LETO XXXI
1987
POPLAVA V ŽELEZARNI
5.	8. 1987 je narasla voda Voglajne poplavila območje Železarne Štore. Od zgodnjih jutranjih ur je voda naraščala. Najprej je v akcijo stopila gasilska enota Železarne Štore, kije pristopila k zavarovanju mostu v Štorah I. Ob 8. uri zjutraj je voda vdrla v spodnje prostore upravne zgradbe. Aktivirana je bila Civilna zaščita, ki je skupno z gasilci in delavci Službe splošnega zavarovanja in TOZD GKŠG pričela z evakuiranjem inventarja iz spodnje etaže upravne zgradbe. V železarni je bilo uvedeno izredno stanje. Sestal seje Komite za SLO in DS in ugotovil, daje najbolj kritična situacija v Valjarni I in v CTP v Štorah II, kjer se je intenzivno črpala voda. Kljub temu je proizvodnja v vseh obratih potekala normalno, dokler ni voda zalila kinete v Jeklarni in prišla pod elektropeč, kar je povzročilo pet-urni izpad proizvodnje. Delavci iz poplavljenih območij občin Šentjur in Laško so kljub oteženim prometnim zvezam prihajali na delo. Nekaj delavcev, pa je iz prve izmene nadaljevalo delo v drugo izmeno. Ob 18. uri se je Komite za SLO in DS ponovno sestal in ugotovil, da nevarnost sicer pojenja z upadanjem vode, vendar je potrebno še nadalje nadaljevati s prizadevanji za normaliziranje proizvodnje in sanacijo škode.
V	naslednjih dneh po poplavi je bila ugotovljena škoda v višini 22 mio din. Škoda je nastala na zgradbah in materialih ter zaradi izpada proizvodnje. Prav tako se je pričelo čiščenje vseh poplavljenih prostorov in pristopilo se je k popravilu teh objektov.
V	imenu komiteja za SLO in DS objavljamo priznanje in zahvalo vsem tistim, ki so se angažirali za to, da so posledice vodne stihije bile čim manjše.
(Nadaljevanje na 3. strani)
V 7. številki našega glasila smo objavili članek mag. Gajserja o obnovi 1. konti naprave v Jeklarni. O rezultatih te obnove pišemo na 4. strani.
Poslovni cilji za drugo polletje in ukrepi za 3. kvartal 1987
Poslovni cilji za 2. polletje 1987
Zaostrene ekonomske razmere so se v prvem polletju zelo negativno odrazile v finančnih pogojih poslovanja. Inflacija je tudi po uradnih podatkih presegla 100 % v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Zato cilji v gospodarskem načrtu za leto 1987 dejansko ne ustrezajo realnim možnostim doseganja in jih je potrebno prilagoditi sedanjemu družbeno-ekonomskemu trenutku. Zaradi zakonskih zahtev obračuna poslovanja postavljamo cilje ter ukrepe za boljše poslovanje kvartalno.
3. KVARTAL 1987
Poslovni cilji:
-	pozitivno poslovanje delovne organizacije z vsaj minimalnim ostankom akumulacije,
^ obvladanje tekoče likvidnostne situacije in zadržanje eksternih kratkoročnih kreditov na stanju 30. 6. 1987,
-	rast osebnih dohodkov usklajevati z inflacijo.
Za realizacijo ciljev so potrebni ukrepi v naslednjem smislu:
Narasla voda, ki je zalila pritličje upravne zgradbe
TRŽNA USMERITEV ŽELEZARNE
V tem trenutku je v Železarni najbolj pomembno vprašanje prilagajanja zaostrenim razmeram gospodarjenja. V bitki za prodajo naših proizvodov na trgu največje napore vlagajo vsi, ki imajo neposreden stik s tržiščem; to so predvsem proizvodne temeljne organizacije ter sektor komerciale in priprave proizvodnje. Zato smo na razgovor povabili direktorja sektorja za komercialne posle, tov. Albina Potočnika, iur., direktorja sektorja priprave proizvodnje, tov. Marjana Mackoška, dipl. ing. in direktorja TOZD Valj. II. Marjana Drofenika, dipl. ing. S tem razgovorom smo skušali osvetliti predvsem tri bistvena vprašanja, in sicer: kakšno je stanje na tržišču železarskih proizvodov, kako si prizadeva priprava proizvodnje prilagajati tej tržni situaciji in kakšne so posledice v proizvodnji.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Marjan Drofenik, dipl. ing., Mackošek Marjan, dipl. ing., Potočnik Albin, iur.
Poslovni cilji za drugo polletje in ukrepi za 3. kvartal 1987
(Nadaljevanje s 1. strani)
1.	Proizvodnja:
-	dosegati je potrebno fizični obseg proizvodnje po sprejetem operativnem planu za avgust in projekciji OP za mesec september,
-	TOZD, ki niso realizirale količinske proizvodnje po sprejetem OP za julij, morajo izpade nadomestiti v mesecih avgustu in septembru,
—	izmeček in odpadek v mesecih, juliju, avgustu in septembru držati izpod 1/4 planirane letne vrednosti,
—	medfazne zaloge polizdelkov in nedovršene proizvodnje iz prodaje in nakupov med TOZD v delovni organizaciji zmanjšati povprečno za 20 % od povprečnega stanja II. kvartala.
2.	Trženje:
-	osnovne surovine in repro-materiale zadržati količinsko na nivoju stanja 30. 6.;
—	količinske zaloge pomožnega in drobnega tehnološkega materiala zmanjšati z omejevanjem nakupa in odprodajo materialov za najmanj 15 %;
■H zagotoviti za vse TOZD naročila za doseganje naslednje realizacije:
avgust: 7,6 milijard in 250 milijonov za delno kritje izpada realizacije v mesecu juniju,
september: 8,2 milijarde + 300 milijonov za kritje izpada realizacije v mesecu juliju;
-	potrebno je tekoče prilagajanje prodajnih cen storitev in livarskih izdelkov stopnji inflacije ter splošnemu gibanju rasti industrijskih cen, in to diferencirano glede na povpraševanje;
—	prilagajanje vrednosti izvoza stopnji pokrivanja vrednosti potrebnega uvoza za delovno organizacijo in fiksnih ter garantiranih obveznosti za delovno organizacijo.
3.	Ostali ukrepi:
-organizirati stalno obliko izterjave zapadlih terjatev z imenovanjem delavcev iz sektorja trženja, financ in kadrov,
TRŽNA USMERITEV ŽELEZARNE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Potočnik
Za lansko leto in še posebej letos opažamo zaostreno stanje na tržišču. Povpraševanje po jeklu je upadlo in na trgu črne metalurgije v Jugoslaviji vlada obdobje stagnacije. Trg je zasičen predvsem pri masovnih izdelkih črne metalurgije, npr. betonsko železo, navadna pločevina in žica.
V	panogah, ki so veliki porabniki jekla, je namreč prišlo do znižanja proizvodnje in tudi manjše porabe materiala, ki ga v železarnah proizvajamo. To se je zgodilo predvsem v industriji kmetijske mehanizacije, proizvodnji investicijske opreme in gradbeništva. Zato so te industrije tudi manjši kupec naših proizvodov.
Drugi vpliv je posledica sprejetih ukrepov o realni ceni kapitala Kupci namreč zmanjšujejo zaloge. To je še posebno prisotno pri trgovini, preko katere gre več kot 50 % naše prodaje. Trgovina ne drži več velikih zalog materiala, ki ga kupci potrebujejo, ampak opravlja funkcije prodaje znanih količin znanemu kupcu. Ukrepi ZIS so vplivali tudi na ta način, da so naši kupci manj naročali, zato ker so bili v dilemi glede izračuna polletnih rezultatov po novem obračunskem sistemu. Po statističnih podatkih kljub povečani domači ponudbi, uvoz ni zmanjšan.
V	Sektorju za komercialne posle si prizadevamo, da bi kljub zaostreni tržni situaciji proizvodni program sproti prodajali. Čeprav nam je uspelo, da smo celo proizvodnjo za letošnje leto pokrili z letnimi pogodbami, naročila na podlagi teh letnih pogodb ne prihajajo skladno z dogovorjeno dinamiko. Pri tem je potrebno reči, daje prodaja po posameznih proizvodnih temeljnih organizacijah zelo različna. Medtem ko glede naročil za Livarno II in MO ni večjih problemov, se pri livarskih proizvodih, kijih proizvaja Liv. I, že pojavlja problem zapolnitve kapacitet. Pri plavžu ne bo težav, saj se predvideva, da bi proizvedeni grodelj pred ustavitvijo zadržali na zalogi za lastne potrebe. Kar se tiče jeklarske verige, je imela ogromen vpliv nesreča v jeklarni, saj v času, ko ni delovala prva konti naprava, kvaliteta in asortiment proizvodnje ni bil takšen, kot smo predvidevali. Tako je prišlo tudi do storniranja določenih dohodkovno interesantnih naročil s strani naših kupcev.
Pri izvozu so v nekem smislu razmere ugodnejše, saj imamo po 7 mesecih realiziranega 61 % izvoznega plana. Do konca leta bomo lahko, kakor je razvidno iz naročil, naš plan izvoza v celoti realizirali. Potrebno pa je poudariti, da so na zunanjem trgu kvalitete in roki pa tudi cena osnova za prodajo.
V	preteklosti smo imeli podobne situacije na tržišču metalurških proizvodov, vendar so le-te trajale samo pol leta. Danes pa smatramo, da
-	prerazporejanje delavcev znotraj delovne organizacije na ključna in kritična dela in naloge v skladu s potrebami celotnega poslovanja,
-	izvajanje investicij izključno z že zagotovljenimi viri in razpoložljivimi sredstvi,
-	izvajanje investicijskega vzdrževanja primarno za zagotovitev varnosti pri delu in preprečitev uničevanja osnovnih sredstev ali zmanjšanja proizvodnje,
-	kvartalno planirani znasek za investicijsko vzdrževanje ne sme biti presežen,
-	delavci, ki delajo na razvoju, se morajo neposredno vključiti v razreševanje tekoče aktualne problematike na področju doseganja kvalitete proizvodov v vseh temeljnih organizacijah,
-	obveznost direktorjev sektorjev in TOZD je obvladanje stroškov poslovanja v okviru planiranih (po normativih) ob upoštevanju dejanskega vpliva inflacije,
-	zaostritev delovne discipline izpeljati striktno v skladu z določili naših samoupravnih splošnih aktov.
4. KVARTAL 1987
Poslovni cilji:
-	Formirati sklad skupne porabe v planirani višini in ustvariti poslovni sklad v višini 500 milijonov dinarjev,
-	obvladovanje tekoče likvidnostne situacije ob zunanji zadolžitvi s kratkoročnimi krediti do 5 milijard dinarjev,
| . - rast osebnih dohodkov usklajevati z družbenim dogovorom in stopnjo inflacije.
Ukrepi za IV. kvartal bodo posredovani na naslednji seji delavskega sveta delovne organizacije v mesecu septembru oz. oktobru, ko bodo detajlno izdelane projekcije proizvodnje in realizacije v operativnem planu za IV. kvartal.
Z zgoraj navedenimi poslovnimi cilji in ukrepi morajo posamezne temeljne organizacije dopolniti svoje predloge za izboljšanje poslovanja v drugem polletju ter z njimi seznaniti samoupravne organe in delavce v svojih sredinah.
Predsednik poslovodnega odbora SENČIC SREČKO, dipl. ing.
V Valjarni II. močno občutijo spremembo situacije na trgu
bo situacija, v kateri se nahajamo, trajala še kar dolgo časa in da ni večjih izgledov za spremembo na bolje. Vsekakor je potrebno poudariti, da v prvih 7 mesecih nobena proizvodnja ni stala zaradi pomanjkanja naročil, vendar pa programi niso bili optimalni in če bi imeli boljša naročila, bi lahko tudi več naredili in dosegli večjo vrednost prodaje.
