Leto VI.. štev. 32 Uubllaina, sobota, 7. februarja (925 PoStnina pavgaffrana _ l«haf ob 4 g|irtr»|. Stane mesečno 25-— Dia n inozemstvo 40-— B neobvezno Oglati po tarifo. Uredništvo j Miklošičeva cesta it 16/1 Telefon it 74 Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Cena 2 Dfn -?' Upravnlštro: v LJobllana, Pieto—wm ) sl.iL 4 la M. Telet tt.** Podružnici« Maribor. Barvarska nL te C*l)o, Aleksandrova m. Račun pri po* tu Mm«, uvodu 4lav. U MX Pred zgodovinsko odločitvijo stojite. Usoda naše ožje domovine je v vaših rokah. Leta 1923. se je SLS posrečilo izvabiti večino slovenskih volil-cev v fronto avtonornistične kljubovalnosti in pozneje celo v vrr.to-Jomno izdajniško politiko Stjepana Radiea. Posledica te katastrofalne politike je izolacija Slovencev v državi, padanje njihovega vpliva. Vsi stanovi trpe na gospodarskih posledicah politike SLS, ki je Slovenstvo zapeljala v protidržavno fronto. Zanemarjeno je ostalo parlamentarno delo, ki bi prineslo Izenačenje bremen in dolžnosti. Pač pa se je brezplodni prepir zaostril do skrajnosti. Danes more že slepec čutit?, da je pot, kamor je Slovence navedla SLS, napačna. V prepad jih vodi, v gospodarsko smrt. v politično brezpomembnost. Nazaj v realno politiko! Proč s prepiri plemenskega in verskega snačaja, ki nas slabijo! Čemu verski prepiri, ko nihče ne ogroža vere? Cemu plemenska zavist, ko Slovenstvo ni v nikaki nevarnosti? Narodni blok hoče Slovence uvesti v ustvarjajočo državno politiko. Za vse naše stanove, ki so enako potrebni narodovemu sbstoju, hoče doseči pogoje harmoničnega napredka. Narodnemu bloku lahko zaupa kmet, kajti med volilci Narodnega bloka je gotovo že danes milijon kmetov, ki tvorijo jedro Narodno-radikalne in Samostojne demokratske stranke. Zaupata mu lahko obrtnik in trgovec, ki sta najbolj intereslrana aa tem, da v državi vlada red, povsod isti zakoni, ista sodišča in ceoviran promet brez državnopravnih preprek. Zaupa mti lahko nameščenec, čigar usoda je vezana z bojem zoper draginjo in z ureditvijo državnih financ, kar zmore le krepka delovna večina. Zaupa pa mu mirno lahko tudi delavec, ki vfe, da so vse; socialne pridobitve delavstva v Jugoslaviji vezane na Samostojno j demokratsko stranko, k! je izdala v agrarni državi edino pravilno j parolo, da naj se strokovne delavske organizacije depolitizirajo, delavec pa naj kot polnovreden državljan sodeluje v velikih državotvornih strankah. Proč s političnim razrednim In stanovskim bojem, k! gre edino za tem. da narod politično razkroj! v popolno nezmožnost za delo. Proč z malimi strančicami, ki temelje itak le na osebnih mržnjah! S prezirom gremo preko napadov osebne narave, ki jih mrgoli v sovražnem časopisju. Nikdar nismo v politiki iskali osebnih koristi. S prezirom gremo tudi preko očitkov, da nimamo srca za Slovenstvo in da preveč čutimo z državo in s Srbstvom. Na vse to odgovarjamo: Močna Jugoslavija Je edina garancija za svobodno Siovenstvo! Ljudje, ki jim ie po vsei njihovi vzgoji narodna zavest nekaj manjvrednega, nas starih nacionalistov ne bodo učili narodnih dolžnosti. Zato vas poživljamo v odločilno borbo. Danes in Jutri bodi vsak izmed nas agitator! V nevarnosti je ugled ift kredit naše države, v nevarnosti Je naše gospodarstvo. Pozabite na osebne in krajevne spore in pomislite, da bodo v nedeljo odločali stotisoči. ki pa se sestavljajo iz drobnega dela stoterih in tisočerih narodnih delaveev. Obča zmaga Narodnega bloka je gotova. Na delo. da zmaga tudi med Slovenci! V L j u b 1 j a n i, 6. februarja 1925. DR. GREGOR ŽERJAV. GLAVNA VOLILNA PISARMA NARODNEGA BLOKA za LJUBLJANO }e ; v KAZINI, 1. nadstropje. •Telefon S t. 418. Izzivanje neredov se je že pričelo Vlada svari opozicijo pred kršenjem volilne svobode ter bo najstrožle nastopila proti vsakemu poskusu rušenja miru. — V Zagrebu Je sinoči že prišlo do prvih izzivanj. — Klerikalci oborožujejo teroristične tolpe. Beograd, 6. februarja, p. Vlada je j monstranti so v llici pri npravi «Rije-danes iz več krajev prejela vesti, daiči» razbili izložbe. Vsled tega je na-nameravajo separatisti, obupajoč nad!stala precejšnja panika. Zngreiiški tr-svojim uspehom izzvati nerede terigovei so v strahu za svoje izložbe za-kompromitirati volitve. Ne le na H r- čeli zapirati trgovine. Medtem je rano-vat«kem, temveč tudi v Vojvodini ter j žica demonstrantov narasla in spre-v Sloveniji so separatisti organizirali! vod, ko je prišel do Pejafevičevega oborožene tolpe. Klerikalci imajo bor- j trga, je štel ie do 1000 ljudi. Tam je bene čete pod imenom »slovenske • neki radičev-ki boljševik govoril proti straže«. Te čete imajo predvsem nalo-, današnjemu režim«. Redarstvo. ki je g®, v klerikalnih občinah, kjer se pojavlja velika apatičnost volilcev, nagnati volilce na volišče ter jih prisiliti, da glasujejo za klerikalno stranko. Veliki župani so dobili stroga navodila, da vsak poskas takega terorja v kali zadušijo. Zagreb, 6. februarja. n. Nocoj ob 18. je okrog 300 oseh broječa grupa frankovskih, radiievskih in komunističnih elementov demonstrirala v Za grebu od Dolge ulice proti Pejačeviče-vem tr?'!, ter klicala nekemu Geroše-vičn, ki je bi] svoj čas ol^ojen na ve lausannski konferenci izjavil, da je Tur čija pripravljena tudi nud.ilje irpeti pa-trijarhal v Carigradu. Palrijarhat in re-dnnjega patrijarlia pa je treba razlikovati. Tudi patrijarb se mora pokoravati zakonu o izmeni prebivalstva, vsled česar ima turška vlada pravico, rta ga izžene. To stališče je odobrila tudi komisija za izmeno prebivalstva. Grška nota vsebuje poleg tega nasprotje, ker na eni strani priznava sklep komisije za izmeno, na drugi strani pa protestira pro'I njemu. Tako de-Aretirani : jansko stanje je v diplomatskih analih Za "Te! >š k a ! gotovo zelo redko. Turška vlada ne more policija je že danes nalepila po mestu 1 predložiti tem spora mednarodnemu raz-opomine, da bo z vso strogostjo ču- j sodišču v Haagu in istočasno protestira vala mir m red pri volitvah ter da se ; proii temu, da se skuša Grška vaiešavati Turčija odklanja grške zahteve Odgovor na grško protestno noto. — Izgnati hočejo še več pravoslavnih dostojanstvenikov. Parii, 6- februarja, s Turški odgovor mešana komisija na svoji seji dne 28. ja-aa grški protest proti izgonu ekumeuske-i nunrja jasno in točiio izjavila, da glede ga patrijarha je bil že včeraj izročen i