Januš Golec: Trojrto fjorje. I.judska povest o u-ojnem gorju slovenskili in hrvatskih pradedov. Vojvoda je sklenil, da bo krenil iz Sevaice na PJaaino in po Bistriški dolini do 9t. Pctra. Med potjo se mu bodo pridružili Štereovi bojevniki. Pri Št. Petru bo prekora.il na ta način ojačen Sotlo, dosegel kmečko trdnjavo Cesargrad, kjer bo privoščil pod za.i?ito dobro utvjene točke ljudcm pai" dni počitka ia odbrzel proti Dolaji Stubici, da nc dolcti Matije Gubca ista usoda, kakor jc jc postal deležen kapitan Kupinif-. Ž. na Plaaini so zvedela Gregori.eva krdela ne le o plemiški zmagi v Krškcni, ampak tudi o bitki med kmečko in plemiško vojsko pri Kert*stiacu ia Mokricah. Plemiški vojski jp tu aafoloval baaov namestnik Gašper Alapi., ki je kiaete npusmiljcno razbil in razpršil. Pri Kerestincu in Mokricah jc pobil Alapic s konjiki grofa Zrin.jskoga in dni.a-imi čctami 1000 krnolov. Po potazti so požgali Uskoki kakor Turki koče upornikov tei- opletiili kinprko don>ovt> vspua imotl?. \n živine. Kdo jo bil razaosel ti strašni aovici po kmečkem taboni od moža do moža, se dane. ae da dognati. Posledica leh poročil jp bila malodušnost, izguba zaupanja v vodstvo puata in kmetje so se pričeli razbegavati na vsc strani ia raznašati veati, da je že konoc kme.kega jmnta in sedaj bo sledila krvava »rihta« iz rok pleimtva. S Plaainc se jc pomaknila kmečka vojska proti Pilštajau, kjer sp jo utaborila v Hislriški doliiii in predvsem v Lesi.a«»in. Ema je že pričakala Pavla pi L kovačiacah, ga obsula z vprašaaji ia tiščala vanj s prošnjo, da tokrat bo šla z ajini, aaj to dovoli ali ne. Kapitaa Šterc jo bil edini od vodij, ki Se ai zgubil upanja v kone.nl uspch. Računal U* na i»iključilev k ot<tankom vojvodove vojske aovib tisočev .vežih iKinlarjcv izvšt. Potra, Bizpljskega ter PiSec. Šo vedno je bil niogoč pobeg preko Sotlc in okiopitov glavnih kmočkih bojnih sil pri Dolnjl StnJiici. Kaii jc prikril dosodanjo, po kcivdi vod- stva povzročene poraze, jo tolažil in jej prigovarJal, naj počaka lepo doma, saj bo prišlo kmalu do končne zmage in potem bosta itak za vselej skupaj. Komaj in komaj je odpravil junaškega dekleta iz tabora, kjer je bilo potrebno marsikaj urediti in pregnati plahost ter obup. Ob Bistriški dolini je kmečka vojska skrbno zastraženo no.ila in hotela nadaljevati 7. februarja pot proti Kozjem. Že v noči od 6. na 7. februarja sta prejela Gregori. in Šterc sigui'no zanesljivo obvestiIo, da čakajo kmeCko vojsko v Kozjem jezdeci Alapiča in Zrinjskega, kjer so oficirji v gosteh pri posestniku tamkajšnjega gradu Maksu plemenitemu Ruepp. Na kak spopad s proizkušenim ia zmag vajenim plemiškim konjeništvom ni bilo niti misliti, in še najmanj na odprti ravnici proti Kozjem. Ni preostajalo druzega, nego zgodaj zjutraj zatrobiti na odhod preko pilštajnskega trga na Buče in z vso naglico v Št. Peter in preko Sotle. Ko se je pričelo daniti in so klicale kme.ke bojevnike na noge troblje, so; zasvetili. na vseh b^i^lTri i<-rf>^o^Ti in -/n^vfin^ii no rorkvah zvonovi. Pri tem pogledu je objal kme.ki tabor obup! Vsakdo je vedel, kaj pomenita v tedanjih časih kres in plat zvona. Od ust do ust je šlo: »Turek je že v Kozjeni in pridrvi zdaj pa zdaj nad nas!« Na srečo je že bilo izdano povelje za umik preko trga in dalje, ker sicer bi se bili kmetje itak razpršili v zapovedani smeri, v kateri so se upali ogniti Turkom. Prebridek je bil pohod ter umik 7. februarja zjutraj! Vsa spodbuda in tolažba iz ust vojvode ter kapitana sta bili zaman. Kmetje niso verjeli, da bi se bilo poslužilo plemstvo prekane s kresovi in zvonovi, da bi zbegali puntarjc; vse je trdno verjelo, da je zade'a obupanpga kmeta poleg vseh šib še — turška! Na potu od PilStajna do Št. Petra se ni pridmžil klavernim ostankom še pred kratkim tolikanj ponosne punte nikdo. Pač pa je .akalo v Št. Petru dobrih sedem tisoč neoplašenih puntarjev, ki so le znali povedati, da so videli švigati po cesti ob Sotli na hrvaški strani plemiške jezdece, a jih je bilo le za malo južino in s temi bo lahek opravek. Bolj malodušna nega sveža poino. sta bila vojvoda Gregorič in kapitan Šterc. Zavedala sta se, da je številčao od plemiške mnogo močaejša kmečka vojska kljub vsej previdnosti urnika zašla baš v tem obsotelskem kotir v past. Iz smeri od Podsrede bodo pritisnili nad upornike konjeniki Alapiča ter Zrinjskega, prehod preko Sotle ia umik na Cesargrad jim bodo preprečili hrvatsko-ogrski vojaki. Spopad na življenje in smrt je bil neizogiben. Ako se bo posrečilo upornikom izvojevati prehod prcko Sotle, bodo rešeni in še prinesli pravočasno pomoč glavnemu delu kmečke vojske pri Dolnji Stubici; v nasprotnem slučaju jih bo objela majka smrt ali plemiška sužnost, ki bo hujša od turške! 