Drofenik
V valjarni smo to predvsem čutili kot izpad naročil s strani industrije kmetijskih strojev, za katere smo v preteklosti valjali zelo zanimive programe.
Mackošek
Morda bi bilo potrebno poudariti, da je tak problem prisoten pri vseh železarnah v Jugoslaviji.
Potočnik
Resje, kolikor poznamo situacijo, se z istimi problemi ukvarjajo tako v Smederevu, Sisku kot na Jesenicah, pa tudi v ostalih železarnah - predvsem pri tistih, kjer proizvajajo masovne proizvode.
Mackošek
Priprava proizvodnje se v tej tržni situaciji zaveda nujnosti tesnega sodelovanja s proizvodnjo in komercialo. Na podlagi izjemno razdrobljenih naročil seje obseg dela priprave proizvodnje bistveno povečal. Poleg tega pa zahtevajo razdrobljena naročila maksimalno pedantnost pri delu
«
POPLAVA V ŽELEZARNI
(Nadaljevanje s l. strani)
POTEK DOGODKOV V VALJARNI I
Kot vsi ostali delavci Železarne Štore smo tudi delavci Valjarne 15. avgusta 1987 pri prihodu na delo z zaskrbljenostjo zrli v naraščajočo vodo Voglajne.
Seveda nihče ni pričakoval najhujšega, vendar nas je zavijanje siren soočilo s tem dejstvom. Potem ko je naraščajoča voda začela zalivati okolico upravnega poslopja, smo v valjarni postali pozorni na odtok vode s pogona grobe proge.
Nekako okrog 8. ure smo zaznali, da odtok z grobe proge ni deloval in da naraščajoča voda Voglajne povratno vdira pod pogon grobe proge. Štorski gasilci so kljub prizadevanju zgubljali bitko pred upravnim poslopjem, zato so po 9. uri dve črpalki prestavili v Valjarno I.
Nivo vode pod grobo progo se je z aktiviranjem teh črpalk sicer nekoliko ustalil, vendar je kmalu pričel ponovno naraščati in ogrožati sklop cilindra za dvig mize grobe proge.
Z dviganjem vode na grobi progi je začel naraščati še nivo vode pod transmisijskim jermenom in s tem grozil ob intenzivnem naraščanju zalitje istega.
Ker je bil na nivoju DO ves čas aktiven štab civilne zaščite, je bilo na osnovi informacij o poteku dogodkov težišče obrambe pred naraščajočo vodo kmalu prenešeno v Valjarno I. V obdobju med 12. in 14. uro je bilo v TOZD pri izčrpavanju vode izpod grobe proge in transmisijskega jermena angažiranih 8 črpalk, motornih in električnih, štorskih in teharskih gasilcev.
V	tem kritičnem obdobju smo usposobilili še lastno novo potopno električno črpalko, kije s svojo kapaciteto 20001/min precej pripomogla k obvladovanju situacije.
Ob vsem tem je potrebno poudariti, da smo delavci Valjarne I v teh razmerah, razen manjših prekinitev, normalno obratovali s tem, da smo bili skupaj z vzdrževalci pripravljeni, da v primeru neobvladljivega naraščanja ustavimo obratovanje in rešujemo transmisijski jermen in el. motorje na grobi progi. No, do najhujšega ni prišlo, saj je nivo vode po 14. uri začel Upadati
V	TOZD smo se po 14. uri soočili še s problemom, kako organizirati delo na popoldanski izmeni. Precej nejasna slika je bila okrog zagotovitve normalnih prevozov delavcev, zlasti iz najbolj og-
Jeklenih kač smo v valjarni navajeni! Takšnih gasilskih cevi in motornih črpalk se je pa težko navaditi.
roženih predelov. Z delavci dopoldanske izmene (Pušnik) smo se dogovorili, da nadaljujejo delo v podaljšanem času s tem, da so si predajali delo z delavci popoldanske izmene, kakor so le-ti, z ozirom na kasnitve, prihajali.
Z zavihanimi hlačnicami, s čevlji okrog vratu so prihajali delavci v valjarno in večina jih je po 15. uri bila na svojih delovnih mestih. Samo devetim delavcem iz upravičenih razlogov ni uspelo priti na delo. Namesto njih pa je 7 delavcev izmene Pušnik tega dne delalo po 16 ur. Njim gre posebno priznanje, daje proizvodnja na popoldanski izmeni potekala povsem normalno. Iz dnevnega poročila proizvodnje za ta dan je razvidno, da smo z doseženo proizvodnjo 144 ton minimalno zaostali za plansko zadolžitvijo in nismo utrpeli materialne škode. To pa je bil pravzaprav glavni cilj in smoter vseh, ki so se tega dne uspešno spopadli z vodno ujmo.
V teh avgustovskih dneh, ko si v vseh proizvodnih TOZD prizadevamo doseči več, kot smo si začrtali z OP, je tudi uspešnost take akcije prispevek k realizaciji zastavljenih ciljev.
Da tem ciljem več kot sledimo, zgovorno kažejo proizvodni rezultati Valjarne I, in to ne samo v mesecu avgustu letošnjega leta.
Verbič Stane, ing.
TRŽNA USMERITEV ŽELEZARNE
(Nadaljevanje z 2. strani)
in večji obseg delovne dokumentacije. Zavedamo se izjemne pomembnosti planiranja, vendar se moramo prilagoditi dejstvu da se moramo v zadnjem trenutku odločati, s katerim programom bomo šli v proizvodnjo in vse to s ciljem, da proizvodnji omogočimo delo tržno zanimivih artiklov. Ta problem seje še posebej pojavljal v obeh valjarnah, kjer smo z velikimi napori reševali situacijo.
V tehnološkem delu priprave proizvodnje moramo reševati naročila, ki so na robu tehnoloških zmožnosti naših TOZD. Prav tu ugotavljamo, daje takih naročil vse več in zato so potrebni veliki napori, da na obstoječih tehnoloških zmožnostih dosegamo ustrezno kvaliteto ob racionalnih stroških.
Pri osvajanju novih proizvodov je izredno pomembno tesno povezovanje z našim razvojem in kupci - predvsem z namenom, daje čas osvajanja čim krajši.
Drofenik
Navezal bi se na to, kar je že bilo rečeno, in sicer s tem, da so bili svoj-čas postavljeni kriteriji za minimalne količine, kijih je Valjarna II v stanju proizvesti, manjše količine od 30 ton smo zavračali. Danes smo prišli v situacijo, da planiramo proizvodnjo po nekaj ton. To pomeni silovit pritisk na proizvodnjo, saj vsaka sprememba (tako na kvaliteti kot na dimenziji) pomeni nevarnost za zamešanje kvalitet. Možnost napake je večja-
Tako so minimalne količine, ki jih letos sprejemamo, padle že na 5-10 ton. Vzrok za to je verjetno v tem, da trgovina nič več ne združuje kupcev, ampak je samo posrednik. Kljub vsemu smo v Valjarni II glede fizičnega obsega proizvodnje zadovoljni, saj smo v primerjavi z lanskim letom po dinamiki približno na istem nivoju proizvodnje.
Potočnik
Prodane količine iz Valjarne II so tudi nekoliko večje kot v lanskem
letu.
Drofenik
Finančni rezultat kljub temu ni ugoden za valjamo. Valjarna II je na-
mreč zaradi nesreče v jeklarni dobila samo eno tretjino potrebnih količin kvalitetnega jekla. To je pomenilo, da smo valjali predvsem betonsko železo iz gredic, ki smo jih uvažali iz SEV-a.
Mackošek
Valjarna II je izvaljala v tem času 8.800 ton betonskega železa, pri čemer smo planirali za celo leto 1.000 ton betonskega železa. Dejstvo je, da je V Valjarni II zaradi prehoda iz gredic 100 na 140 mm2 padla produktivnost za 1.500 ton. Prav tako pa ocenjujemo, da smo zaradi valjanja večjega asortimenta in uporabo slabšega vložka izgubili 2.000 do 3.000 ton proizvodnje. Vse to ima za posledico slabše poslovne rezultate. Potočnik
Potrebno je reči nekaj o cenah. Črna metalurgija ima cene pod nadzorstvom zvezne vlade. Rast cen na tem področju je počasnejša od stopnje inflacije, medtem ko se energija in transportni stroški, ki sta bistveni strošek v naši proizvodnji, dražita hitreje od stopnje inflacije. Isto velja tudi za družbene obveznosti, stroške za OD in cene uvoženih materialov. Tako tudi to vpliva na finančni rezultat proizvodnje v Valjarni II. Drofenik
Za proizvodnjo do konca avgusta in prvo polovico septembra lahko rečemo, da je z naročili pokrita, kar predstavlja minimalno obdobje za izvajanje naše proizvodnjo. Za zamenjavo armatur moramo približno 14 dni vedeti, kaj bomo delali. Zgodilo seje že, da smo samo en teden naprej vedeli, kaj bomo valjali. Takšna situacija zahteva izredno stanje, saj so potrebne nadure, možne pa so tudi napake, kar vse vpliva na izplene. Vendar se kljub temu v valjarni zavedamo, daje nujno, da se programi hitreje vrtijo.
Mackošek
Že na začetku leta smo se v pripravi skupno s TOZD Valjarna II odločili, da se valjarski programi kvartalno zavrtijo. Po nesreči v jeklarni se je to porušilo. Danes smo ta princip zopet vzpostavili. Prilagajamo se trgu in kupce informiramo o tem, kdaj bo kakšen program na vrsti, da bi na ta način pomagali kupcem in sebi.
V pripravi ugotavljamo, da predvsem iz manjših delovnih organizacij prihajajo naročila z zahtevami, ki niso nujne in optimalne za njihove potrebe. Mi jim svetujemo, kaj pravzaprav potrebujejo. Predpogoj za to
Delo na obnovljeni konti napravi 1
Že je znano, da so delavci TOZD Vzdrževanje uspešno in v predvidenem roku obnovili konti napravo I. To potrjuje tudi odlivanje na tej napravi, ki poteka uspešno od 2. julija dalje. V mesecu juliju je bilo odlito na tej napravi 2.900 ton jekla, kar je omogočilo izpolnjevanje programov valjanja brez nakupa gredic iz Železarne Ravne.
Od 29. julija do 6. avgusta je bilo odlito nadaljnjih 1.680 ton gredic kv. 100 mm. Kar se tiče same naprave, odlivanje poteka brez težav. Edini problem je pomanjkanje strokovno usposobljenih delavcev, predvsem livarjev in pultistov. Na nekaterih izmenah ni mogoče organizirati istočasnega odlivanja na obeh konti napravah in delavci »letijo« iz ene naprave na drugo ter tako z velikimi napori odlivajo na obeh napravah.
Količina odlitega jekla na posamezni konti napravi ni odvisna od naprave same, temveč od programa proizvodnje, ki ga potrebujeta valjarni.
Ob tej priliki se delavci jeklarne zahvaljujemo delavcem TOZD Vzdrževanje in vsem drugim, ki so s svojim delom in aktivnostmi pripomogli k pravočasni in uspešni obnovi ter spuščanju konti naprave I v pogon.	Gojko Manojlovič, dipl. ing.
Priprava jekla za ulivanje
(Nadaljevanje s 3. strani)
TRŽNA USMERITEV ŽELEZARNE
je, da poznamo lastno proizvodnjo in eksploatacijske značilnosti naših proizvodov.
Drofenik
Če malo karikiram, se kupci pojavljajo v profilu strojnika, pri nas se na drugi strani znajde metalurg in tako lahko le skupno najdeta najboljšo rešitev.