patrijarha Konstantina ne more storiti grškemu odpravniku v AngorL Vest o sklepa, ker se vprašanje izmene t ozirom stališču turške vlade se v uoli potrjuje, i na osebo melropolita ne more načeti in Nota spominja na to, da je Izmet paša oa ; pomeni veljavnost njegovih strt ulov ln Ne dajte se begati Klerikalci in njihovi zavezniki napovedujejo strahovite yolilne laži Narodnega bloka. Pišejo in iarbajo ljudi, da bodo demokrati izdali faksimile ponarejenega papeževega pisma, da bodo izdali pona»ejcnega »Slovenca« itd. Vse to pišejo naši nasprotniki po znanem izreku tatu, ki kaže na dru* gega in kriči »Frimite tatu!» Res je namreč, da imajo klerikalci in njihovi zavezniki za nedeljo pripravljenih že celo vrsto brezvestnih volilnih lumparij. Po-* na reja 1! bodo brzojavke in si izmišljali telefonske vesti. Razglasili bodo, da je vlada padla. Zlorabiti hočejo ime pokojnega drja Ivana Tavčarja, zlorabiti imena drugih mož. Delili in lepili bodo letake in lepake, neumne in nesramne. Zmožni so, ponaredit! «Juiro» in cL)omovino». Volilci, ne pustite se begatL Niti Narodni blok, niti demokratska stranka ne bosta izdala nikakik novih navodil. V nedeljo ne sme? delati nobena tiskarna, vsi letaki in lepaki moralo biti zato natisnjeni najkasneje danes. Naj bi se zgo- imelo poostreno službo, je kmalu napravilo red, demonstranti pa so umaknili na Pantovčak in na druge prostore, odkoder so začeli metati kamenje na f*>!icijo. Policija jih je napadla ter demonstrante razpršila. Nadzornik straže Uermanovid je bil od kamna težko zadet v prsa. sta biti samo dve osebi. njegove funkcije vprašanje, ki leži izven področja konvencije o izmeni, čijeizved- J ditoTn^e|joTarkon7noben ~pla Se JL tnvS^ngn^rintrp^i .11 letak ne more biti natisnjen tacijo lausannske pogodbe, bo treba pred ponaeljKom. prositi mnenja Sveta Zveze narodov ali j »Domovina» je IZSla V torek iti mednarodnega razsodišča v Haagu. V nobenem Slučaju ne izide več Pariz, 6. februarja, s. Neka dopisna j pred volitvami. «Jutro» izide da-, agentura iaviia iz Carigrada, da so tur. \ nes na 8, jutri, v nedeljo na 12 stra ske oblasti zahtevale od komisije za n> i neh in nato v pondeljek z volilni-meno. naj Izstavi potne liste za nadaline m{ rezu.tatl. AkO dobite kje kako tri člane sv. Sinoda. Komisija Uj zahte. ora- č-ala. pozneje pomiloščen. Množica je , bo orožja, vzklikala za hrvatsko republiko. De-' 11 Politična posvetovanja v Beogradu Radičevske skrinjice ne bodo odstranjene. — Razgovori Pašiča z ministri. — Konferenca vlade. Beograd, 6. fehruarja. p. Danes so sc polka drinske diviziie. Iz vladnih krogov se ne more ničesar doznati o sklepu zastran radičevskih v min. predsedništvu vršila številna po* svetovanja. Zvečer jc bila pod predsed« srvom Pašiča kratka konferenca vlade. Ministri so izjavili novinarjem, da se ie razpravljalo o vo'i'ni situaciji. Pred to konferenco je minister dvora Jsnkovič posetil Pašiča, s katerim je imci kratek razgovor. Pop.,!Jne ic bilo zborovanje radikalne stranke v Zemunu, ki jc bilo zelo dobro obiskano. Govoril je minister Boža Ma« ksimovič. Izdajanje madžarskega lista «IIirlap» je prepo -edano. Nocoj ie imel seio Davidovičev glav* nI odbor, na katerem se je poroča'o, da škrinjic, dasi je to vprašanie že defini« tivno rešeno in so tudi veliki župani že dobili vse zadevne instrukci:e. Kakor sc da soditi, radičevske skrinjice ne bo« do odstranjene. Novinarji so se danes obrnili na r»otranjega ministra Božo Maksimoviča, da poda kakšne konkret« ne informacije. Toda notranji minister ie smehliaje poudaril, da v zadevi radi« čevskih skrinjic ne more podati nikake« ga objasni'a. Izjavil pa je, da bo na dan volitev privatni telefonski promet res eliminiran, da uradno pos'ovanje oblasti ne bo v nikakem oziru ovirano. Tekom ie vojni minister izdal naredbo, da sc ' dopoldneva je notranji minister dalj ča» pošljejo večji odredi voiske na Hrvat« sa konferiral s Pašičem, kamor je prišel sko, tako en polk dravske divizije in dva j tudi minister pravde dr. Lukinič. v notranje zadeve Turčije. «Petit Parisien» javlja, da s turške strani niso pripravljeni, da bi po nasvetu Francije odnehali od te^a, da ne bi it-gnsli še drugih grških prelalov. Atene, 6. februarja, s. Agence Athe-nes» javlja: V nasprotju t izjavami, ki jih je podal turški ministrsk* predsednik Feti bes; v anaorski narodni skupščini, se na merodajnem mestu ugotavlja, da je vi ni hotela ugoditi. JUGOSLAVIJA ODKLANJA INTERVENCIJO V ANG0RI. Beograd. 5. februarja, p. J uporoven ska vlada je odgovorila danes Grški, da ne more napraviti nolienega koraka pri turškem kabineta, ker ni a Turčijo v diplomatskih odnošajih. Naša vlada i« dobila obvestilo, da vztrajajo erški voviški kropi na tem, naj se r^ši spor s Turčijo z orožjem v roki. Turčija stoji na stališču, da ne ž»!i vojne, da na t»o dala Grkom, ako jo napadejo, dobro lekcijo. Imenovanja v diplomatski službi Beograd, 3. febr. p. Nocoj je sprejel kralj v dn!:M dvdijenoi zunanjega ministra dr. Ninčiča, kateremu je podpisal večje število diploma' =kih ukazov. Posedanji ktmzul v Zndru Vaso Protič je imenovan za konzula v Celovcu, f/f> abniški svetnik v Bruslju Miroslav J a n k o v i C za poslani*ke mir SamenkoviC za generalnega konzula v Dilsseldorfu, konzul na Krfu Spira Pavlovič za poslani^kepa svetnika v Atenah, Filip Dominikovič zar poslaniškecra svetnika v Budimpešti in Stanislav Mihel} za tainika pri istem poslaništvu, Jevrem Tadie za ravnatelja političnega oddelka zunanjega ministrstva, dosedanji ravnatelj tega oddelka Ptanoje Mibajlovid pa za poslaniškega svetnik* v Varšavi, od- Sporaznm med Jugoslavijo in Južno železnico Dunaj, 6. februarja, s. Donavsko«sav» sko'jadranska železniška družba sporo« ča, da je prišlo pri razgovorih med iu» goslovensko vlado in odborom oblijjacio narjev «'ede p'ačil juj;os'ovenske vlade temu komiteiu do sporazuma v tem srni« s'u, da bo jugos'ovenska vlada p'ači'a zaostanek za leto 1923., ki znaša skupno 5-SOO.OOO zlatih frankov, v štirih letmh obrokih po približno 1.450.000 zlatih frankov, in sicer vsakega 1. novembra v letih 1925. do 1928. Istočasno bo porav« nala v rimskem sporazumu predvidene zamudne obresti. Jugoslovenska vlada je storila vse mere, da za bodočnost za« si jura redno plačevanje četrt'etnih plači! ter isto"i*no odplačuje zaostale kvote za let o-1924., tako da bo komite