Dopisi. Z Murskegapolja. Bratevsmo opravili, a ne vprašaj, kako ? Tako žalostno ni bilo od leta 82, ko je toča vse pobila. «ln voda se je spremenila v kri» .... deseterim egiptovskim kaznim sestruje, ali bodi Bogu potoženo, nadkriljuje ednajstera: «0idium Tuckeri». Tu, kjer so nekdaj ob bratvi tako veselo prepevali, kjer so še lani tuintam možnarji pokali, tu, kjer so pred par leti tako radi vabili in gostoljubno vsprejemali v gorice, v Ljutomerskih goricah, ki so ponos štajarske dežele, je letos skoraj vse tiho in vse povprek pobito. Polovnjak «mošta» stane najsrečnejšega posestnika 125 fl. Pa poznam slučaje, da se je na 7 pljugov dobro, da skrbno obdelanih goric pridobilo 9, reci devet brent. Zdaj pa Ljutomeržan vino odda po 20 do 29 kr. liter. Ne vern, da bi se bili komu stroški povrnili. Pa le pridite, prijate.ji, po Ijutomersko vino! Vino je izvrstno in cena najboljšega 30 kr. Kje naj vzame dandanes kmet denarje! Pšenica nič ne velja, z letošnjo ceno se niti stroški ne pokrijejo, za konje, pri katerih je dobil murski poljanec vsaj nekaj cvenka, v dnevih bicikla ne vpraša skoraj živa duša, z živino-, oziroma govejerejo smo še na nicli; torej kje bomo vzeli potrebni denar, da ga ponesemo v davkarijo ? Kdo bode pa kmetom plače povišal? No, nekaj vsaj se je zgodilo. Našim vinogradnikom se je odpisalo 3/4 davka. Kje bo pa vzel ali vkradel četrto četrtinko m še potrebni denar za obdelovanje goric — to bi še modrega Salomona spravilo v zadrego. Pa upajmo boljših časov! Nekaj poboljška našim goricam se nam je že obečalo, samo tega ne vem, bo li nam obljubljeno res v toliko korist, kakor smo upali mi, ali pa — drugim. Prosile so skoraj vse občine ljutomerskega, ormožkega in gornje-radgonskega okraja deželni zbor za viničarsko šolo v Ljutomeru. Mnogo in veliko se je trudil naš poslanec. Ugodili so naSi želji. Trebalo je najeti hišo in posest za učitelja in učence; Nemec po imenu in mišljenju je bil toli srečen, da so se ga usmilili. Trebalo je najeti njivo za trsarstvo in sadjarstvo. Cvenska zadruga je ponujala izvrstno in kakor za to navlašč pripravno njivo. Gelo gospodje iz Gradca so bili enega duha, ene misli; stvar je bila skoraj dokončana, pa na črno kavo pride ljutomerski župan in Kamenščanec, poštar Mauritsch, h krati }e bila g. Reiterju, nemškemu nacijonalcu, reč jasna, na cvensko njivo in vse velike vstvarne in moralne ugodnosti so pozabili, odločili so se za njivo, ki je last nemške tržke občine. Škoda res, da nismo dan pozneje fotografirali te niive in da nistno poslali slike v Gradec: gospodje bi se bili v vodi na vratčh utopili. Kmetje vseh treh okrajev! kdo je pred vsem prosil za viničarsko šolo? Ali ne Vi? Komu bi morala biti pred vsem v prid ? Ali ne Vam? In ako že zdaj — in to niso maleflkosti — tako ravnajo, komu bode v korist? Vam gotovo ne! Torej proč od Gradca! Iz dravske doline. (»Društvo učiteljev in šolsk. prijateljev«) v Ptuju je imelo dne 24. sep. 1.1. izredno zborovanje, v kojem je pod predsedništvom nadučitelja Steringa sklenilo, izstopiti iz štaj. »Lehrerbunda«, in ta izstop utemeljilo s sledečim: >Povodom boja štajerskega učiteljstva za materijelni poboljšek, pozabil je štaj. Lehrerbund čim dalje tem bolj, da se je treba bojevati s takovim načinom, ki ohranjuje ugled šole in učiteljstva, da, ga celo povzdi guje. Dne 14. sept. pa se je vodstvo Lehrer bunda tako daleč spozabilo, označiti Bund kot socijal-demokratično zavezo, ki dovoljuje tudi slovenskim udom narodno čutiti, a iste nemške ude, ki nočejo postati rudečkarji, izbacniti. (Gotovo tudi slov., ki nočejo biti mokrači.) Tega shoda vdeležili so se v prvič soc.