Glede valjarne mislim, da moramo še naprej graditi večjo fleksibilnost njene proizvodnje. Mimo je namreč obdobje, ko smo programe menjali vsakih 14 dni; danes jih menjamo tedensko pa tudi med tednom. Pri tem se zavedamo, da je za tako pogosto menjavanje programov nujno menjalni čas čimbolj skrajšati. To pa zahteva maksimalno angažiranost tako valjarjev kot tudi spremljajočih dejavnosti. Predvsem kar se vzdrževanja tiče, moramo iskati luknje za popravila na dela proste dneve in z večjim poudarkom na preventivnem vzdrževanju.
To naše prilagajanje trgu povzroča tudi manjše izplene, saj: če se npr. dela 30 ton ene dimenzije preden se umeri dimenzija, se porabijo tri gredice, kar znese 1200 kg jekla, ki gaje potrebno ponovno taliti. Teh 1200 kg predstavlja manjši odstotek izpada pri npr. 100 tonah, tako da se pri teh majhnih serijah proizvodnja draži.
Mackošek
Kljub vsemu mislim, daje edina varianta, da se prilagajamo trgu in da ne proizvajamo na zalogo oz. za neznanega kupca. To je osnova naše politike in zato mora vsekakor biti celoten delovni proces izjemno med seboj povezan in fleksibilen.
Potočnik
Tega se v komerciali vsekakor zavedamo in vemo, da so dokončno mimo časi, ko smo lahko proizvodnjo brez problemov, če ne takoj, pa v določenem kratkem času prodali.
Drofenik
Valjarna II se je opremljala tako, da bi bila čimbolj prilagodljiva. Tako v armaturni delavnici z novo CNC stružnico uspevamo brez napak stružiti kalibre, kar seveda ne bi bilo možno s klasičnimi stružnicami. Prav tako smo armature posodobili in unificirali. Na ta način nam je uspelo dvigniti nivo kvalitete proizvodov in zmanjšanje časa menjav.
Popravljena I. konti naprava
Novosti na področju inovacij
Z novim Pravilnikom o inovacijah se je spremenil način prijavljanja inventivnih predlogov. Ta novost je, da se prijavljajo samo inovacije, ki še niso vpeljane v proizvodni ali poslovni proces. V izjemnih primerih, ko gre za inventivne posege v nujnih primerih (zastoj proizvodnje, nevarnost za zaposlene in delovna sredstva), je možno prijaviti že izvedeno inovacijo, vendar v roku 30 dni, z oceno vodje, ki mora navesti tudi stroške izvedbe.
Že izvedene inovacije je možno po starem načinu še prijaviti do 31.
12.	1987.
Druge novosti so še:
Tisti zaposleni, ki imajo težave pri sestavljanju prijave inovacijskega predloga, ga lahko prijavijo ustno v službi za inovacije.
Pristojnosti direktorjev TOZD oz. sektorjev šo, da prijavijo inventivne predloge za delavce, ki so pri svojem delu ustvarili inovacijo, pa te niso prijavili.
Služba za inovacije
Mackošek
Poudariti je potrebno, da večinoma armatur naredimo doma, kar je izredno pomembno.
Drofenik
Poudariti je še potrebno, da bo nova investicija povečala tržne možnosti Valjarne II, saj bomo razširili asortiment profila med 0 180-120; prav tako bomo s predelavo kvalitetnega jekla na reverzibilnem ogrodju imeli odprta vrata na trg kovaške industrije, avtomobilske in strojne industrije.
Potočnik
Želel bi se dotakniti še izrednega problema, ki ga na začetku nisem omenil, tj. problem nelikvidnosti. Komerciala ima vedno večje težave s plačili obveznosti naših kupcev. Delež tistih, ki ne plačujejo, se veča. Prav tako kupci ne plačujejo meničnih obresti. Delež neplačane realizacije se veča in skupno s financami in pravno službo bomo formirali team, ki bo na licu mesta izterjeval dolgove. Zanimivo je, da se vrsta kupcev raje pusti tožiti in s tem se zaradi dolgih postopkov dolg realno zmanjšuje.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Nova investicija v valjarni II bo razširila asortiman in kvaliteto
IZ TOZD JEKLOVLEK
O vzdušju in proizvodnih naporih, uspehih in težavah sem se v TOZD Jeklovlek pogovarjala z vodjo TOZD tov. HERNAUSOM EMILOM in tremi sodelavci BREČKOM BRANKOM, FRECETOM ERNESTOM in VIDEČEM MILANOM.
Najprej sva se pogovarjala s tov. Hernausom. Čeprav nam je kot dolgoletni delavec železarne večini poznan, vseeno nekaj osnovnih podatkov o njem.
Pri nas se je zaposlil leta 1971 v projektivnem biroju, kjer je opravil pripravništvo. Nato je pričel opravljati dela in naloge asistenta za vzdrževanje strojev in naprav v TOZD Jeklovlek, nakar je prevzel delovno mesto asistenta proizvodnje, nato vodje oddelka predelave, leta 1984 pa je postal tehnolog za hladno predelavo.
Emil Hemavs
Lani, ko smo opravili nekaj kadrovskih sprememb, je ob odhodu tov. Marolta na delovno mesto podpredsednika KPO prevzel najprej obveznosti vršilca dolžnosti vodje TOZD, 15. novembra 1986 pa je bil imenovan za vodjo tega TOZD.
Tov. Hernaus je ob prevzemu te vodilne naloge imel nekoliko bojazni, kako bo proizvodno delo potekalo brez tehnologa. Cilji so bili, da bi moral biti tehnolog ne le v TOZD, temveč eden tudi v razvoju. Tako trenutno še ni zasedeno delovno mesto niti v TOZD. Prizadevanja v tej smeri se nadaljujejo, rešitev se k sreči nakazuje v bližnji prihodnosti.
In kakšno je trenutno poslovanje TOZD Jeklovlek?
Fizični pokazatelji proizvodnje so ugodni, vendar ni želenih fi-
nančnih rezultatov. Razlogi za to so dobro znani. Velik vpliv nosi nov obračunski sistem s prilagajanjem nanj. Zaostajamo s cenami naših proizvodov za cenami vhodnih komponent. Spremljali so nas in nas še tudi drugi problemi.
Nekaj mesecev nazaj smo imeli težave z nezadostnim številom zaposlenih, pojavljajo se tudi tehnološke težave. Junija letos smo prvič beležili nedoseganje količinske proizvodnje, predvidene po operativnem planu. Tehnološke težave se pojavljajo, kot sem že omenil, v večji meri zaradi manjkajočega tehnologa.
Kaj boste ukrenili za boljše gospodarjenje?
Prizadevali si bomo dosegati kvalitetno količinsko proizvodnjo, kot smo si jo zastavili po načrtu. Ob tem bomo posebne napore vlagali v zmanjševanje izmečka. Pozornost bomo še v večji meri posvetili prihranku materiala, saj lahko s tem največ prihranimo. Zmanjševati bo potrebno stroške repromateriala, predvsem pa želimo doseči nadzor nad porabljenim materialom izvajalcev vzdrževalnih del.
Na komercialnem področju bo potrebno doseči primerne cene v smislu onemogočanja porušitve cen med specialnimi in standardnimi profili. Če bi to cenovno razmerje uspeli obdržati tako, kot se doseže v začetku leta, bi s tem seveda na dohodku veliko pridobili. Tu bo potrebno posebno angažiranje naših sodelavcev iz Sektorja za trženje, priprava proizvodnje pa bo k večjemu pridobivanju dohodka lahko pripomogla s skrbjo za optimalni vložek zalog.
Pestijo nas tudi reklamacije. Težimo k temu, da jih čimprej začnemo obravnavati in analizirati vzroke skupno s komercialo, pripravo proizvodnje in kontrolo kakovosti z ugotavljanjem deleža krivde za nastale reklamacije. Stroške reklamacij bi si morali glede na ugotovljen delež vzrokov deliti. Do sedaj jih je kril le TOZD.
Ali bo to možno doseči?
Prizadevamo si že nekaj mesecev ...
Tako je tov. Hernaus pojasnil problematiko TOZD Jeklovlek. O
počutju na delovnih mestih, vezano na delo in pogoje dela, pa so spregovorili trije prijetni sogovorniki iz tega TOZD.
BREČKO BRANKO
V TOZD Jeklovlek se je zaposlil leta 1976. Prestavljen je bil iz TOZD Livarne II zaradi zdravstvenih razlogov. Dela na delovnem mestu manipulanta.
FRECE ERNEST V železarno je prišel leta 1980, in sicer takoj v TOZD Jeklovlek na delovno mesto izvlačilca.
VIDEC MILAN Član naše DO je od leta 1971. V TOZD Jeklovlek se je prestavil iz TOZD Livarne I na svojo željo. Opravlja delo brusilca.
Vsi trije čutijo do TOZD Jeklovlek neko navezanost, vendar z vsem niso zadovoljni. Izpostavili so predvsem slabe pogoje dela, saj je zaradi nizke hale ropot zelo močan. Bojijo se za poslabšanje zdravja, predvsem sluha. K slabim pogojem dela štejejo tudi slabo ozračje zaradi prahu in hlapov emulzij. Menijo, da so zato preslabo nagrajeni, predvsem za pogoje dela. Ocenjujejo, da bi morali biti razponi težavnostnih stopenj manjši, začeti pa bi se morali s 4. razredom.
Ob vprašanju, kako so zadovoljni s samim delom, ki ga posameznik opravlja, so poudarili, da je delo naporno, ne toliko v fizičnem smislu kot psihičnem. Za stroji morajo biti nepretrgoma, razen za malico si lahko vzamejo pol ure časa.
Za doseganje dobrih proizvodnih rezultatov je velikega pomena tudi razumevanje med sodelavci in vodilnimi ter vodstvenimi delavci.
S sodelavci se v TOZD dobro razumemo, želimo pa si, da bi vodstveni in vodilni kader še bolj skrbela za delavce in da bi sleherni zaposlen dobro opravljal svoje delo. Le tako bo možno dosegati želene rezultate in to, da bomo po višini osebnih dohodkov više, kot smo sedaj.	Ana T.
Potočnik
V takšni situaciji so kupci zaostrili prevzemne pogoje in število reklamacij se povečuje.
Drofenik
Pri nas gre v valjarni za reklamacije, ki so posledica razdrobljenosti proizvodnega programa. Povečal se je tudi obseg kvalitet, ki jih izdelujemo. Navadno so reklamacije pogostejše pri kvalitetah, kijih izdelujemo na robu tehnoloških zmogljivosti.
Mackošek
Ugotavljamo še eno vrsto reklamacij, in sicer, da kupci z reklamacijami zadržujejo plačilo in rešujejo svojo plačilno nesposobnost.
Drofenik
Za kupce je kljub vsemu prva kvaliteta, drugi dobavni rok in šele na tretjem mestu cena Kar se dobavnih rokov tiče, ne moremo več zamujati, saj se v primeru, da zamudiš izdobavo, naročilo stornira.
Potočnik
Osebno mislim, da moramo večjo pozornost posvečati stroškom proizvodnje. Tako v proizvodnji kot tudi v spremljajočih dejavnostih to še ni prišlo vsem v kri in na tem bi se dalo še marsikaj narediti.
Drofenik
So cele strukture v železarni, ki niso dojele, da je situacija skrajno resna in da so potrebni maksimalni napori vseh, da zadržimo bitko na tržišču. Tako se dogaja, da govorimo o višku ljudi v železarni, pa nam ne uspe menjati šip na obratih; barvanje prostorov, ne da bi to delo prepustili drugim firmam. Razna vzdrževalna dela in popravila nam izvajajo tuji izvajalci kljub temu, da imamo dovolj lastnih usposobljenih ljudi. Stroške za takšna popravila in dejavnosti bi v temeljnih organizacijah raje plačevali znotraj tovarne, kot da se ta sredstva odlivajo izven DO.