mouel že 1. marca p r četi s polnim izplačeva« njem zapadlih kuponov. Vatutna mrja med Avstrijo in Madžarsko Dunaj, 6. februarja. Ze nekaj dni Bukarešta, 6. februarja, v. Včeraj se j se tiirljo gtivorice. po katerih se name-jc vršil na slavnostni seji sv. Sinoda akt. [rava izenačiti avstrijsko in madžarsko ki se mu pripisuje velik zgodovinski po« krono. Po zadnjih vesteh is Ženeve ee mc-n. Prvi metropolit v Bukarešti dr. Mi« fa o tej zadevi obširno razpravljalo ron Cristea jc bil burno pozdravljen po« | med delegacijami pri Zvezi narodov, višan v čin pravoslavnega patrijarha. Li« | Predsednik madžarske narodne fwnke stino, ki ustanavlja romunski patrijar. ;tir. Popovics in prHsednik avstrijske hat, je podpisalo 13 pravoslavnih škofov > narodne banke dr. Reisch eta trenot-in 5 metropolitov. S strani vlade jo jc (no v 2enevi. Doseči se hoče, da bi bilo podpisal prosvetni minister Lepadatu. : denarno rar.merje med Ma35 do 2955 absolutna jamstva. I BERLIN: Beograd 6 765, MIlan 17.« _ - - Praga 12*7, Cu»ih 8094. AVSTRIJA OB2ALLJE GRA6KI DOGODEK. Beograd, fl, febr. p. Danen opoldne je avstrijski poslanik Hoffinper obvestfl dr. NUvčiča. da je njegova vlada izjavila svoje obžalovanj? povodom dogodkov r Gradeu ter da bo izvriila strogo pn» iskavo. Ravniharjeva kupčija s klerikalci razkrita Ravnlliar na klerikalni kandidatski list! za občinski svet. — Pristal Je, da se vrne na magistrat dosedanji režim klerikalnih boUševikov. Tudi ta kupčija mu ne bo uspela. Se *8«rnj dopoldne je ftr. Ravnihar dal v svojem lislu tiskati »Svarilo* za volilce. v katerem piSe. da hoče «Na-roilni blok* i lažmi premotiti njepo-▼e redke pristaše ter vreči med volilce tudi vest, da je «dr. Ravnibar izdal napredno Ljubljano«, včeraj popoldne pa je dr. Ravnihar podpisal s klerikalci skupno volilno listo za ljubljanski občinski svet. Lista }e taka, da bi se Ljubljana i njo, ako hi tisj>e!a, izročila na milost in nemilost klerikalnim bolj. ievikom. Klerikalni magistratni re-iim, ki je davil Ljubljančane zadnja leta i neznosnimi davki ter z zapravljanjem občit»oznejo Naoredni blokaš. za tem radikal, za n»s!f1 k V p skw>??inskp volitve Narodni zaiedničar. vč"raj pa je postal — klerikalec. Ravnibar je drzen dovolj, da no teh devetih metamorfozah računa tudi na neznačajnost ostale na.prednp LjuMiane. od kat<-re pričakuje. da In v dveh let-h devetkrat za njim ska kala, devetiČ j« skočila pod krivo palico. Dejanja dr. Ravniharjeva so tako ia«na. da ni trpba, da H o niib Sp iz puhljali besed. Tudi najožji nrista? dr Ravniharja, ako mn ni v njepovi bli-žini zamrla v«aka vest za po«»pnje in dostojnost, mora reči: Fej tajfcl! tranji raivoj države, ga voditi in stabilno repuliratl rasne nasprotujoče si struj«, ki gotovo tudi v bodoče ne bodo deželi prizanesle s konflikti. Se veda si mora biti vsakdo na jasnem, da leži slej ko prej (tlavno poroštvo njegov« moči in »lami fundament sta bi]nesri kača?klh napadov. Zato je želeti, da Ahmed bog. komaj devetindvajset-letni voditelj Albanije, tudi v bodoče razbije v«e prevratne pooknse, kj «e bodo nedvomno 5e pojavili zoper nje-:govo oblast. Eden prvih uspehov pa i bo brezdvomno ta. da se Ahmedn po-j-reči pri novih volitvah dobiti večino. I ki bo na temelju ustvarjenega stanja 'gradila dalje. Klerikalni načrt za osvojitev Ljubljana razbit Delavstvo odklonilo klerikalni predlmr za skupen nastoo ori občinski!) volitvah. Jutri poteče rok za vlaganje kandidatnih list za občinske volitve v Ljubljani. Klerikalci, ki imajo že od razr>isa skupščinskih volitev sem, pakt s takozvanim bratskim sj»o»-azumom, odnosno z Ravniharjevo kliko, so gkuSali pridobiti tudi delavstvo za skuf>en nastop [»roti Narodnpmu bloku. Ta načrt se jim je (»opolnoma ponesrečil. Zastopniki delavstva so va bila klerikalcev odločno odklonili ter se fiogajanj sploh udeležili niso. Tako ostanejo posjiodje iz katoliške tiskarne v družbi z Ravnihariem in skrahi ranimi moflrimi general? i la Juvan in Kravos sami ter bodo tudi pri ob činskih volitvah doživeli elementaren poraz. Klerikalci se ricer hvalijo, da eo za svojo listo pridobili tudi 8 go-»r»odov. ki se jih prišteva socialistom Toda tudi ta njihova špekulacija na ©«ebno amhiciioznost teea ali onepa salonskega socijalista se ne bo ohn» 3i*>}tgilU'ična stranka ie po hrid kih izknšniah fzza zadnjega »-vanla* s klerikalci sjioznala. kam vodi breznaMna politika ter jp sklenila, da se nikdar več ne spusti v kompromise s črno reakcijo. V tem sklenil so jo potrdili še njeni uspehi na Štajerskem. kjer imajo soeijaM-ti izglede na lep volilni ust.eh haš v«led svoje ko;i sekventnp načelne politike, medtem ko so v T.iuhfja.ni žalostno skrahira-H . . . Lista, ki jo bodo jutri vložili klerikalci za občinske volitve, je torej lista klerikalne izolacije, pokvarjena z. imenj nekaterih naprednih izdaial cev in političnih koristolovcev. Sramovali se je bodo celo pošteni pristaši SLS sami. DELAVSKI SHOD V MESTNEM DOMU. Sinoči se ie vršil v Mestnem domu dobro obiskan shod radikalnega delavslva. ki je postavilo v vseh treh okrožjih li> sto »Oclavsko-kmečkrca republikinske-ea bloka« z nosilcem Ivanom Makucem. Govonvkl so na shodu ostro napadali vse nasprotne stranke. posebno brezob« zirno pa so razkrinkali nepošteno, M-navsko in proti! tid^ko politiko stranke krvavih v:tczov z Zaloške ce«te, klerikalcev, ki zopet vaMio slovenske dilav-ce na svoj lim. Zhorovalcl »o burno pritrjevali In dvorana Je opetovano odmevala od oiorčenih fej-klicev proti klerikalcem. Med zborovale! sta krožila dva letaka, eden, ki poživlja delavstvo, da glasuje za listo I. Maknca. na drupem pa Jf na-spkana krvava klerikalna rnka, od Katere prstov kaplla kri t Zaloške ceste. Ta letak je med navzočimi izzval globok utis tn ko je nekdo povedal, da se so-cijalisti zopet pogajalo s klerikalci za občinske volitve, je bilo slišati mn<-.«o ostrih opazk proti »izdajalcem delavsko stvari.« Shod. ki se le v ostalem vršil mirno, ie Izzvenel v klicu »Korošcu in njegovim pomaeačen niti enega delavskega glasu.» Pat in Patachon Nedeljski politični k*no v Ljubljani Zanimiva razsodba mariborskesra sodišča Mariborski veliki župan je, kakor smo že poročali, na temelju pooblastila člena 138. ustavil izhajanje »Straže* in »Slovenskega gospodarja*. Ka kor znano, obstoja med upravno sod-jvijsko oblastjo interesanten spor, ali velja tudi za ustavitev listov čl. 13. In ali se ima torej ustavitev predložiti scxli?