-demokratični delavci kot slavnostni udje in predsednik Killer se je izjavil, da je popolnoma jednako, h katerej narodnosti posamezni učitelji pripadajo, da je le politična otročarija delati razločka med Nemci in Slovenci. (Krasno načelo!?) Pri slavnostnem zborovanji, kojega so se opet soc. dem. udeležili, slavil ie «Resel» današnjo zvezo učiteljstva s socialnimi demokratl. Končala se je slavnost z delavsko pesmijo «Lied der Arbeit* in vsaki učitelj, ki si je ohranil le iskrico stanovske zavesti, vidi, kam jadra štajarski «Lehrerbund». Mi 'učitelji Spodnje Štajarske, ki dan na dan vidimo in čutimo, kako težavno je stališee nemškega naroda — tudi mi se bojujemo za materijelni poboljšek, ali mi temu ne žrtvujemo našega stanovskega ugleda, ne naše narodnosti, ne gremo nikoli za bandero rudečkarjev. Nikoli in nikdar ne zapustimo našega Ijudstva, ki se sedaj nahaja v naivečji narodni bedi, ampak mi bodemo zvesto in neomahljivo zani živeli, zanj se borili. Jungovci pa, ki so na dan zborovanja zakrivili te pojave, s kojimi so pripravili šoli in učiteljstvu nepregledno škodo — oni naj ne zahtevajo, da bodo šli nemški učitelji za njihovim rudečim praporom« itd. Tako torej. Učitelji Nemci — izstopili so iz Lehrerbunda, ker ljubijo svoi narod preveč, da bi ga izdali mokračem. In Slovenci? Koliko slov. učit. društev pa \e že izstopilo vsled tega uzroka iz Lehrerbunda ? Ali omenjene vrste ne govore glasno dovolj? Kje je beda nemškega naroda, o koji govori Stering, ki navdušuje uiMteljstvo in trdi, da hoče svoiemu ljudstvu posvetiti vse svoje moči! Ono noče materijelnemu poboljšku žrtvovati ljubavi do narodnosti! A kako pa delajo pri nas!? Ali se ne bori mari majhni naš narodič huje za svojo težnje, ne pritiska ga povsodi ljuti sovrag, ki odpira že pohlepno svoje žrelo, da ga za vedno pogoltne!? In naše učiteljstvo, kojega je doslej dičila ljubav in požrtvovalnost za narodno stvar — ono še ostane v zvezi z Lehrerbundom — ono hoče torej zapustiti ljudstvo v največi narodni bedi in hoditi za bandero rudečkarjev! ? Saj navedeno priča dovolj, da je Lehrerbund le popolnoma rudečkarska zveza. Ali res vse slov. učiteljstvo odobruje Killerjevo načelo, da je le polit. otročarija, delati razločka med Nemci in Slovenci!! Tako torej!? Seveda v dozdevni soc. dem. države ne bode razlike narodnosli, ker ker si jo gotovo prijatelji, kojim tako zaupno stiskate roke, mislijo — nemško. Tužna nam manjka. Dospeli smo na rob brezdna! Kaj nas bode predramilo, predno še ne bode prepozno? Proč od Gradca, kjer \ imajo le srce za Slovenea, ako nemškemu prijateljstvu proda versko prepričanje in narodnost ter se postavi v vrsto soc. deraokratov. Vzdramimo se ob vzgledu tovariša, ki ljubi svoj neraški narod iskreno in goreče, kojega ni ganil ne gostobesedni Horvatek, ne mokraški Killer! Ne dremajmo naprej! Iz Mute. (Shod delavskegadruš t v a) v nedeljo 22. t. m. je priredila Podružnica marnberškega