Potočnik
Kljub težavam, ki nas pestijo, moramo pospešiti in intenzivirati procese pri osvajanju novih kvalitet in dimenzij izdelkov, pri katerih je tržni prostor večji in smo jih sposobni izdelati pri obstoječi tehnični opremljenosti in z osvojeno tehnologijo proizvodnje.
TRŽNA USMERITEV ŽELEZARNE
(Nadaljevanje s 4. strani)
Drofenik
V normalnih tržnih razmerah bi verjetno lahko pošiljke takšnim dolžnikom ukinili, vendar to zaradi vsesplošnega obsega plačilne nesposobnosti ni možno.
Potočnik
To je popolnoma res. Mi sicer skušamo v teh primerih naše prodajne tokove usmerjati preko trgovine, ki je še kolikor toliko likvidna; vendar tudi to ne rešuje problemov plačilne sposobnosti, ki je posebej pereč problem na jugu Jugoslavije.
Drofenik
Mislim, daje nekdaj, tako kot danes vlada nenormalno stanje v zvezi s plačevanjem, obstajalo tudi tržišče, ki je bilo predvsem tržišče prodajalca; danes vedno bolj postaja tržišče kupcev.
Odlične uvrstitve naših kovinarjev
Uspeti pomeni imeti močno voljo in željo po višjem in boljšem. To je bilo nedvomno opaziti na letošnjem tekmovanju kovinarjev, ki je potekalo v znamenju memoriala Leskoška Luke.
Regijsko tekmovanje je bilo 29. in 30. maja, in sicer: teoretični del 29. maja na Tehnični šoli v Celje, praktični del pa 30. maja po različnih podjetjih naše regije. Našo DO so zastopali naslednji tekmovalci:
Varilci: Geršak Vlado, Ludvik Alojz, Teržan Marjan, Fidler Marjan, Pantner Anton.
Ključavničarji: Mašera Franc, Vodušek Janez, Timpram Milan.
Elektrikarji: Fajdiga Marko, Bračun Srečko, Gradič Jože.
Livarji: Judež Ivan, Vreže Jože, Srebot Zdravko, Merdanovič Behrudin.
Rezkalci: Šoba Drago, Obrez Štefan.
Strugarji: Jazbinšek Silvo, Urleb Daniel, Rakuša Branko, Kovač Drago. Najboljše so se zopet odrezali varilci:
-	Geršak Vlado (PLA varjenje) je bil drugi (od 7 tekmovalcev).
-	Ludvik Alojz (REO varjenje) je bil drugi (od 8 tekmovalcev). Tako sta si utrla pot na republiško tekmovanje. Tudi nekateri drugi
tekmovalci so se uvrstili zelo dobro, vendar se je zaradi večjega števila tekmovalcev težje prebiti na prvi dve mesti. Nedvomno so vredni pohvale in posebne pozornosti tudi naslednji tekmovalci:
-	Mašera Franc je bil 3. od 20 tekmovalcev,
-	Teržan Drago je bil 3. od 6 tekmovalcev,
-	Vodušek Janez je bil 4. od 20 tekmovalcev,
-	Fajdiga Marko je bil 4. od 17 tekmovalcev,
-	Judež Ivan je bil 4. od 8 tekmovalcev.
Republiško tekmovanje je bilo od 22. do 25. junija po različnih krajih Gorenjske. Naša dva favorita Geršak Vlado in Ludvik Alojz sta tekmovala v Železarni Jesenice.
Ludvik se je uvrstil na 7. mesto, Geršak pa zopet na drugo mesto in si tako priboril vstopnico za državno prvenstvo, ki bo oktobra v Banja Luki.
Pred zveznim tekmovanjem kovinarjev
Geršak Vlado
V maju je bilo regijsko tekmovanje kovinarjev. V Velenju so se pomerili plamenski varilci, med katerimi je bil naš sodelavec Vlado GERŠAK iz TOZD Vzdrževanje.
Tov. Vlado se tovrstnih tekmovanj udeležuje že od leta 1975. Vseskozi je bil uspešen, tako na regijskih kot republiških in zveznih tekmovanjih. Na vseh je meril znanje v tehniki plamenskega varjenja. Na republiških tekmovanjih je zasedel enkrat tretje in dvakrat drugo mesto, na zveznem tekmovanju pa enkrat šesto in enkrat sedmo. Upoštevajoč zahtevnejše kriterije in močno konkurenco na zveznem nivoju je to vsekakor uspeh, vreden posebnega poudarka.
Tov. GERŠAKA sem povabila v naše uredništvo zato, ker sije tudi letos s svojo odlično uvrstitvijo na republiškem tekmovanju odprl pot na zvezno tekmovanje kovinarjev, ki bo jeseni v Sarajevu.
ŽELEZAR: Za vse tiste, ki ne vemo: Kako poteka npr. eno izmed takšnih tekmovanj?
GERŠAK: Tekmovanje je razdeljeno na dva dela, ne teoretično in praktično. V teoretičnem delu dobimo npr. 15 vprašanj iz strokovnega in
splošnega dela. V praktičnem delu pa izdelamo izdelek, za katerega je pomembno to, da je narejen v čim krajšem času in čimbolj kvalitetno.
ŽELEZAR: Kot pravite, vam trening praktičnega dela ni potreben; kar znate, znate. Gradivo iz teoretičnega dela pa verjetno morate dobro predelati?
GERŠAK: Glede na to, da sem bil že na takšnih preizkusih znanja na dosedanjih tekmovanjih, gradiva kaj dosti ne študiram. Nekako mi vedno zmanjka časa. Vsekakor pa ga pregledam.
ŽELEZAR: Uspešni uvrstitvi na regijskem tekmovanju maja in na republiškem v juniju sta vam omogočila, da boste svoje znanje tudi letos preizkusili na zveznem tekmovanju. Menite, daje poleg moralnega zadoščenja uvrstitve na zveznem nivoju pomemben še kakšen drug vidik?
GERŠAK: Vsekakor, srečam se z mnogimi tekmovalci iz takorekoč vse Jugoslavije, s katerimi lahko izmenjamo izkušnje, ker je zelo pomembno. Škoda je, da je za to premalo časa.
ŽELEZAR: Bo kaj treme?
GERŠAK: Vsako tekmovanje človeka tudi psihično utrudi. Malo razmišljam, da bi se nehal udeleževati takšnih tekmovanj.
ŽELEZAR: To bi bila seveda velika škoda. Vendar pa menimo, da boste še našli dovolj volje in časa, da se še naprej preizkušate v svojih sposobnostih, ki jih očitno imate.
Tov. Vlado ni samo sposoben delavec, tudi prosti čas izkorišča koristno. Njegov hobije že več kot deset let slikarstvo in igranje harmonike. Želim mu, da bi ga na zveznem tekmovanju kovinarjev Jugoslavije septembra v Sarajevu spremljala tudi misel na oba hobija.
Slikarstvo je umetnost, kvalitetna izdelava izdelka na zveznem tekmovanju pa je seveda tudi neke vrste umetnost. Da bi svojo ustvarjalnost lahko izrazil v naj večji možni meri, mu naj pripomore misel na pesem za boljše razpoloženje in odganjanje treme.
Veseli smo, da tov. GERŠAK že s samo uvrstitvijo na to tekmovanje dokazuje, da ima naš kolektiv tudi odlične delavce, ki so nam v ponos.
Ana T.
OBRAVNAVANE INOVACIJE
Komisija za gospodarjenje TOZD ENERGETIKA je na 13. redni seji dne 26. 6. 1987 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
L Inovacijski predlog tov. Vlada Sorčana in Milana Smoleta iz TOZD Energetika št. 1381, »GRELEC ZA TERMOAKUMULACIJSKO PEC ELIND«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
2.	Inovacija tov. Romana Kasenburgetja, Jožeta Bercka in Ferdinanda Kamenška iz TOZD Vzdrževanje št. 1418, »DVODELNA TESNILNA PUŠA ZA TESNENJE 2 kom. ČRPALK - TIP 5 CN 11 V ČRPALIŠČU SISTEM 2 A«, se sprejme.
Avtorjem pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2a.
Komisija za gospodatjenje TOZD VALJARNA I je na 13. seji dne 14.
7.	1987 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Ivana Vebra iz TOZD Vzdrževanje in Jožeta Cize-lja iz TOZD Valjarna I št. 856, »SPREMEMBA VPETJA NOŽEV NA ŠKARJAH REXROTH«, se odobri tretje posebno plačilo na osnovi povprečnih prihrankov v višini 4.007,542 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
2.	Za inovacijo tov. Florjana Potrate in Andreja Piliha iz TOZD Valjarna I št. 853, »PREDELAVA JAME ZA ODREZKE«, se odobri tretje posebno plačilo na osnovi povprečnih prihrankov v višini 4.619,869 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
3.	Za inovacijo tov. Stanka Goršaka iz TOZD Valjarna I št. 855, »SPREMEMBA HODA NOŽEV MERCON - REXROTH«, se odobri tretje
posebno plačilo na osnovi povprečnih prihrankov v višini 3.240,000 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
Sltižba za inovacije JAZBEC Andreja
Priprava gredic za valjanje
BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI SLUŽI SVOJEMU NAMENU
Blagajna vzajemne pomoči v Železarni Štore uspešno posluje s svojim delom že več kot tri leta od svojem ponovne ustanovitve. Treba je povedati, daje blagajna vzajemne pomoči že bila osnovana pred približno 15 leti, ko je morala iz objektivnih vzrokov s poslovanjem prenehati.
Na pobudo številnih delavcev iz TOZD in DSSS ter sklepa 10 pri Konferenci OOZS Železarne Štore je bil dne 31. 5. 1984 ustanovni zbor. Na njem je bila podana obrazložitev in namen organizacije blagajne vzajemne pomoči. Podana so bila stališča 10 pri Konferenci Železarne Štore in stališča v zvezi s tem. Sprejet je bil tudi Poslovnik o organiziranju in poslovanju blagajne vzajemne pomoči, usklajen z Zakonom o hranilno-kreditnih službah in blagajnah blagajne vzajemne pomoči (Ur. 1. SRS št. 4/80) s sedežem v delovni organizaciji Železarne Štore.
Blagajna vzajemne pomoči je prostovoljna organizacija varčevanja denarnih sredstev članov blagajne vzajemne pomoči TOZD in DSSS Železarne Štore, s čemer si ustvarjajo možnost za najemanje kratkoročnih posojil. Poslovanje je prevzela takrat imenovana delovna skupnost za finančne in računovodske posle r- Služba obračuna osebnega dohodka.
Z rednim delom je začela s 1. 6. 1984 in prve prošnje so že bile obravnavane in odobrene 20. 9. 1984 v skladu s Pravilnikom o delovanju blagajne vzajemne pomoči. Za premagovanje začetniških težav je blagajni vzajemne pomoči odobrila in dodelila Komisija za družbeni Standard in stanovanjske zadeve delovne organizacije Železarne Štore na svoji redni seji posojilo iz sklada skupne porabe v višini 3,000.000 din kot začetna sredstva za poslovanje blagajne vzajemne pomoči na predlog Konference osnovne organizacije Zveze sindikata Železarne Štore.
Število članov blagajne vzajemne pomoči Sedaj že dosega skoraj eno tretjino vseh zaposlenih v Železarni Štore in članstvo se vedno znova povečuje.