ču v rvlobrenje. Ker se je ljubljansko deželno sodišče postavilo na stališče, da velja predpis člena 13/2. tndi za nstavltev li«tov, je mariborski veliki Župan usta vi t veni odlok predložil okrožni sodniji. Toda mariborska sodrija se je poeta vila na dr.itro stališče ter je Izrekla da je po njenem mnenju predložitev nepotrebna. Vsled teea je izrekla svojo nckompetenco in upotila zadevo oaza i na upravno pot. Pklen ok»o?n«m sodišča sp jrlasi: Okrožno lot tiskovno sodišče v Mariboru je danes v nejavni setj po zaslišanju državnega pravdniStva izreklo: Preiflosr tiržavneea pravdništva. da 0exlišče v smislu čl. 138. in 13. ustav« t dne 28. Jnniia 1021. f»otrd| prepove! lzhaianja in razširjanja v Mariltoru iz hajajoče perijodične tlskoviive »Stra-Ea» od strani policiiskesra komisarija-(a » Mariboru, se zavrne. Razlogi. Prenov«! se je izrekla na iemelju Slena 138. nstave. ker vsebu-jeio v prepovedi navedeni članki »Straže* znake pretrrečka po g 103 C. k. t. ker izziva jo k mržnii ad» prejrešek po $ 103. s. k. z. 5len 13S. ustave tudi izreeno navaja, da relja za ni°gov primer tretji od-tovek člena 13., ia česar je Alepati, da je zakonodajalec izključil tn v dru jem odstavku č'ena 13. omenjeno potrditev prepovedi po sodišču, kjer gre za manjši pregrešek. — Stergar, višji sodni svetnik. Ahmed beg — predsednik albanske republike Prvotno poročilo, da bo šele nova albanska skupščina izvolila državi I predsednika republike, se ni iz.kazak> ;kot točno. Dne 81. januarja je konsti-j tuanta izvolila Ahmeda beg« Zocu za | predsednika, in sicer za dobo sedmih let, istočasno na tudi določila, da ostane Tirana stalno prestolica Albanije. To je vsekakor eden najvažnejših dogodkov v notranjem razvoju Albanije. Kakor znano. Ahmed beg 7,og« nima s svojo stranko samo večine v albanskem parlamentu, marveč Sel« s pomočjo koalicije soroadmkov enega in istiga stanu. In vendar se farovgko - magnatsfca klika SLS drzne neprestano poti da r iati. da je edina ljudska stranka, edina privlstavnlea slovensketra ljudstva, edina zaSč.itnica sloven-keoliša me«ta. Korošec in Kulovec sta sedla v minisirski fotelj, Rohnjec pa je po stal podpredsednik Narodne skupšči np. Zato ni bilo treba Se posebej na-vaiati. da so gospodje rezali vladni kolač le duhovnim »obratom, za maso volllcev pa so se brigali kakor za lan ski «neg. Leto* torej na imajo klerikalci kar devet duhovnikih kandidatov. Roc se namili slovPT!ck:h volilcev. ako bi bili vri izvoljeni, ne bi nas pa m^el rešiti propasti, ako bi celo prišli na vlado. + Pavnlharjev manlfestarijsl-l zhor se <.t. .'m * psovanje. Pa mu ne bo uspelo. O tem je lahko g. Pute!j za trdno p-e» pričan, pa če se še tako huduie. Vo'i!ci so dar<"s že toliko pametni, da ne boc!o pos'a!i v skupščino ljudi, od katerih ne morejo pričakovati absolutno nikaklh koristi. Pristašem SKS! Ljubljansko vodstvo SKS je iz nam neznanih vzrokov odklonilo, da bi vsi napredni ljudje na deželi skunaj nastopili proti tigrom, če tudi srno mi podeželski pristaši SKS povdarjali, da se bo mogoče »braniti neznosnega klerikalnega pritiska samo. če nastopimo vsi, kj smo proti iarovški politiki, enotno. Gospod Pucelj za nas kmete do* sedaj ni ničesar storil, kakor niso ničesar storili tirgi. Vse to. kar se očita klerikalcem, zadene tudi gospoda Puclja. Olavna razlika ie v tem. da tigri ničesar niso hoteli storiti, g. Pucelj pa ničesar ni mogel storiti. V obeli slučajih pa sc lahko reče, da se je to zeodiio radi nesposobnosti. Dr. 2erav še poslanec ni bil in koliko krasnih uspehov je on dosegel. Za naprej se niti pri tiarrih, niti pri g. Puclju ne bo prav nič izboljšalo, saj vemo, da se tudi jalova krava ne da popraviti. Ce bi pa Pucelj vendarle postal poslanec, se bo kot opozlcionalec v Beograd le po dijete vozil, kakor do-sedaj. Pa ne bomo svolib kroulic zavrgli ter da damo duška velikemu nezadovoljstvu nad komando ljubljanske SKS. smo po tehtnem nre-vdarku sklenili, da se prldru^mo štajerskim samostojnim kmetom, ki so g. Pucljn opravičeno obrnili hrbet in bomo tokrat glasovali naj ostane nekaj časa lepo doma. tudi mi za Narodni blok. O. Pucelj na ostane nekaj časa lepo doma. Ce bo pokazal, da se je poboljšal, ga bomo pa drugič volili. Sedaj vidimo, da sta samo dve davni volilni fronti: klerikalna in Narodni blok. Ker nočemo podpirati tigrov bomo glasovali za Narodni blok. Kmetle krškega okraja. Izjava VoMna stranka malih posestnikov » Murski Soboti (Oeza ll^rtter) me j« proti moji volji in vednosti imenovala za namestnika čuvarja »krlnj'ce na volišču Ljutomer. Izjavljam tem potom, da ni-sem pristaS te stranke in torej ne morem funiiratt kot čuvar skrinjice. Ljutomer, dne 2. februarja 1925. Janko Horvat slik«. Naši kraji in ljudje Celokupno obrtništvo za Narodni blok Naše obrtništvo je glavna žrtev neurejenih razmer v naši državi. Vsak nered čuti obrtništvo na ivoji koži. Slab promet, visoka obrestna mera, pomanjkanje kredita, draginja, vse povojne težave gredo naravnost preko telesa obrtnika. Kdo največ trpi. da niso zakoni Izenačeni? Kdo plačuje preveč, ker nimamo še enotnega davčnega sistema? Predvsem je to naš obrtnik. Obrtnik ni avtonomist. kajti on ve, čim širši je krog njegovih tržišč in odjemalcev, več prostora zanj in uspeha za njegovo prid-aost. Obrtnik ljubi svojo državo, •n je naroden. On ima smisla za šolstvo in ku'turo sploh. On je podjeten in hoče delati ter pošteno zaslužiti. Pri tem pa ga ovirajo zastareli predpisi in času neprimerni davil. Nered in državopravni prepiri se bijejo na njegovi koži. Zato pa ni čuda. da se vse obrtništvo obrača s svojimi simpatijami Narodnemu bloku, ki edini može prinesti dela zmožno Narodno skupščino in ž njo obrtne in davč-se zakone, ki bodo omogočili našemu obrtniku obstoj. Domačo obrt treba pustiti, da neovirano dela in država ji mora pri dobavah iti na roka Možato, javno in s podpisi kličejo ljubljanski obrtniki na delo za izvolitev g. Ivana Mohoriča. ki je mož zaupanja celega obrtnega stanu. Narodni blok je prepustil ljubljanski mandat strokovnjaku, ki so mu vsa obrtna vprašanja dobro znana. S tem si je Narodni blok zaslužil priznanje in zahvalo obrtnikov vse Slovenije. V boju za obrtniške interese osiveli zaupniki obrtniškega stanu mariborske oblasti poživljajo vse obrtništvo na delo za »Narodni