delavskega podpornega društva na Muti. Obilno udov in prijateljev društva se je zbralo v isti sobi, kjer bo prvi razred slovenske mutske šole. Pnčakovali smo razne sitnosti, ker dobro poznamo svoje nasprotnike; in nismo se raotili. Še predno se začne zborovanje, nas pride razganjat v imenu občine dr. Kočy, iužinski zdravnik in ž njim občinbki redar. Pojasnili smo mu, da imamo društven nepolitičen shod. Pa to gosp. zdravniku ni po volji, da se je toliko ljudi zbralo. Nad mladino je hud in tirja, da mu pokažemo od glavarstva dovoljenje k zborovanju. Mi ga dostojno zavračamo in se čudimo, da tako slabo pozna društvene zakone. Drugokrat mu svetujemo, da se jih bolj nauči, ako se hoče vtikati v naše društvene razmere. Na to odide. Gosp. Platner, govornik iz Gradca, prične svoj govor. Komaj dokonča svoj uvod, že zopet pride dr. Kočy ter zapove, da ne smemo zborovati. Zborovalci se udajo in skličejo zaupen shod po § 2. Govornik nadaljuje svoj govor, v katerem poslušalce navdušuje za krščansko - socialna načela. Drug govornik povdarja vzgojevalno moč materinega jezika in potrebo šolskega pouka v materinem jeziku. Zato bo na Muti nova šola, da se tudi kmečko in delavsko prebivalstvo omika; kjer se pa mladina ne poučuje v materinščini, tam se prazna slama mati. Z velikim navdušenjem za skupno krščansko soeialno delovanje in za novo mutsko šolo se zborovalci razidejo in veselijo, da so kljub velikim zaprekam vendar-le dosegli svoj naraen. Le neustrašeno naprej! Ptnj. (B is m a rk o v a n j e.) Ptujski Pragermani niso hoteli zaostati za svojimi brati Celjani. V Celju so namreč v čast in spomin največjega nemškega raoža imenovali prostorni trg pred kolodvorom Bismark-Platz (Bismarkov trg.) Iste slave želijo biti deležni tudi Nemci ptujskega mesta. Zato se je na predlog nemškega privandranca zdravnika dr. Treitlna prekrstila stara Kirchgasse — t. j. ulica, ki vodi od glavnega trga dol na Florjanski trg — ter se imenuje odslej »BismarkGasse.« Kakor »Pettauer Zeitung« z dne 24. sept. sama pripoveduje, vdeležila sta se pri tej razpravi v mestnem odboru najbolj oba trgovca Kazimir in Sellinschegg. To }e res sramota, kako častijo ti mestjani največjega sovražnika naše mile Avstrije, onega Bismarka, ki je zakrivil, da so 1. 1866. tudi slovenski sinovi prelivali kri v nesrečni bitki pri Kraljevem Gradcn. In to delaio navzlic slovenski okolici ptujski, navzlic mnogim prebivalcem Slovencem ptujskim! Mi se nikakor nočerao dalje razjariti zavolio tega nemškega izdajstva; a prijatelji Slovenci, izjavimo danes svečano, a glasno, da slišijo našo iziavo tudi vsi Slovenci okoličani, vsi Slovenci ptujskega in dravskega polja ter se še nam prrdružijo: >Fej čez nemške Ptujčane, ki častijo največje sovražnike naše Avstrije! Felj novoimenovani ulici!« Slovenci in Slovenke! Kmetje in gospoda slovenska, ki ljubite našega presvitlega cesarja, ki ljubite avstrijsko domovino, ki Ijubite milo slovensko govorico, izogibajte se Bismarkove ulice, kakor Vam veleva vdanost do cesarja in ljubav do slovenskega rodii. Tudi imena onih Pragermanov, ki so bili krstni botri in duševni očetje te Bismarkove ulice, si dobro zapomnite, posebno kadar zbolite ali kadarkoli hodite kupovat v mesto Ptuj! — Kaj pa nam mar Bismarka in njegovih sinov!?