Izstopilo je iz članstva ali odšlo iz delovne organizacije v tem času okrog 120 članov, katerim je bila izplačana članarina, ki seje nabrala v času njihovega članstva. Skupaj je bilo rešenih do 31. 7. 1987 1905 vlog posojila, od tega največ za nabavo ozimnice, šolskih potrebščin, kurjave, za selitve, pomoč ob smrti ožjega družinskega člana, itd. Iz tega sledi, daje bila ustanovitev blagajne vzajemne pomoči zelo dobrodošla oziroma celo nujna, saj so po dosedanjih ugotovitvah odobrena posojila služila svoje-
mu namenu. Vloge se rešujejo sproti in do sedaj le v treh primerih niso bile odobrene, tj. v oktobru, novembru in decembru 1985. leta, ko je bilo treba vrniti 2,000.000 din posojila delovni organizaciji Železarne Štore, kar je bilo porabljeno kot ponovni dodatek pri reševanju izredno velikega števila prošenj za posojila. Namreč, število prosilcev za posojilo je v mesecu septembru istega leta za nabavo ozimnice in nakup šolskih potrebščin otrokom članov blagajne vzajemne pomoči izredno naraslo, tako da sredstva, ki so se nabrala iz redne članarine, niso zadostovala, da bi zadovoljili tako številne prosilce za posojilo.
Omeniti je pomembno, daje približno 144 članov BVP, ki še niso zaprosili za posojilo. Tistih pa, ki so prejeli posojilo iz blagajne vzajemne pomoči po enkrat, je bilo 220, 2-krat 325, 3-krat 313 in 4-krat 24 članov.
In še kratko vabilo in napotilo vsem, ki še niste člani blagajne vzajemne pomoči, kako postati član, kakšne so obveznosti in predvsem ugodnosti. Član blagajne vzajemne pomoči lahko postane vsak član sindikata, ki je zaposlen v Železarni Štore. V službi obračuna osebnega dohodka pri referentki, ki vodi poslovanje blagajne vzajemne pomoči, izpolni obrazec o pristopu v članstvo in po treh mesecih članstva ter šestih mesecih neprekinjene zaposlitve v DO pridobi pravico do posojila brez obresti. Slednji pogoj ne velja za tiste člane blagajne vzajemne pomoči, ki so izpolnili 6 mesecev neprekinjenega dela pred vstopom v JLA in so se po vrnitvi v predpisanem roku ponovno zaposlili. Član, ki želi dobiti posojilo, izpolni obrazec »vlogo«, na katerem napiše višino posojila in vzrok, zakaj želi posojilo. Posojilo se odobri do višine, ki jo določi Skupščina blagajne vzajemne pomoči. Višina mesečne članarine je v tem času 3.000 din, višina posojila 50.000 din in rok odplačila posojila 10 mesecev. Znesek posojila naj bi se z 20. septembrom 1.1. povečal na znesek 100.000 din po sklepu letne skupščine blagajne vzajemne pomoči, ki je bila v juniju t. ji Od odobrenega zneska posojila se odtegne 1 % za manipulativne stroške.
V izrednih primerih (elementarna nesreča, smrt ožjega družinskega člana) pa je možno dobiti nekoliko večji znesek posojila, vendar pod enakimi odplačilnimi pogoji (10 zaporednih obrokov).
O odobritvi posojila odloča izvršilni odbor blagajne vzajemne pomoči enkrat mesečno, tj. do 18. v mesecu. Vse vloge, ki prispejo po tem datumu, se odložijo za naslednjo sejo. Sredstva od mesečne članarine je po štirih letih članstva možno dvigniti 50 °/o od skupnega zneska posameznega člana. Ob izstopu iz članstva se upravičencu izplača celotni znesek članarine, ki se je natekla v času njegovega članstva. Torej, če še niste član blagajne vzajemne pomoči, pa želite postati, se oglasite v Službi obračuna OD pri referentki tov. Vrhovšek Vlasti, kjer dobite vse podrobnejše informacije!
Š. M.
Pregled stanja organiziranosti varstva pri delu
Stopnja varstva pri deluje stopnja določene organiziranosti na ravni delovne organizacije ali na posameznih delovnih mestih. Pristop za pravilno načrtovanje, realizacijo in vzdrževanje varstva pri delu ter požarnega varstva mora biti takšen, da se odraža predvsem:
-	pri vseh predlaganih novih tehnologijah,
-	pri osebnih in delovnih sredstvih,
-	v primernem delovnem okolju,
-	pri ekonomskih rešitvah in pravilnih določitvah požarnih obremenitev.
Pri pregledu izrednih dogodkov v prvi polovici letošnjega leta je strokovna služba ugotovila naslednje:
1.	Večina vseh delavcev, ki so se pri delu poškodovali (96 %), je bilo poškodovancev, ki so bili za dela in naloge, katere so opravljali, usposobljeni. Ravno tako so bili zdravstveno pregledani in zmožni za takšno vrsto dela. Tudi preizkušanja znanja, ki ga na področju varnega dela opravljamo v celotni delovni organizaciji, je bila v večini primerov opravljena v zakonskih rokih.
2.	Ukrepanje pri delu oziroma ravnanje delavcev je bilo v večini primerov nepravilno oziroma tudi ni bilo kontrolirano in dovolj vestno vodeno s strani neposrednih vodij.
3.	V veliki večini primerov se delavci tudi niso posluževali varnostnih naprav oziroma niso pravilno uporabili osebna zaščitna sredstva, ki so za takšna dela potrebna oziroma predpisana.
4.	Pri natančni analizi je bilo ugotovljeno, da so se izredni dogodki dogajali predvsem zaradi:
||||i' podcenjevanja nevarnosti)
-	neupoštevanja zakonodaje, predpisov in navodil,
-	slabosti v organizaciji dela,
-	motenj v tehnoloških procesih zaradi subjektivnih faktorjev.
5.	V večini primerov je bilo tudi ugotovljeno, da pri kršitvah varnostnih predpisov niso vodstva TOZD oziroma neposredni vodje predlagali disciplinskih postopkov za takšne vrste kršitev v skladu z našimi splošnimi akti.
Po težki delovni nezgodi v TOZD Jeklarna seje število izrednih dogodkov napram lanskemu letu v prvi polovici leta zmanjšalo, vendar so tu temeljne organizacije, ki imajo v primerjavi z lansko polovico leta teh izrednih dogodkov več. To so TOZD Jeklarna, Valjarna in Livarna II. V teh sredinah bo potrebno s posebnimi akcijami in osveščanjem vseh zaposlenih zagotoviti, da bo delo bolj varno in brez izrednih dogodkov.
Za realizacijo zmanjševanja izrednih dogodkov in s tem v veliki meri izključitev nezaželenih ekonomskih učinkov predlagamo:
1.	Vključevanje vseh zaposlenih struktur pri stimuliranju varnega dela, in s tem preprečevanje izrednih dogodkov. Ravno tako je potrebno osveščati, da so izredni dogodki veliko ekonomsko breme, ki se kažejo kot posledica izpada dogodka, motenj v proizvodnji ter finančnih obremenitev v zvezi z izplačevanjem nadomestil, premij, odškodnin itd. Vse te postavke so izredno visoke, tako da dosegajo vsote, ki so veliko breme celotni delovni organizaciji.
2.	Na vseh področjih dela je potrebno ponovno organizirati takšno uporabo vseh zaščitnih sredstev, ki bodo služila svojemu namenu. Potrebno bo ločiti vsa tista zaščitna sredstva, ki so pri delu nujno potrebno in jih opredeliti kot sestavni del proizvodnje. Ravno tako je potrebno opraviti revizijo vseh osebnih zaščitnih sredstev in neprimerne nadomestiti s kvalitetnejšimi in novejšimi v skladu z veljavnimi pravilniki.
3.	Zaostriti odgovornost z vidika varnih delovnih pogojev in izvajanja del z upoštevanjem vseh varnostnih predpisov in navodil varstva pri delu ter požarnega varstva.
4.	Pooblaščeni delavci za varstvo pri delu v posameznih TOZD, ki imajo še druge dodatne zadolžitve, morajo posvečati več pozornosti varnim delovnim pogojem in se vključevati povsod tam, kjer bi s svojimi ukrepi lahko vplivali na varno delo.
V preteklem obdobju je bil opažen napredek pri vključevanju vseh strokovnih služb pri novih investicijah. Nove proizvodne zmogljivosti, ki so bile dane v pogon, so opremljene z vso potrebno dokumentacijo oziroma je realizacija teh dokumentov v teku. Takšen način dela in razumevanje vseh zaposlenih bi naj bilo za vzor tudi pri drugih akcijah in pri reševanju ostale varnostne problematike v celotni delovni organizaciji. Ne smemo pozabiti, daje v naši delovni organizaciji večina delovnih mest s povečano nevarnostjo in da so izredni dogodki povezani z velikimi finančnimi obremenitvami.
(Povzeto po gradivu za poslovodno konferenco)
Spremljanje in usmerjanje profesionalnega razvoja kadrov
Že pred letom smo v Železarju predstavili model usmerjanja in spremljanja profesionalnega razvoja kadrov in njegovo prvo fazo — poglobljeno spoznavanje delavcev. Poročali smo tudi o zanimivih odgovorih na vprašanja, zastavljena strokovnim kadrom (VI. in VIL izobrazbena stopnja, ki so bili v Železarni zaposleni več kot tri leta) in so terjali in še vedno terjajo ukrepe.
V letošnjem letu smo s podobno akcijo bolje spoznali strokovne delavce, ki so v Železarni zaposleni do pet let. Preko usmerjenega razgovora smo tako dobili več informacij o začetnikih oz. tistih, pri katerih še je adaptacija v delovno okolje šele zaključila. Zanimalo nas je zadovoljstvo z delom (ustreznost začetne namestitve), pogoji za delo, izkoriščenost znanja in sposobnosti posameznika, mnenje o možnostih napredovanja — težnja po vodstvenem oz. vodilnem mestu, možnosti za izobraževanje oz. njihovi cilji na tem področju, socialna klima v delovnem okolju (ocena nadrejenih, sodelavcev) ipd.
Razgovora seje na prvi poziv udeležilo le 27,1 % pisno vabljenih. Ko smo ostale ponovno pozvali, je bil odziv boljši in tako smo se pogovorili s 40 delavci, kar pomeni 67,8 % vseh vabljenih. Zaradi tistih, ki so se vabilu odzvali in ker so resnično zanimivi odgovori podlaga določenim aktivnostim začetim že v tem oz. prihodnjem letu, podajam kratko poročilo (za skupino).
Iz odgovorov je razvidno, da je 62,5 % zadovoljnih z delom (vsaj ni jim žal, da so ga sprejeli), seveda pa si želijo določenih sprememb. Trdijo, da bi delo lahko bilo zanimivo in ustvarjalno. A trenutno jih je kar 52,5 % preobremenjenih z enostavnim, monotonim delom, ki jim jemlje tako energijo in voljo kot tudi čas. Samo 5 % meni, da so njihove sposobnosti in znanje pri delu maksimalno izkorišeni; 85 % meni, da niso, ostali pa se niso opredelili. V skladu s tem ocenjujejo svoje delo kot enostavno, manj zahtevno, ki bi ga tudi do 90 % lahko opravljali delavci z nižjo stopnjo izobrazbe (verjetno kvalitetneje!).
Želijo si torej več samostojnega, razvojno-raziskovalnega dela, ne navdušujejo pa se za vodilna mesta. Kar 42,5 % anketiranih odločno odklanja, da bi jih uvrstili na listo kandidatov za taka mesta, enak odstotek izbira odgovor »ne vem«, le 15 °/o pa bi se jih v tem času za te naloge želelo uvajati. Tudi pri teh gre verjetno bolj kot za čisti interes za vidik oz. težnjo po napredovanju, saj večina ocenjuje, da so možnosti za napredovanje zelo omejene oz. napredovanje sploh ni mogoče (77,5 %). Napredovanje vežejo zgolj na vodstvena in vodilna mesta, kar zelo negativno ocenjujejo. Pri tem opozarjajo, da pri namestitvah pogosto pozabimo na poseben interes in osebnostne lastnosti, ki omogočajo uspešno delo z ljudmi. Že tako omenjene možnosti pa so bolj kot na sposobnosti vezane na delovne izkušnje (delovna doba).