blok». Njihov proglas smo objavili že včeraj. Zastopniki slovenskega obrtnega društva so zborovali v Novem mestu ter soglasno sklenili, da ie iz stanovsko-eospodarskih ozirov očividna potreba, da se nodnira Narodni blok. Ista resolucija ugotavlja pred vso javnostjo, da SKS ni držala obljub na pogodbe z obrtniki, Vsled tega se celokupno obrtništvo poživlja, da gla^uie za Narodni blok. t. j. listo g. Mohoriča v Ljubliani (prva skrinjica), za listo dr. Žerjava na Kranjskem bernetu na shod, da ugotovijo svoje stališče za Narodni blok in g« javno izpričajo. Predsednik novomeške po« družnice g. R. Tvrdy je podal besedo glavnemu govorniku g. Boletu iz Ljuh. ijane kot predsedniku organizacije upo« koiencev. Njegov uro trajajoči mimo preudarjer.S govor je obrazložil k rižev pot upravičenih teženj upokojencev, ki so žrtvovali državi naiboMSe moči svo« jegn življenja v vestnem rfc'u. a so se» daj pozabljeni od vlad nakazani na hor» ne drohtirvce. Njih upanie ns izboljša« nie more hiti samo večinska stranka bo> doče narodne skupščine, to bo Narod, blok. Prof. Seidl |e kot upokojenec in pred* sedmk krnievnega volilnega odbora iz« javil: Res smatrajo menda vlade upoko« jence za breme države. Toda ti nazor je povsem napačen — ne glede na to, da so upokoienci ves čas svojega služ« hovania vplačevali državi premije za pnkoinino, in ie zaradi te plače v dr« žnvni s'hžM manjša kakor v zasebni. Narodni blok in isto priporočajo vsem svojim bednim tovarišem po Sloveniji in po vsej državi. Tudi dr. Ravnik psu je dr. Pivka! Maribor, 6. februarja. Včeraj je izdal dr. Kavnik volilno številko »Narodnega pos[>odarja», ki mrgoli tiprav histeričnih izbruhov naj ordinarnejlih psovk — seveda samo proti Narodnemu blokn. Višek pa tvori notica proti dr. Pivfcu, ki se glasi: »Izjava višjega italijanskega oficirja o dr. Pivku. Naš dopisnik je impl priliko razjovarjati se z višjim italijanskim oficirjem, ki pozna delovanje dr. Pivka na italijanski fronti in si je dal njegove brošure prestaviti in predložiti. Ta vi5ji italijanski oficir je izjavil: r>r. Pivko je ?a na« izvršil kot naš špijon izborne posle. V kolikor je ta stvar bila za vas koristna, je to stvar va« .Iur ie nad tem surovim in pobesnelim izpadom dr. Ravnika tem bolj ogorčen. ker vsakdo pozna dr. Ravnika do kosti. Možakar (koroški Slovenec) je po prevratu. me«to da bi se vsidral med svojimi rojaki, koroškimi Slovenci, ostal lepo v Mariboru, se pulil za mastne sekve-tre in že v par letih »pridelal* kot advokat več-milijonsko premoženje. Narodno delo Sobota 7. D. 1925 Danes zadnjikrat Jeuojiie, katerih ne poročiš" Kino »Uubljanskl dvor« Telefon 730 Telefon 730 Prrd*ure ob 4, '/,6, >/,8. in 9. ari trefcr na rja. Skupno manjka potrdil za sne» sek 41.416 Din, kar so klerikalni cestal nadzorniki sami vidirali. Revizor Je odredil. da morajo prizadete stranke prttf takoj v urad In se izjaviti glede gornjik zneskov. Ob sklepu računov za leto 1922. pa so enostavno s svinčnikom prlpIsaM kot izdatek znesek 861.25 Din brez vsa* ke navedbe. Novemu gerentu je na loto* no, da znesek od bivšega klerikalnega blagajnika iztirja. Iz zadnjega časa pred razpustom pa manjka v blagajni kar cula kopica prilog. Zakonitih predpisov v okrajnem zastopu sploh niso upoštevali. Mesto obveznih ofertalnih dražb so oddajali dobave gramoza in drugega materijala ea. ceste kar takozvani cestni nadzorniki sami po svoji volji vsak za svojo progo. Nadzorniki so bili seveda sami klerikalni koritarjl. Leta 1923. so še vsaj v od- Nnša država ie prevze'a od prejšnje vek. ki natančno pozna naše težnje, i države upokoience z aktivnimi vred v in to je kandidat Narodnega bloka v !is,in> kot privesek. Toda aktivni name. Ljubljani posj>od |5čencl so Juao. Pirkmaierja. Nismo razumeli tega razburjenia, pač pa nam je danes jasna klerikalna jeza. Poleg že deslej razkritih nerednosti je namreč včeraj 5e uradni revizor razkril celo gnezdo klerikalne korupcije v okrajnem zastopu. S premoženjem, ki bi ga bili morali uporabljati za okra ne ceste, so gospodarili kaknr svinja z melmm ter polnili svoje žepe. Ulagajna izkazuje za leto 1924. čez 700.000 Din dohodkov in vendar ni za izdatke po 1000, 2IKI0, 4000 5000, 8000 Din, da celo za Izdatek 13.299 Din nikakih pobotnic od prejemnikov de- Nadzorniki so daiali dobaviteljem in voz nikom nakaznice, ki so jih potem nadzorniki sami Izplačevali In likvidirali. V knjigah nI nikjer ugotovljeno In ni nobenega izkaza, če je bil materljal tudi res. dobavljen ali ne. Dejstvo pa }e, da so-bile ceste kljubjhorendnlm Izdatkom vedno v obupnem stanju radi nezadostnega posipavanja. Vsi funkcijonarjl okrajnega zastopa pa so vlekli iz blagajn velikanske nagrade In plače. Nadzorniki, ki so si ceste ogledovali navadno takrat, ko so se vozili r mesto po svoilh opravkih, so dobili nagrade po 20 Din za pol dneva, 40 Din za ves dan. Kontroliral tega seveda nI nihče. Za obisk sej so dobivali po 25 Din. Toda to bi še šlo, ker od kierikalcer Itak nihče ne more pričakovati, da bi storili kakšen korak v blagor ljudstva zastonj. B«l| na debelo pa se Je redila pri okrajnem zastopu duhovščina. Za tajniške posle, ki jih je vršil poprej upokojen! župn:k, zadnji čas pa naš kaplan Lasbacher, so plačevali leta 1922. mesečno 300 Din. za leto 1923. 500 Din, v lettt 1924. pa že kar 1000 Din mesečno. Plača bi bila primerna za tajnika, ki bi bil zaposlen ves dan. Toda naS kaplan je posloval le semtertic. Službe sploh n! smatral resno In je zapusti pisarno po ugotovitvi revizorja popolnoma zanemarjeno. Olede plačevanja blagajnika nI prav nobenega sklepa odbora. Dobiva! pa }e leta 1922. blagajnik 600 Din, leta 1923. 1200 Din, In leta 1924. 5000 Din letno: zato, da le vsak torek — torej celo lete okrog 50 dni — Izvršil po šest Izplačil, je torej dobival zato ogromno nagrado po 100 Din dnevno. Po vsem tem se seveda n! čuditi klerikalni jezi. da so bili odgnanl od tako donosnega korita. Na&i ljubka "V9 0SSI 0SVALDA pride 129» v kino ..Ljubljanski dvor'. niiv Evangelij ljubezni z Magdo Sonia v nedeljo 8. t. m. v Kino ideal KRASNA IZBERA PLESNIH TOALET V modnem aielijeju M. SARC — Ljubljana Kongresni trg 4 (v L nadstropju Obrtne banke) Cene primemo nizke. