst boleči-
ne pogosto izberejo šibke opioidne analge-
tike s podaljšanim sproščanjem, še posebno
kadar je treba zagotoviti stalen nadzor
bazalne bolečine in dolgotrajnejši analge-
tični učinek, kar posledično, zlasti ponoči,
vpliva na boljšo kakovost spanja.
119Med Razgl. 2025; 64 (1):
mr25_1_Mr10_2.qxd  24.3.2025  7:38  Page 119
LITERaTURa
1. Real world management of pain: Do patient-specific factors influence treatment decisions and its outcomes?
(RELIEF) [internet]. Strasbourg: European Medicines Agency. c2024 [citirano 2025 Feb 21]. Dosegljivo na:
https://catalogues.ema.europa.eu/node/3980/administrative-details
2. Cohen SP, Vase L, Hooten WM. Chronic pain: An update on burden, best practices, and new advances. Lancet.
2021; 397 (10289): 2082–97. doi: 10.1016/S0140-6736(21)00393-7
3. Vallerand AH. The use of long-acting opioids in chronic pain management. Nurs Clin North Am. 2003; 38 (3):
435–45. doi: 10.1016/s0029-6465(02)00094-4
4. Centralna baza zdravil [internet]. Ljubljana: Minstrstvo za zdravje, Javna agencija Republike Slovenije za zdravila
in medicinske pripomočke, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje.
c2012–2014[citirano 2025 Feb 21]. Dosegljivo na: http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search/$searchForm?SearchView
5. WHO: Cancer Pain Relief. [internet]. Geneva: World Health Organization; c2024 [citirano 2025 Feb 21]. Dosegljivo
na: https://iris.who.int/bitstream/10665/37896/1/9241544821.pdf
6. Štabuc B, Tepeš B, Skok P, et al. Smernice za preprečevanje in zdravljenje neželenih učinkov nesteroidnih pro-
tivnetnih in antiagregacijskih učinkovin na prebavila. Zdrav Vestn. 2015; 84 (1): 3–15. 
7. Požlep G, Krčevski Škvarč N, Pekle Golež A, et al. eds. Kronična bolečina v Sloveniji. Novo mesto: Slovensko
združenje za zdravljenje bolečine; 2020.
8. Krka: Doreta SR [internet]. Novo mesto: Krka; [citrano 2025 Feb 21]. Dosegljivo na: https://www.krka.si/izdelki/
nasi-izdelki/zdravila-na-recept/doreta-sr-75-60-mg-tablete/
9. Richter A, Anton SF, Koch P, et al. The impact of reducing dose frequency on health outcomes. Clin Ther. 2003;
25 (8): 2307–35, 2306. doi: 10.1016/s0149-2918(03)80222-9
10. Claxton AJ, Cramer J, Pierce C. A systematic review of the associations between dose regimens and medication
compliance. Clin Ther. 2001; 23 (8): 1296–310. doi: 10.1016/s0149-2918(01)80109-0
11. Vallerand AH. The use of long-acting opioids in chronic pain management. Nurs Clin North Am. 2003; 38 (3):
435–45. doi: 10.1016/s0029-6465(02)00094-4
12. Pergolizzi JV Jr, Taylor R Jr, Raffa RD. Extended-release formulations of tramadol in the treatment of chronic
pain. Expert Opin Pharmacother. 2011; 12 (11): 1757–68. doi: 10.1517/14656566.2011.576250
13. Malec-Milewska M, Grazio S, Požlep G, et al. Efficacy and safety of sustained release tramadol hydrochloride/
paracetamol in patients with moderate to severe acute low back pain. Lekarz POZ. 2022; 8 (6): 427–37. 
Prispelo 21. 2. 2025
120 Katarina Skubec Moćić, Breda Barbič Žagar Zdravljenje bolečine s šibkimi opioidnimi analgetiki…
mr25_1_Mr10_2.qxd  24.3.2025  7:38  Page 120