Le polovica anketiranih (52,5 %) ocenjuje, da ima za delo primeren
prostor. Ravno toliko jih tudi meni, da ne razpolagajo s sodobnimi delovnimi pripomočki - še najbolje so preskrbljeni s strokovno literaturo. Tudi ta skupina se pritožuje nad slabo organizacijo dela (le 22,5 % jo ocenjuje kot dobro). Menijo tudi, da so o dogajanju v delovni organizaciji oz. organizacijski enoti, kjer delajo, preslabo obveščeni. Prav tako so omenjeni pri dopolnilnem izobraževanju. Le 32,5 % vprašanih je mnenja, da imajo dovolj priložnosti za različne oblike dopolnilnega izobraževanja. Ostali nimajo takega občutka in kar 25 % se jih v času službovanja v ŽŠ ni udeležilo niti ene oblike izobraževanja, v najširšem smislu. Interes pa je velik. Samo 20 % jih nima v bližnji prihodnosti nikakršnih izobraževalnih načrtov. 27,5 % se jih je že oz. ima trden namen vključiti se v podiplomski študij. Vsi pa bi želeli svoje znanje pogosteje izpopolnjevati na najrazličnejših kvalitetnih seminarjih, posvetovanjih ipd.
Odgovori na vprašanja, ki so se nanašala na socialno klimo, kažejo, da pravzaprav večina svoje vodje ceni. Trdijo, da so dobri strokovnjaki, sposobni (92,5 %), a v globalu njihovo delo ocenjujejo prej slabo kot dobro, precejšnje število odgovorov »ne vem« (37,5 %) nakazuje, da so se delavci temu odgovoru izmikali, saj anketa ni bila anonimna. Gotovo pa gre ta odstotek skoraj v celoti vključiti v skupno slabo delo, kar je direktno zapisalo le 5 % vprašanih. Najbrž gre tukaj velik odstotek slabih ocen pripisati prejšnjemu razmišljanju in pravzaprav edini možnosti napredovanja.
Medsebojne odnose oz. sodelavce kot take so delavci najtežje ocenjevali; sami vemo, da se v skupini vedno najdejo takšni in drugačni delavci in zato je o teh, na splošno, težko govoriti. A kot kaže, je socialna klima (razen v redkih oddelkih) zadovoljiva. Vprašani povedo, daje večina njihovih sodelavcev delovnih - ustvarjalnih, zanimivih, prijateljskih, odgovornih, pripravljenih sodelovati, ipd.
Iz povedanega je razvidno, kateri so problemi, ki najbolj težijo mlad, strokovni kader. Prav tako poudarjajo, da imajo vse premalo možnosti odločanja. O zadevah morda še razpravljajo, a odloča se drugje. Tudi ta skupina (že!) čuti, da status strokovnih delavcev ni tak, kot bi moral biti, da bi jih motiviral za dobro delo.
Na status se vse bolj veže tudi problem ustreznega nagrajevanja. Zato smo v razgovorih večkrat premlevali isto temo - tako kot niso zadovoljni s svojim položajem, tako tudi izpostavljajo nestimulativno nagrajevanje in pogosto nerešeno stanovanjsko vprašanje.
Glede na to, da gre ob vrsti drugih problemov tudi za neustrezno zaposlenost in slabo izkoriščenost strokovnih kadrov, smo v nevarnosti, da nas ti kadri zapustijo. Prišli smo do stanja, ko visokošolskega kadra manjka in zato bo težko vzdržati v veliki konkurenci z drugimi delovnimi organizacijami, ki že danes, pogosto, nudijo mlademu strokovnjaku precej več kot mi. Kot kaže, nam torej v bližnji prihodnosti ne bo uspelo bistveno povečati števila strokovnjakov, zato moramo vsaj že pridobljene zadržati in maksimalno izkoristiti njihovo znanje in sposobnosti ter pripravljenost za delo.
Kot smo že omenili, v bližnji prihodnosti sledijo akcije, ki upamo, da bodo povečale zadovoljstvo med strokovnimi delavci, kar se bo gotovo odrazilo tudi v večji učinkovitosti.
ANDRENŠEK MONIKA
PREDSTAVITEV USPEŠNE OZDRAVITVE HUDE ZASTRUPITVE S PLAVŽNIM PLINOM
Intenzivna interna medicina je veja interne medicine, ki zdravi hude oblike bolezni notranjih organov. Večina bolezni neposredno ogroža bolnikovo življenje, zato je razumljivo, da moramo bolezen čimprej in čimbolj natančno opredeliti ter pogosto še pred natančno diagnozo ustrezno in odločno zdraviti. Za diagnostiko in zdravljenje uporabljamo vrsto zapletenih aparatur, ki smo jih v zadnjem času na Oddelku za intenzivno interno medicino v Celju uspeli pridobiti. Poleg aparatur je seveda osnovni pogoj za uspešno delo znanje vseh profilov zdravstvenih delavcev. Potem ko zdravnik opravi osnovno specializacijo iz interne medicine, se mora naučiti še celo vrsto posegov in postopkov, kijih mora pri ohranjevanju bolnikovega življenja neposredno uporabljati.
Najpomembnejše in najnovejše izkušnje lahko pridobimo na mednarodnih kongresih in simpozijih, kjer lahko lastne izkušnje neposredno primerjamo in izmenjamo z izkušnjami ostalih kolegov. Žal pa se takšnih srečanj zaradi omenjenih sredstev ne moremo redno in dovolj pogosto udeleževati.
Na letošnjem 7. mednarodnem simpoziju o intenzivni in urgentni medicini marca v Bruslju smo v obliki posterja predstavili bolnika s hudo prizadetimi pljuči zaradi vdihavanja plavžnega plina v Železarni
Štore. Kljub temu, da na Oddelku za intenzivno interno medicino vsako leto zdravimo več bolnikov zaradi zastrupitev s plavžnim plinom, doslej tako hude zastrupitve še nismo opazili. Tudi v dosegljivi strokovni literaturi nismo našli podobnega primera. Pri običajnih zastrupitvah s plavžnim plinom pride navadno do dušenja, zaradi vezave ogljikovega monoksida na hemoglobin pa do različnih simptomov, ki so posledica pomanjkanja kisika v krvi. Bolnikov se stanje praviloma že po nekaj urah izboljša po inhalaciji kisika.
Pri omenjenem bolniku pa je ob zastrupitvi prišlo do hude poškodbe pljučnih mešičkov in posledične motnje v izmenjavi plinov, kije bolnika življenjsko ogrožala. Bolnikovo življenje smo morali 72 ur vzdrževati z različnimi načini umetnega dihanja, poleg tega pa ga zdraviti z ustreznimi zdravili. Pogosto smo morali meriti raven plinov v krvi in ves čas smo s tanko cevko merili tlak neposredno v pljučni arteriji. Rezultat zapletenega načina zdravljenja in nadzora bolnikovih življenjskih funkcij je bil odličen, saj je bolnik brez vsakih posledic zastrupitve zapustil bolnišnico. Pri tem velja poudariti, da 60 - 80 % bolnikov s tako hudo pljučno prizadetostjo umre.
Naša predstavitev je v Bruslju naletela na ugoden sprejem in menim, da smo povsem dostojno predstavili strokovno raven celjske, slovenske in jugoslovanske intenzivne interne medicine.
Naš nastop v Bruslju je deloma omogočila tudi Železarna Štore s tem, da nas je finančno podprla. Za pomoč se v svojem imenu in imenu oddelčnih delavcev iskreno zahvaljujem.
Predstojnik oddelka Gorazd Voga, dr. med., spec. interne medicine
Golica-Raduha-Vrunčev
dom—Kofce
Štiri imena na različnih krajih Slovenije, a povsod zelo lepo. 7. 6. je bil že tradicionalni izlet na Golico ali Španov vrh - na čudovito vonjavne in za oko prelepe narcisne poljane, edinstvene v Evropi. Ja, ja, kdor tega sam ne vidi, mu je to težko opisati. Še vreme nam je streglo, tako daje ta izlet uspel, kot je bil načrtovan. Bilo je prelepo - ne bom pa opisoval podrobnosti, ampak bom »skočil« na Raduho.
Dne, 27. 6. je bil pohod SŽ (organizator Ravne) na Raduho ter preko DURC GROHATA in najvišje ležeče slovenske kmetije BUKOVNIK (1321) v dolino KOPRIVNE. Kljub slabemu Vremenu se je pohoda udeležilo okoli 400 pohodnikov. Ker je po uri hoje pričelo deževati, smo se pri koči na LOKI odločili (večina), da ne gremo na vrh Raduhe, temveč desno kar na sedlo Durce. Namesto da bi bila'poostrena kontrola vodnikov, je le-ta popolnoma odpovedala. Da je bila katastrofa še večja, se je spustila še gosta megla in hodili smo - znajdi se, kakor veš in znaš. Po mučni hoji med oz, po grmičastih ‘borovcih Smo premočeni in tudi smo-leni le nekako prispeli do sedla Durce. Ta pohod je bil »polomija na kvadrat«. Če nas nekatere, ki smo se držali skupaj, ne bi v roke vzel Tina, bog vedi, kje vse bi kolovratili v dolino. Sreča je za Ravenčane, da so vsaj konec dobro izpeljali.
Še rahlo mokri (Raduha) smo se dodobra posušili 4. 7. na Vrunče-vem domu, da tudi planinci dostojno proslavimo dan borca, To prireditev so res »prima« pripravili LD Bojansko: od govornika, racitatorjev, godbe na pihala do streljanja na glinaste golobe, pa proste zabave s srninim golažem po 20 din ter specialitetami na.žarii. Za dobro voljo je poskrbel ansambel VINOTEKA, ki igra in poje, da človelu seže do srca. Na licitaciji za svinjsko glavo so se najbolj potegovali tisti, ki sojo »rabili«, saj so (lahko bi rekel) »brezglavo« dvigovali,ceno. No, v glavnem je potekalo vzdušje, kot je bilo načrtovano in to je tudi bistvo takšnih srečanj.
Še eno planinsko turo bom opisal. To smo opravili 25,7. na KOFCE - 1506 m. To pa je planina, na kateri še. nismo bili štorski planinci.
Zbralo se nas je za en kombi in eno stoenko: mešana, vesela družba, kjer je zagarantirano dobro razpoloženje ne glede na vreme. Vožnje do Tržiča (nič čevljev - ker je bila trgovina še zaprta) oz. še malo naprej pa še malo naprej in še malo navzgor in od tam, ko zmanjka ceste, naprej peš. Saj ni bilo daleč, resda kar navzgor, toda po tričetrt ure smo prišli do doma na KOFCAH pod KOŠUTO. Dom bi se »komot« lahko imenoval »gorski hotel v malem«, saj kar se tiče čistoče od predsobe, jedilnice, sanitarij do dvorišča. Po izdatnem okrepčilu ob topli krušni peči ni nič kazalo, da bomo odšli na VELIKI VRH (2088 m) v Košuti, kajti medtem ko smo se krepčali, je to gorsko rtino prekrila gosta megla oz. nizka oblačnost, ki se tudi po poldrugi uri čakanja ni hotela dvigniti. Da čakanje ni bilo brez »haska«, so se veseljaki nalivali s kislo vodo in to je strašno »pa-salo«, kislim mlekom. Med tem obrokom je bilo slišati pripombo, da moraš biti precej korjažen, da si upaš »prdniti.«
Ker je tudi vreme postalo vse bolj skisano, smo spremenili plan ter namesto na vrh krenili do planšarskega doma pod Šijo. Tu pa je že obmejni pas. Obiskali smo tudi karavlo in po žigosanju kartic (in želodcev) smo se vrnili na Kofce na enolpčnico.
Še posnetek z oskrbnico in že smo se vračali v dolino. Nabasali smo se v »korete« pa »hajd« proti domu. (V Tržiču spet nič š kupovanjem čevljev, ker je bila trgovina že zaprta.) Aha, v Ločici vedno pritisne žeja in kakšna urica počitka se res prileže po tako »naporni« turi!