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Sobota, 7.: »Veronika Deseni, ki jo je spisal dr. Ivan Lah,, »cenično godbo pa kompocirai L. M. j Skerjanc. Pri dosedanjih uprizoritvah je •telo doseglo popoln u*peh. — Z vi ter se ponovi Dostojevskega komedija cStričko-ve sanjes z Nablocko, Skerljevo, Levar-jem in Putjato v glavnih vlogah. V operi je ob pol osmih zvečer prva repriza Mozartove opere Don Juan. Glavne viocie so v rokah Fricekove. Lovšetove in Thaler-jeve ter Betetla, Cvejiča, Kovnča, Zathe-ya in Zupana. Režija Sest, dirigira Stri-!of. Vse tri predstave so izven. Gostovanje ge. Eiae Destinove Na svojem triumfalnem potovanju po jUgoslov^.j-Uih mestih je svetovno slavna pevka gt^pa Ema Destinovu dospela 'tončuo tudi v Ljubljano in sinoči gostovala v partiji Mafenke. Gledališče je bilo naMafeco polno, a Se za eno gledališče ljudi, ki bi bili radi sliSali vsaj enkrat fenomenplno umetnico, katere veliki sloves ^sza od Londona preko vse Nemčije do New-Yorka, je moralo ostati brez vstopnic. Ga. Destinera je pevka največ- jega formata: po svojem materijalu, po svojem znanju in svoji igri. Mafenka pa je sladka niladodramatičiia oarlija. Zato bi jo biii dosti rajši sliSali »ot . Veličastna je njena . Kot umetnica je tudi z Mafenko postavila kreaci:o, ki nam ostane nepozabna. Do najmanjših detajlov ima izdelano pevski in igralski part ter je prinesla celo v toiikrat že slišano in čeba skupaj plese iz oper in tCar-men>; tretji del pa tvorijo izredno zanimivi plesi Plavr.ev na Borodinovo glasbo iz opere Knez Igor. Oba piesalra sta prvovrstna umetnika La Imata krasne kostume. Vse ples l>o spremi tal operni or-j kester. Cene navadne operne. Vstopnice ! so v predprodnji pri operni blagajni. Jubilej Hinka Nnčira ur. tu r^bškem odru. V četrtek je liinko Nučič v vlogi cOthe!Ia> prosluvil 25 letnico svojega umetniškega delovanja Da pirsornici. Bil je deležen toplih simpatij. Pred pričet-kom igre sta jubilanta-tovariSa privedla ua eder Freudenreirh in Grund. V imenu zesrebškega gledališča je imel slavnostni usiiivor dramaturg Joža Ivakič, ki je ;>o-udarjal Nučičeve zasiuge in torbe ter mu sporočil, da ga je kralj odlikoval z redom sv. Save IV. reda. V Imenu zagrebških tovarišev je jubilarja pozdravil Freudenreich. v imenu ljubljanskih Danilo. v imenu mariborskih Edo Grom in končno še odposlanec iz Celja. Zi ndru-lenja igralcev SiiS. je Arnošt Grund iz- ročil Nučiču velik venec, dočim so ma drugi tovariši poklonili različna darila. Ljubljansko občinstvo je na pruslavi zastopal dr. Miljulin Zaraik. Jubiiar Nuči^ se je globoko ginjen zahvalil za čestitke. na mariborskem odru. — Opozarjamo cenj. občinstvo na prem i je r* popularne opere . ki se vrii danes v soboto, reptua pa * nedeljo 8. februarja za abonma B. Prot. SaJa Santel v osijeit.eia tisk® NaS rojak, grafični slikar prot Sata Saa-tel je tudi med Hrvati zelo priljubljen o čemer priča vnovič zadnja itevilk* tVjesnlka osječke oblestii, ki prinaša 1» sorez slikarjeve glave in reprodukcij dveh drugih .lel g. profesorja. Poleg siti ^e nahaja v lista poPif slikarjevega živ Ijenja Omenjene so vse večje akcije » razvoju slovenskega slikarstva, pri kat» rlh je ?sntel deloval in vsa glavna dela katera je izvrtii. Knnoe gostovanja tracoake dro«b< Pit^jeva ca. Donaju. Parčka igralski družina režiserja Pitojeva. ki je nastopili proSli teden trikrat na Dunaju, se je dur 80. januarja poslovila od avstrijske pra stolice s Pirandellovo komedijo oseb išče avtorja*. Tudi ta uprizoritev j izzvala splošno odobravanje In obiudo vanje. Kritika posebno hvali leno Pito jeva bi jo iaaaaje drugo Eteonoro Dusr «JU!KU» St. 32 Sobota 7. D. 19K Domače vesti NAHOCNIKOM IN PRIJATELJEM! •Jutro* izide tudi v ponedeljek zjutraj. Ogromni stroški bodo zvezani 6 to izdajo, vendar pa jih hočemo žrtvovati, da ustrežemo svojim čitateljem, ki bodo nestrpno pričakovali vesti o Izida volitev. Da bodo naša poročila čim popolnejša, prosimo vse na?e prijatelje, da sam takoj v nedeljo zvečer — vse po-St« bodo uradovale — brzojavno ali teltfonično 6poroče izide volitev v avojem kraju. Čim več jih bo to storilo, tem popolnejšo sliko o volitvah bodo imeli naši čitatelji. Pri brzojavkah zadostuje, ako se v vrstnem redu skrinjic navedejo številke, ki so jih dobile posamezne liste. UREDNIŠTVO «JUTRA«. * • Izpremembe r diplomatski službL — posedanji konzul v Celovcu dr. Niko Mi-rostevič je imenovan za tajnika našega dunajskega poslaništva, iiostxlauji konzul v Zadru Vasa Protie pa za konzula v Celovcu. Nadalje »o imenovani: Jevrem Ta-dič za direktorja prvega političnega oddelka v minisirslvu vnanjih zadev, Ra-domir Lukovič za generalnega konzula v Carigradu, Radomir Sumenkovič za konzula v DusgeMorfu, Miroslav Jankov ič pa ja odpravnika poslov v Madridu. • Ii cUratlnrga lis:a». objavlja v predvčerajšnji številki naredbo bakteriološkim postajam glede postopanja ob nalezljivih boleznih, nadalje uared-bo, da smejo uvažali drože samo pri carinarnicah, ki imajo carinsko kemijski laboratorij ter odločbo o zvanju pisarjev v poštnobrzo javni stroki. • Organi !inan*ne kontfble ia Snmarjl na dan volite*. Za slučaj kakega nereda na dan volitev politična oblast lahko pozove na asistenco organe finančne kontrole in šuma rje. Vlada je s posebno •krnžnico naročila, da se mora la event. zaposlitev t vsakem slufaju i«vršiti tako, da nur^jo ti driavni uslužbenci izvršili svojo volilno pravlro. Našim somišljenikom svetujemo, naj volijo na vse zgodaj in potem pri agitaciji pomagajo volilnim odborom Narodnega bloka. Na ta način bodo v bližini voliSč in za vsak slučaj na razpolago varnostni oblasti. • Razpisani mesti Šolskega upravitelja. Ka osemrazredni deški osnovni šoli v Mostah pri Ljubljani in na osemrazredni osnovni šoli v Radovljici sta razpisani •talni mesti šolskega upravitelja. Prošnje je vložiti do tO. februarja. • Izpraznjena službena mes'a v sodni službi. Oddajo se dve sodniški mesti in po eno sodniško mesto pri okrajnih sodiščih v Gornji Radgoni, Dolnji Lendavi In Murski Soboti kakor tudi vsako drugo enako mesto, ki bi se izpraznilo tekom razpisa Nadalje je razpisano mesto višjega pisarniškega predstojnika pri okrožnem sodišču v Celju, oziroma mesta vo-dečih pisarniških uradnikov, ki bi se kakorkoli izpraznila tekom razpisa in na podstavi razpisa. • Himen. Na SveČnico se je poročil g. Adolf Sadar, uradnik v Celju, z gospodično Marico Pirčevo, hčerko tovarnarja is Lipniee pri Kropi. Mlademu paru obilo sreče! • Smrtna kosa. V St. Vidu pri Grobel-D«»ni