8. februar leta 1573. je bil odločilen za celotni nadalfnji zaključek kmečkega upora. Že zgodaj predpoldne je bila razvrš.ena kmečka vojska v bojne vrste, katere je urejeval in navdu.eval kapitan Sterc na konju in v blesteči viteški opremi. TisoC mož broječa rezerva fe čakala pripravljena pr.d Št. Petrom za slu.aj, da bi res nameravala napasti plemiška konjenica Timikajo.o se kme.ko vojsko od zadaj, in ki ie moraia biti vsak ?as tukai iz Pod^rede. Rezer- vi je zapovedoval vojvoda Gregorič. Ako si bo izvojevalo Šterčevo glavno krdelo prehod preko Sotle, mu bo sledila tudi rezerva. Med hribom Srebernik, pod katerim se vije Bistrica na šentpeterski strani v Sotlo, med Št. Petrom, Kunšpergom in Sotlo je lepa ravnica, kjer so sama rodovitna polja ter travniki. Ravan tvori nekak trikot, preko katerega je zapovedal kapitan Šterc prodiranje v strnjenih vrstah. Troblje so zabučale, zemlja jc odmevala od trdih korakov, vsak je stisnil trdnpje orožje in uprl pogled v poveljnika, ki je jezdil na čelu in kazal z golim mečem smer, v kateri je most preko Sotle. Komaj so bila puntarska krdela sredi ravnice, je pri.elo trobiti tudi plemiško konjeništvo, galopirati preko mostu in se razvrščati ob SotH na levo ter desno. Pri pogledu na bliskovito manevriranje sovražnika je zapovedal kme.ki kapitan razdelitev bojne sile na tri dele: glavni s ciljem proti mostu, levi in desni vsak s svojo rezervo proti sovražniku, ki je tekal in se uvrš.al na levo ter desno ob Sotli. Šter.eva razvrstitev je bila v naglici mojstrsko zadeta. Iz negotovega beganja sovražnika je bilo razbrati, da ga je ta naslop presenetil ia da mu grozi nevaraost obkolitvc na levom in dcsnem krilu. Ker sc je spu. tila kmečka vojska v hitrejši korak, so tudi jezdeci spodbodli konje, da bi udarili aa kme.ke vrsto nekoliko daljc proč od Sotle. Kapitan Štorc jc skolalil z mogočnim zamaIioib s sabljo prvega jezdeca s koaja in se zagozdilvgaječo, da bi napravil gaz klinu pešcev, ki je žo tudi ndrihal po koajeaikih, kojih prvi in glavni aaskok jo bil zaustavljen ia predor kmečkik vrst že pri prvom jsročanju oaemogočea. Tudi ob levem in dosnem krilu kmečkc vojske je bil odbit prvi konjeaiški naval. Kapitan Štorc jo imel sročo, da'je izsekal z izurjcnimi vidarci s sabljo predor .skozi sovražno konjenioo, sledili so rnu pešci in ogrožali » popolnim razcepom sovražnili sil, ki bodo prisiljeae se iunakniti v dveli polkrogih v Sotlo, saj drugega _hoda čoz aekaj fasa aikakor ac bo. Siguraa kme.ka zmaga ia popolca poraz plemiško koajenifc se jp bližal z vso neizbežnostjo, ko so jc razl.g.l topot koajskih kopit od št. Pctru. Liki jata ja.trobov .o frčali Alapičevi in Zrinjskega jezdeci, ki so žc bili poniaadrali kmečko rezorvo aa polju pred St. Petrorn, kmečki z-neugnano silo zmagujoči vojski naravnost v hrl>et. 1'opolno nničenjo tako srečno so vojskujoCc kuie.ko vojsk« jc bilo neizbežao dejstvo, kakor bitro sc je prikazal sovražnik še od zadaj. Ko so kme.ke vrste zapazile, v kaki pasti da so, jp pogaal vsak orožjc ia si sku.al oteti življoajp _ pobegora, ki je končal za vcčino kmc.kih pešccv s preklano glavo. Po vpadu od zadaj je l>ila borba kratka, vpitjc splosne zmede prctresljivo, po polju so sc podili jczdeci za peSci, ki -so stegovali zastoaj roke in prosili milosti. Razljuteai plemiski divjaki »o poznali le smrtoriosnc zamahljajo z mcči, ki so bili itak boljši od ujetništva in poznejših kazni. Ko so si segli poveljniki zmagovitih koajenikov s brvaškc in štajerskc strani po kratkoni. a grozno ki-vavem l>oju s časlitkarni zaiage v rokc, jc krilo šentpetersko ravan proti Sotli na tiso_e pobitih kmetov, vcč sto jih je bilo ujetih in med njinii tudi ranjcni kapitan Pavel Štorc. (Dalje prihodnjič.)