Pošten dež nas je zajel nekje proti Žalcu in bolj ko smo se bližali Štoram, bolj je lilo. O katastrofi sobotnega dne pa smo zvedeli šele naslednji dan.
Stanc
Dom na Kofcah
Pohod Slovenskih železarn — Grohat, 27. 6. 1987
Vrunčev dom 4. 7. 1987
Voglajnskim ribičem vlada nov car
Ribiška družina Voglajna je dobila novega carja. Dolgoletnemu članu Mirku Ocvirku se je na velik trnek obesil majhen krap in ga s svojim prijemom popeljal do prestola ter krone, da vlada ribam in ribičem do naslednjega leta. Za oprodi sta mu Drago Gajšek in Rudi Škornik, ki sta prav tako nekaj krapov na suho potegnila.
Carja in oprodi so po carsko počastili, dosedanjega carja Franca pa v galeota spremenili, daje njegovo veličanstvo s čolnom po ostankih nekoč mogočnega vodnega carstva zapeljalo. Ribiči so se mu priklonili in ribe razbežale, saj prezvišenega že od prej dobro poznajo, kakšen »gif-ten« ribič je.
Novemu carju želimo, da bi bolj uspešno čuval naše vode in ribe v njih pred nadlogami civilizacije, kot je to uspevalo njegovim predhodnikom.
Voglajnar
Kadrovske
vesti
V mesecu aprilu, maju in juniju so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše delovne organizacije:
Rajh Jože, kmetijec - energetski obrat; Trunki Drago, ing. strojništva - kontrola kakovosti; Cmok Silva, delavka - DPG; Kresnik Helena, delavka - DPG; Debelak Boris, ing. elektrotehnike® obr. el. vzdrževanja; Kosec Anton, elektroinstalater
—	livarna II; Slomšek Aleš, pridobi-valec kovin — jeklarna; Murič Ha-zim, pridobivalec kovin - jeklarna; Završek Marjan, livar in jedrar - livarna I; Planko Ivo, predelovalec kovin - valjarna I; Galoič Tomislav, predelovalec kovin ® valjarna I; Hvala Damjan, pridobivalec kovin
—	valjarna I; Golež Roman, predelovalec kovin - valjarna II; Mastnak Branko, predelovalec kovin - valjarna II; Jezernik Jože, predelovalec kovin — valjarna II; Drofenik Irena, dipl. ing. kmetijstva-livarn a II; Belina Robert, pridobivalec kovin - jeklarna; Prah Gregor, predelovalec kovin - valjarna II.
Iz JLA so se vrnili:
Novak Slavko, predelovalec kovin - jeklovlek; Pustivšek Jože, pre-mikač - transport; Otorepec Avgust, predelovalec kovin - valjarna I; Lovrek Branko, metalurški tehnik- livarna I; Tiringer Drago, livar kalupar - livarna I; Sajko Rafael, livar in jedrar - livarna I; Palčnik Boris, livar in jedrar - livarna II; Zorc Matjaž, elektrik-energetik -obr. el. vzdrž.; Oblak Damijan, strugar — MO valji; Kovač Damir, strojni ključavničar - MO litina; Grlič Milan, monter energet. naprav -obr. str. vzdrž.; Zalokar Ivan, kmetovalec - livarna I; Bašič Safet, valjavec—valjarna II; Mulej Maksimiljan, predelovalec kovin - valjarna II; Gligič Milorad, kalupar livar - livarna II; Kresnik Franc, preoblikovalne kovin - valjarna II; Jelenc Daniel, strugar - MO litina; Kačičnik Emil, metalurški tehnik - livarna II; Jazbinšek Branko, obratni elektrikar-obr. el. vzdrž.; Novak Ladislav, predelovalec kovin - valjarna II; Repas Aleksander, predelovalec kovin - valjarna II; Užmah Mirko, delavec - jeklovlek; Esih Samo, modelni mizar - modelna mizarna; Krivec Štefan, metalurški tehnik -valjarna II; Ramšak Franc, delavec
—	valjarna I; Pogelšek Srečko, strugar - MO valji; Kokot Zdravko, strojni ključavničar - obr. stroj, vzdrž.; Povalej Srečko, livar in jedrar - livarna II; Beloševič Vladimir, metalurški tehnik — jeklarna; Bo-kulič Damir, delavec - valjarna I; Čendak Vojko, dipl. ing. elektrotehnike Smerilna služba; Križnik Peter, strojni ključavničar - jeklovlek; Kantužer Ivan, strojni klju-
čavničar — livarna II; Komerički Peter, delavec - transport; Obrez Dušan, strugar - obr. str. vzdrževanja; Gošnjak Ivan, delavec - modelna mizarna; Maj orane Anton, elektrik-energetik — obr. el. vzdrž.; Kovač Aleksander, valjavec kovin -valjarna II; Komerički Zvonko, pridobivalec kovin - jeklarna; Saba-džija Jure, metalurški tehnik - livarna II; Lubej Roman, strugar -MO litina; Plank Andrej, obratni elektrikar - obr. el. vzdrž.; Kekec Slavko, strojni ključavničar ^ obr. el. vzdrž.; Verhovšek Alojz, strojni ključavničar - jeklarna; Golež Janko, strugar - obr. strojnega vzdrževanja; Marčen Štefan, strojni ključavničar |§ MO valji; Počivavšek Marjan, metalurški tehnikg valjarna I; Alukič Smail, strojni ključav-ničarHlivarna I; Zupanc Miran, obratni elektrikar H obr. el. vzdrž.; Toplišek Franci, strojni ključavničar - VTS; Bjelopavlovič Ivo, delavec® livarna I; Gorišek Franci, obratni elektrikar - obr. el. vzdrž.; Šu-hel Jože, obratni elektrikar^ obr. el. vzdrževanje.
V JLA so odšli:
Kos Ivan, delavec - transport; Mlakar Jože, delavec - jeklovlek; Borošak Stjepan, strojni livar in jedrar - livarna II; Vetrih Andrija, valjavec profilov - valjarna II; Jelenc Ivan, delavec - jeklovlek; Gajski Marijan, pridobivalec kovin -9 jeklarna; Pirš Ivica, oblikovalec kovin - VTS; Krašek Janez, oblikovalec kovin - MO valji; Fišer Vojko, delavec - MO valji; Brečko Vladislav, predelovalec kovin - valjarna I; Rom Jurij, oblikovalec kovin -MO valji; Ferme Jakob, delavec II valjarna II; Pustivšek Zvonko, oblikovalec kovin - MO valji; Tadžič Mesud, delavec - valjarna I; Golež Rudi, delavec - valjarna II; Markovič Jože, delavec -jeklovlek; Plahuta Anton, delavec - obr. str. vzdrž.; Rataj Branko, predelovalec kovin
-	valjarna II; Pečak Iztok, oblikovalec kovin - MO litina; Romih Miran, elektrikar energetik- elektro obrat; Hrženjak Miran, oblikovalec kovin - MO valji; Vodovnik Marcel, metalurški tehnik - elek-troplavž; Marki Darko, oblikovalec kovin - jeklovlek; Jelenc Jože, oblikovalec kovin - jeklovlek; Mlinar Milan, predelovalec kovin - valjarna I; Pevec Silvo, predelovalec kovin - jeklovlek; Šeligo Milan, oblikovalec kovin -jjobr. str. vzdrž.; Vogrinec Jože, delavec - komunala; Pajk Drago, predelovalec kovin
-	valjarna II; Tržan Boštjan, preob-likovalec - valjarna I; Kovačič Darko, elektrikar energetik - elek-troobrat; Planko Zdravko, oblikovalec kovin - obr. str. vzdrž.; Žlender Leopold, oblikovalec kovin -MO valji; Zrimšek Marjan, žerjavo-vodja - valjarna II; Lipnik Franc, obratni elektrikar - jeklarna; Kokol Silvo, oblikovalec kovin - jeklarna; Polak Gabrijel, metalurški tehnik® valjarna II; Ducman Venčeslav, oblikovalec kovin - valjarna II; Žaberl Ivan, oblikovalec kovin - MO litina; Ocvirk Silvo, oblikovalec kovin, elektroobrat; Arifa-gič Avdija, delavec - livarna I.
Sporazumno z DO so odšli:
Debelak Dušan, monter el. naprav - jeklarna; Zidanšek Rudolf, prodajalec - skladišče prodaje; Žnidar Roman, cestno prometni tehnik BgGKSG; Videc Marjan, strugar - obr. str. vzdrž.; Kuravica Ankica, delavka - komunala; Lav-bič Ivan, valjavec - KK; Vlahovič Antun, delavec - livarna II; Burnik Dušan, dipl. metal. ing. - RRI; Jazbec Milan, strugar - obr. str. vzdrž.; Gaber Zvonko, elektrikar - obr. el. vzdrž.; Kocman Darko, žerjavovod-ja - jeklovlek; Sivka Aleksander, orodjar - KK; Štingel Jože, el, mehanik - el. obrat; Popovič-Škornik Alenka, dipl. ekonomist 9RRI; Tu-cič Vasilije, dipl. metal. ing. PKP; Kantužer Anton, varilec - obr. str. vzdrž.; Žagar Irena, kuharica -DPG; Vrhovšek Miran, strojni tehnik — MO litina; Leskovar Dušan, strugar - MO litina.
Z rednim odpovednim rokom so odšli:
Furmari Franc, oblikovalec kovin - MO litina; Jaskič Fikret, delavec - elektroplavž; Jurkošek Mihaela, delavka - komunala; Lojen Matjaž, strojni ključavničar — obr. str. vzdrž.; Žagajšek Roman, delavec - valjarna II.
Izključeni iz DO:
Veladžič Suvad, delavec — valjarna I; Rabuza Damjan - transportni delavec - RRI; Palir Miran, delavec - livarna II; Vehovar Miran, mehanik kmetijskih strojev - VTS; Kli-ček Stanko, delavec Jeklovlek; Ristič Drago, oblikovalec kovin - MO litina; Antlej Branko, oblikovanje kovin - MO orodjarna; Milenkovič Aleksander, delavec - komunala; Cvelfer Bojan, orodjarna - MO orodjarna; Skale Jožef, delavec - livarna I; Novak Milan, voznik viličar j a j eklarn a.
Po izteku za določen čas sta odšla:
Blazina Marko - strojni ključavničar - valjarna II; Šeško Angela, kuharicaDPG.
Upokojeni
ri
VIDEC Alojz, rojen 6. 6.1932, stanujoč Kompole 108, p. Štore. V železarni se je zaposlil leta 1949. Po odsluženju vojaškega roka sije ponovno pridobil lastnosti delavca naše DO. Vseskozi do upokojitve je delal v TOZD Elektroplavž na delih in nalogah elektrovarilca.
3.	4. 1987 je bil redno upokojen.
ROMIH Franc, rojen 4. 12. 1942, stanujoč Repuž 12, p. Dobje. V naši DO se je zaposlil leta 1963 v TOZD Elektroplavž. Že leta 1966 je bil premeščen v TOZD Jeklarna na dela in naloge žerjavovodje. V jeklarni jeopravljal še dela zakladalca in strojnega rezalca starega železa.
13.	4. 1987 je bil invalidsko upokojen.
HROVAT Franc, rojen 18. 11. 1932, stanujoč Prožinska vas 73, p. Štore. Z manjšimi prekinitvami se je leta 1957 redno zaposlil v naši DO. Skozi vso delovno dobo je delal v TOZD Jeklarna. V tej TOZD je opravljal dela jamskega zidarja, pomočnika vlivališča, glavnega po-novčarja ter odlivanje jekla iz livne ponovce v medponovco.
18.4. 1987 je bil redno upokojen.