je umrla dne 30. januarja posestniea Ju'ka Onlciets. vrla in pridna gospodinja ter sl«rbna mali. V delu za dom in svojce je zaspala večno Občinstvo je blago ženo v obilnem številu spremilo k zadnjemu počitku. • Drasirj*ke Hoktade *a prnTirjoniste. Kabinet ministrstva šum in rudnikov line obvešča, da je generalna direkcija državnega računovodstva ministrstva financ odredila, da osebe, katere sprejemajo provizije ali penzije do največjega znes';a 200 dinarjev. Imajo pravico do dravinjskih doklad O tem je obveSČeno ministrstvo pošte, ki se je dosedaj branilo plačevali draginjske doklnde. V kratkem Izide okrožnica na vse interesirane urade, tako da se bodo vsem interesiranim strin-kam začele plačevati doklade za pretekli • Pogodbo radi «Planinire>, ki so jo kmetski posestniki v Begunjah na Gorenjskem kupili od neke italijanske družbe. je odobrilo ministrstvo za agrarno reformo, uvažuje. da so s to premembo po-testi prav za prav Itak izpolnjene inten-elje agrnrne reforme in je ustreženo vpč-jemn Ifevffu posestnikov. Krajevni organizaciji JDS. v Begunjah gre zasluga, da je ta zadeva po daljšem odlaganju končno rešena. • Važno ra Izseljene«. Generalni konzulat naše države v Buenos Alresu sporo-Ja, da je v Argentiniji letošnja žetev, ki je bila nedavno končana, znatno zaostala za žetvami zadnjih let ter da vlada v lej južnoameriški republiki velika brerposrl-nost. Zato naše oblasti svare pred izseljevanjem v Argentini jo. • Pravilniki ra mon«pol=ko delavce. — Vprašanje pravilnikov za nameščence no-nopofsk« mrave je vitalnega pomena za delavstvo monopola. Temu vprašanju se dosedaj še ni posv°čala pozornost, ki jo zaslužuje. Minister šum in ru tnikov je že meseca decembra p. I. zahteval od mono-polske uprave, da se zadeva čim prpj uredi. Vsled lega je monopolna uprava v Beoaradu ukrenila vse potrebno in dnnes so le izdelani pravilniki delovnega reda, sa p*nzije monopolskih delavcev i o delavskih kategorijah po plačilnem sistemu, ld bodo kmalu »topili v veljavo. S tem bo Vrejene mučno vpraianje, ki w je dose- lade. Pri zaslišanju sta priznala, da sta kradla že dalj časa. V njunih stanovanjih so našli eelo skladišče ukradenega blaga. daj po nepotrebnem zavlačevalo in ki bo od znatne koristi za nameščenec monopol- ske uprave. • Lresplačoo zdravljenje nradnikov. — Člen 112. uradniškega zakona daje državnim uradnikom in nameščencem pravico do brezplačnega zdravljenja f državnih bolnicah Osrednja komisija za iz-vršenje uradniškega zakona je podala svoje mnenje, da so tudi orlopedijski zavodi in državni sanatoriji kakor tudi državne bolnice Institucije, ki jih ima v vidu Čl. 112. uradniškega zakona. Razen oseb, katerim so v prvi vrsti namenjeni, se lodo v omenjene zavode sprejemali tudi državni nameščenci, upokojenci In Člani njihovih rodbin, kolikor bo na razpolago prostih mest. • Jugoslavija na pariški razstavi. Iz Beograda nam poročajo: Za našega komisarja na razstovi za dekorativno umetnost v Parizu je imenovan vseučPlščni profesor Branko Tanazevič, za njegovega pomočnika dr. Dušan Pantič, Inšpektor ministrstva za trgovino in industrijo, za tajnike pa profesor Juvančič iz Ljubljane, inženjer Hofman iz Zagreba in polkovnik v p. Vukašla Petrovič iz Beograda. Prof. Tanrzevič je z načrti za jugoslovenski paviljon že odpotoval v Pariz v spremstvu tajnikov In arhitekta Hribarja. Dekorativna stran notranjosti našega paviljona je poverjena slikarju Krizmnnu. Zbiranje razstavnega gradiva povoljno napreduje in je pričakovati najboljšega uspeha. Obrtniki, industrijalci in ostali interesenti se poživljajo, da svojo udeležbo na razstavi vsaj do 15. februarja prijavijo pododboru za to nzstavo v Ljubljani. • Vladna prdpera požarni brambi. Mariborski veliki župan Je nakazal požarni brambi v St. Vidu pri Pttiju za nabavo nove bri??alne podporo C000 Din. • Javna licitacija. Cestni okrajni odbor v Skofji Loki razpisuje na dan 28. februarja t. 1. javno ofertalno licitacijo za oddajo zgradbe novega železobetonskega mostu čez Poljansko Soro pri Pušlalu. Podrobnejši podatki so razvidni Iz razglasa v cITradnem 'l«'u>. "10 • Umrl je v Sisku tamVaHnfl knil;.'*-tržec in novinar g. Janko 0>:j«k. ki Je relth 25 let spretno urejeval tamkajšnje glasilo Samostojne demokratske stranke j cSisački glasv Pokojnik je bil eden prvih ; borcev za nvše narodno edinstvo. • Zasirnpljenje s plinom. Kakor poroča new vorški «Naš dom», je naš rojak Alojzij flabič, rodom Ljubljančan, bivajoč že več lel v državi Kansas v Severni I Ameriki, imel na novo leto nekaj opraviti s svojim avtomobilom. Ker je bil | hud mraz, je hotel avtomobil malo ogreti. Garala pa je bila zaprta In kmalu Je bila polna ogljenčevega monoksida. Habiča je našla njegova žena nezavestnega. Poklicala je zdravnika, kt pa n> mogel ve? pomagati. Habič je umrl vsled zastrupljen jn e plinom. Zapušča ženo z enim ot roVom. • Razbojnik Parapaorlf obešen. V Be-lovaru je bil včeraj zjutraj obešen tolovaj Ivon Parapatovič, vodja razbojniške čete, ki je v letih 1922. In 1023. izvršila po Slavoniji številna tolovijstva. Z nasmehom na ustnih in puŠeč cigareto je korakal na mori*če. Ko je stopil na oder, je pogledal proti solncu in zapel P.ran-kovičevo: »Kako mi lepo siješ, solnce. a meni nikdar, nikdar več!> Potem je krvnik izvršil svojo nalogo. • Malvcrracija v mns!arski »olafni tovarni. Pred tedni smo poročali, da je bila v tobačni tovarni v Mostaru izvršena ' velika defravdacija, ki jo je ugotovila po-; sebna komisija. Razkritja o malverznciji so na upravitelja tovarne Mičo Goveda-riča porazno uplivala. Kot star birokrat ni mogel prenašati, da se je pod njegovo upravo mo^lo kaj takega zgoditi. Ze štlr-najst dni ni ho'el ničeear vrč zaužit. Predvčerajšnjim pa se je podal na obrežje Neretve ter skočil v vodo. Govedarič je utonil, truplo pa so odnesli valovi ! Neretve. j • Gluhonem tat. V torek zvečer se Je ! zglasil pri posestnicl Mariji Jagodic t i Loki pri Mengšu nepoznan gluhonem človek. Prosil je za prenočišče in se podpisi za Stjepana Mlinnriča iz Otočca pri Liki. Posestnica mu je prenočišče dovolila, za kar pa se mutee ni izkazal prav nič hvaležnega. Pokradel ji je namreč več obleke, nato pa v noči neznanokam pobegnil. • Vlom v Mengša. Pred nekaj dnevi so ! neznani zločinci vlomili v izložbeno okno I trgovine Helene Ručigaj t Vel. Mengšu I ter pokradli več metrov manufaklurnega