GRAČNAR Anton, rojen 15. 5. 1936, stanujoč Tajhte 4, p. Planina. V naši delovni organizaciji se je zaposlil leta 1968 kot brusač ingotov. Najprej je delal v jeklarni, leta 1972 pa je bil premeščen v TOZD Valjarna II na dela adjusterja. V isti TOZD je opravljal še dela valjarja, kontrolorja mazalnega sistema in zakladalca gredic.
8.	5.1987 je bil invalidsko upokojen.
JOŠT Slavica, rojena 23. 2. 1925, stanujoča Čopova 23, p. Celje. Prva njena zaposlitev v železarni je bila leta 1948. V letu 1950 sije ponovno pridobila lastnosti delavke v finančnem sektorju kot referent osnovnih sredstev. V finančnem sektorju je opravljala še dela knjigovodje skladov, samostojnega knjigovodje in knjigovodsko vodenje financiranja investicij in nedokončanih investicij.
15. 5.1987 je bila redno upokojena.
FILEJ Franc, rojen 18. 5. 1929, stanujoč Dramlje 25a, p. Dramlje. V železarni se je zaposlil leta 1960. Skozi vso delovno dobo je delal v TOZD Valjarna I kot čistilec gredic, zabijač in adjuster.
19.5.1987	je bil redno upokojen.
GORIŠEK Martin, rojen 17. 5. 1927, stanujoč Slance 21, p. Teharje. Prva njegova zaposlitev je bila leta 1949. Delal je v elektroobratu. Nato je šel v podjetje »Pesek« Štore, katero se je kasneje priključilo železarni. Tako je od leta 1966 začel delati v energetskem obratu kot pepelar kotlov, v letu 1975 pa je bil premeščen v elektroobrat. Tu je opravljal manj zahtevna elektro-strojna vzdrževalna dela.
29.6.1987je bil starostno upokojen.
KUHAR Mihael, rojen 27.9.1935, stanujoč Lučečka vas 39a, p. Poljčane. V naši delovni organizaciji se je zaposlil leta 1978 kot strojni ključavničar v mehanični delavnici. Dela ključavničarja je opravljal vse do upokojitve.
31. 5. 1987 je bil invalidsko upokojen.
KLADNIK Franc, rojen 3. 10. 1942, stanujoč Vinski vrh 6, p. Gorica pri Slivnici. Skozi vso delovno dobo je delal v železarni. Najprej je bil v Samotami, nato v Valjarni I in od leta 1975 dalje v jeklovleku. V TOZD Jeklovlek je opravljal dela adjusterja, posluževalca strojev in upravljanje ravnalnega stroja.
4.6.1987	je bil invalidsko upokojen.
ŽABERL Henrik, rojen 3. 10. 1940, stanujoč Pijavci 6, p. Šmarje/Jelšah. V železarni se je zaposlil leta 1962 v Livarni II. V tej TOZD je opravljal dela jedrarja, zakladalca, talilca in obdelovanje vseh vrst litin. Zaradi invalidnosti je bil prerazporejen za opravljanje vratarskih del in nadziranje plinskih napeljav.
23.	6. 1987 je bil invalidsko upokojen.
SEBIČ Stanko, rojen 9. 5. 1931, stanujoč Šentjur. Z manjšimi prekinitvami seje leta 1965 ponovno zaposlil v železarni kot livar v Livarni I. Kmalu je napredoval na dela starejšega specialista, od leta 1979 dalje pa je bil vodja delovne izmene.
26.6.1987	je bil redno upokojen.
PERPAR Božidar, rojen 4. 1. 1936, stanujoč Čopova 10, p. Celje. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila od leta 1952 do 1956. Po od-služenju vojaškega roka si je ponovno pridobil lastnosti delavca naše DO, in to v TOZD Livarna II kot jedrar. V Livarni II je opravljal še dela livarja specialista. Pred upokojitvijo pa je ponovno opravljal ročna jedrarska dela V. skupine.
27.6.1987	je bil redno upokojen.
IVENČNIK Jurij, rojen 11. 4. 1932, stanujoč Razgor 19, p. Vojnik. V železarni se je zaposlil leta 1956. Najprej je delal v Livarni II kot zabijalec. Leta 1964 je bil premeščen v Livarno I na dela livarja-jedrarja. Zaradi zdravstvenih razlogov je bil prestavljen v nadzorno službo za vratarja glavne vratarnice. Ta dela je opravljal vse do upokojitve.
29.	6.1987 je bil redno upokojen.
GAJŠEK Jože, rojen 11. 2. 1932, stanujoč Kompole 106, p. Štore. Skozi vso delovno dobo je delal v železarni. Najprej je delal v Samotami kot kovač. Zaradi prekinitve šamotame je bil premeščen v mehanično delavnico na dela strojnega mehanika specialista - varilca. Ta dela je opravljal vse do upokojitve.
28. 6. 1987 je bil redno upokojen.
BULE Vinko, rojen 28. 5. 1934, stanujoč Kovinarska ul. 12, p. Štore. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila od leta 1956 do 1962. Leta 1966 seje ponovno zaposlil v naši DO kot pripravnik v TOZD Livarna II. Po končanem pripravništvu je opravljal dela asistenta. Od
1977.	leta dalje pa je bil vodja oddelka priprave peska.
26.6.1987	je bil redno upokojen.
JEZOVŠEK Anton, rojen 27. 3. 1927, stanujoč Mestinje 53, p. Podplat. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila od leta 1957 do 1969. V letu 1973 si je ponovno pridobil lastnosti delavca naše DO kot livar v TOZD Elektroplavž. V tej TOZD je delal vse do upokojitve kot kontrolor delovanja plina in hladilnega sistema.
29.	6.1987 je bil redno upokojen.
ŽEKAR Vladimir, rojen 2. 6. 1927, stanujoč Hrastje 51, p. Loka. V železarni si je pridobil lastnosti delavca leta 1972 kot livar v Livarni I. Kmalu je napredoval na dela in naloge »operativni vodja delovne izmene«. Ta delaje opravljal vse do upokojitve.
29.6.1987	je bil redno upokojen.
TOMPLAK Karel, rojen 7. 12. 1935, stanujoč Loka pri Žusmu 4, p. Loka. V železarni se je zaposlil leta 1965 kot tesar v TOZD GKSG. V tej TOZD je delal vse do upokojitve kot operativni vodja skupine tesarjev.
29.	6. 1987 je bil invalidsko upokojen.
ČAVŽ Jože, rojen 20.1. 1934, stanujoč Ul. Cvetke Jerin 1, p. Štore. V železarni seje zaposlil leta 1951. Po odsluženju vojaškega roka sije leta 1956 ponovno pridobil lastnosti delavca naše DO. Delal je v TOZD Livarna II kot upravljalec notranjega transportnega dvigala v talilnici. Ta dela je opravljal vse do upokojitve.
29.6.1987	je bil redno upokojen.
HROVAT Ivan, rojen 23. 8. 1931, stanujoč Vodruž 20, p. Šentjur. Leta 1953 sije pridobil lastnosti delavca v naši DO. Najprej je delal v Samotami kot strojni oblikovalec. Zaradi ukinitve obrata je bil nekaj časa premeščen v modelno mizar-
ni- TOZD Livarna II. V letu 1978 je začel delati v DS za komercialne posle kot poslovodja skladišča prodaje traktorjev, leta 1981 pa v TOZD Kontrola kakovosti na opravljanje specialnih del kontrole kakovosti mont. Pred upokojitvijo je pripravljal vzorce kovin za me-hansko-tehnološke preiskave.
29. 6. 1987 je bil predčasno upokojen.
PLAHUTA Jožef, rojen 5. 3. 1932, stanujoč Tmo 19, p. Šentjur. V železarni seje zaposlil leta 1963 v mehanični delavnici kot rezkalec na str. žagi. V istem obratuje opravljal še dela orodjarja, strojnega mehanika in zahtevna ključavničarska dela, katera je opravljal vse do upokojitve.
29. 6. 1987 je bil invalidsko upokojen.
PEPERKO Vinko, rojen 23. 9. 1929, stanujoč Loka pri Žusmu 88, p. Loka. V naši DO se je zaposlil leta 1971 kot livar v TOZD Elek-troplavž. Dela livarja je opravljal vse do upokojitve.
29. 6. 1987 je bil invalidsko upokojen.
ESIH Franc, rojen 2. 8. 1933, stanujoč Svetina 16, p. Štore. V železarni se je zaposlil leta 1955. Skozi vso delovno dobo je delal v TOZD Livarna I. Najprej je opravljal dela topilca, nato pa talilca.
29. 6. 1987 je bil invalidsko upokojen.
ZAHVALA
Vsem sodelavcem MO obd. valjev se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost ob odhodu v pokoj in jim želim še veliko delovnih uspehov.
Emil Jager
Ob tragični izgubi dragega sina in brata
FRANCA KUMARIČKIJA
se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in denarno pomoč sodelavcem TOZD Jeklovlek, Štorske-mu pihalnemu orkestru za zaigrane žalostinke in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči domači
ZAHVALA
Ob boleči izgubi skrbnega moža, očeta, dedka, brata in strica
IVANA ZALOKARJA
iz Tajht pri Planini se od srca in toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje ter za darovane vence, cvetje in maše. Hvala pevkam in pevcem, gospodu župniku za opravljen obred ter delovni organizaciji Štore za godbo na pihala in poslovilne besede. Posebna zahvala vsem tistim, ki so pomagali ob pogrebu in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena, sinovi Ivan, Franc, Simon, hčerka Dragica s Francetom, vnukinje Natali in Lidija, bratje Franc, Vilko, Vid ter sestre Olga, Ida, Pavla in ostalo sorodstvo.
Zadnja sreča
Dovoli, da s svojimi
naslonim na tvoje se ustnice nežne
in tako ostanem hip, ne,
le hipec prekratek zunaj resnice,
da prodrem dalje, še globje,
prav do tvoje biti,
kjer tkejo prav razkošno
tvoje mlade duše - tenke se niti,
prodrl bom v tvoje duše dno -
počasi, prav počasi.
Dovoli mi to, prosim te goreče, dovoli mi ta trenutek bežne sreče. Dovoli mi spoznanje, kako lažno je srce, kako kruta je resnica, katero nazadnje duša izpove!
Daj mi le še ta trenutek kratke sreče, čeprav grenke in kot trn bodeče, pa vendar - zame sreče.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega VINKA ŠELIGE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala ZP Štore za nudenje medicinske pomoči v času njegove težke bolezni. Hvala kolektivu Železarne Štore, še posebej TOZD Valjarna I in DPG za izkazano pomoč, sindikalni organizaciji Železarne Štore za organizacijo pogrebnih svečanosti, ZZB NOV Štore, AMD Šlander iz Celja, godbi na pihala in pevcem za zapete žalostinke, Najlepšča hvala govornikom za z globokim čustvom orisano težko, vendar prekratko pot dragega pokojnika.
Vsi njegovi!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in dedka
RUDIJA JAGRA
iz Vrbnega se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, upravi Železarne Štore in Osnovni organizaciji sindikata za izrečena sožalja, darovano cvetje ter poslovilne besede ob grobu. Zahvaljujemo se tudi godbi na pihala Železarne Štore in pevskemu zboru za zapete žalostinke.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
IVANA SENICA
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, prijateljam in znancem za izraze sožalja in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter njegov rani grob zasuli s cvetjem in venci.
Posebno zahvalo izrekamo Lovski družini Bojansko-Štore, OOS Železarne Štore, godbi na pihala ter obema govornikoma za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Lojzka ter sin Tone z družino
Potem me tvoje jantarjeve oči naj ne pogledajo več, tvoje nežne ustnice naj se za vedno zapro ...
Pusti me, da grem s tem zadnjim koščkom, grenkim kot pelin, kot trn bodečim, pa vendar zame - SREČE.
Marjan Mastnak
ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE- izhaja enkrat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 - 1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje -TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.