I blaga, več kosov perila, dva dežnika itd. ' v skupni vrednosti 2(i91 Din. Tatovi »o j bili prepodeni, vendar se jim je posrečilo j ukradeno robo vzeti s seboj. | • Tatvine ra železnici. Na kolodvoru v Novem Sadu je bilo v zadnjem časn Iz-' vršenih mnogo tatvin. Policija je zaradi j lega postavila tajne straže, ki so kmalu zasačile dva železniška delavca, ko sta nameravala odnesti 53 kilogramov čoko- Naša skrinjica ▼ Ljubljani Naša skrinjica ca Kranjskem Naša skrinjica na Štajerskem ,SanIng Evangelij ljubezni t Magdo Sonia v nedeljo 8. t m. v Kino Ideal iz Ljubljane u— škodljivci Ljubljane. G. Sušnik je kot minister za promet imel prilike do> volj, da preskrbi železničarjem stano« vanja. Ni pa storil razen obljub prav nič-Ce bi bil dovolil primerne kredite in ugodnosti za prevoz stavbenega mate< rials za razne zadruge, ki bi rade zida'e, bil bi to lep korsk. A Sušnik je le ohc. tal, transportne olajšave pa je dal Go« spodarski zvezi... Zato moramo od loč« no zavrniti hudobije, ki jih piše «S'o» vcnec« proti dr. Žerjavu, ds ne skrbi za napredek Ljubljane. Ako bi bil «S'ove> nec» pošten, bi priznal, da gre le drju. Žerjavu zasluga, da bo dovršen na pr. (Ljubljanski dvor». Tudi iicej je bil raz« bremenjen ie czniških uradov le po z.i» slugi dr. 2crjava. Ako bo še letos pod streho ogromna nova gradnja «Čekov» nega urada* zraven Narodnega doma, ne gre zas uga Koroščevi vladi, ki je hotela kupiti staro hišo. ampak zopet dr. 2erjavu, ki je ministra VukičevitSa prepričal, da v današnjih razmerah mo« re zidati le država in da je njena dolž* nost pomagati Ljubljani. Tako dobimo dvakrat tako veliko palačo Čekovnega urada, kakor si je poprej sploh kdo upal pričakovati Ako zmaga Narodni blok, smemo pričakovati ne le zgradbo za železničarje, ampak tudi velikih dr> žavnih zgradb na pr. nove poštne direk« cije. u— Upokojenci tobačne tovarne so preko ministra dr. Žerjava vložili nujno prošnjo na finančnega ministra v zade» vi poviška pokojnine, odnosno izplačila razlike. G. finančni minister je odgovor ril, da je naročil posebni komisiji prou« čiti vprašanje ureditve doklad oziroma revizije nesrečne draginjske naredbe, ki jo je zagrešila Davidovič « Koroščeva viads me&eca oktobra 1924. Upati je, da bo s to akcijo odprta revizija cele na« redbe, ki je v tako težki meri zadela zlasti zvaničnike. u— Shod Narodnega bloka v Sp. ši« ški. Sinoči se je vršil lepo uspeli shod v znani gostilni Stepič. Preko 120 voli cev je pritrjevalno poslušalo govornike. Go« voriii so gg. Svobod«, ravn. Jug, dr. Puc, inž. Dedek ter železniški delavec Grašič. Slednji je poudarjal, da je rav« no g. dr. 2erjav že mnogo dosegel za železničarje, posebno z» žel. delavce, ki pojdejo v strnjenih vrstah volit Narod« ni blok. Bivši nar. socialist Rešek je imenoval NSS izdajalsko stranko, ker je pljuvala na naše narodne junake. Končno je žei- uradnik Ad cšič branil ravnatelja Borka pred klerikalnimi na. padi. Žel. uradniki so izprevideli, da mo« re edino Narodni blok braniti njih in« terese, zato mu bodo dne 8. februarja izkazati zaupanje. u— Operni ravnatelj Frid- Rukavlna ponesrečit Pred nekaj dnevi je g. rav« natelj Rukavina na temnem opernem odru padel in si poškodoval koleno. Prepeljan je bil v bolnico. u— Zlato poroko praznuje danes g. Karol Gorsič, čevljar v Zvonarski ulici s Svojo težko bolno družico Mart« jo. Naše iskrene čestitke! u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: M. Lid vina Purgaj, šolska sestra, prednica Ma« rijanišča, 64 let — Viktor Gorše. tovar. delavec, hira'ec. 26 let — Štefanija Ho« movec, mizarjeva hči. 6 tednov. — Iva. ■t Leopold, zascbnica, 68 let. — Fran« čiška Doberlet novorojena hči posestni« ka, po'dnigo uro. u_ Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 2 prestopka nedostoj« nega vedenja. 1 prestopek vmešavanja v službo stražnika, 1 prestopek pijanosti V prestopkov cestncga po''cijskega reda, l prestopek prekoračenja poicijske ure in 1 izgred. Aretaciji sta se izvršili dve in sicer: 1 radi pijanosti in 1 radi izvrševanja tajne prostitucije. u— Ubeg=l goljuf, iz Ljubljane je ne« znano kam pooegnil neki leta 1890. v Za'ožu pri Komendi rojeni in v Mursko Soboto j, ristojni Jože Plevel j- Imenova« ni je bil nazadnje uslužben pri tvrdki Meinl v Ljubljani kot sluga in je na nje« no škodo izvršil več pretkanih gol; flj. u— S'-nomor delavca. V nekem sked« nju na Vidovdanski cesti se je v noči na 6. t. m. zastrupil z lizolom 4S»!etni delavec France Versto\šek. Zjutraj so ga dz'avci našli mrtvega. Na odredbo policijskega zdravnika je bilo tru;'o prepeljano tekom dopoldneva v mrtvaš« nico k Sv. Krištofu. Ve.stovšek ie bil znana pocestna prikazen. Bil je nekoliko slaboumen ter je pobiral po u'icah raz« ne cunje, odpadke in žvep enke. Svoj čin je storil bržkone v duševni zmede« nosti. u— Lojalno popravljamo. Na našo no« tico pred dnevi, da je g. Janušič nago« varjal uradnike Lj. kreditne banke, naj glasujejo za Ravniharja, dobili smo od več strani pojasnila, da smo bili napač« no informirani in da je g. Janušič v res« niči svetoval svojim tovarišem, naj gla« sujejo za Narodni blok. Ker nočemo ni« komur delati krivice, najmanj ps v tak« šnem slučaju, z veseljem objavljamo to pojasnilo. u— Ravnateljstvo mestnega dohodar« stvenega urada razpisuje natečaj za od« dajo krojaškega dela službenih oblek. Tozadevne ponudbe naj se vtože do dne 15. t m. do 12. ure opoldne pri zgoraj navedenem ravnateljstvu. Gosposvetska cesta 17, kjer se dobe tudi tozadevna pojasnila. 318 u— V nedeljo dne 8. t. m- ob pol 12. uri dopoldne se peije po liubljanskih uli« ca h filmski komik Chaplin, ki se udele« ži športnega karnevala dne 10. februar« ja v Narotinem domu. 308 u— Zadruga krojačev, krojačic In so« rodnih obrtov v Ljubljani naznanja, da se vrši prihodnja poniagalska preizkuš« nja v drugi polovici meseca februarja t. I Pomočniki(ce) in vajenci(ke), kroja« ške, krznarske in modistovske stroke, ki hočejo ob tem terminu opraviti pomagal sko preizkušnjo, naj vlože z učno pogod« bo, učnim izpričevalom in izpričevalom obrtno « nadaljevalne šole opremljene prošnje do 15- t. m. v zadružni pisarni (Gosposka ulica 5). — Načelnik. 320 «qr NaŠA ltubka 0SSI 0SVALDA prid* 729» ? kino ,.Ljubljanski dvor". Pozop na 731« Izgubljeni čeveljček ? ? iz Maribora a— Konfiskacija lepakov. Mariborska policije je zaplenil« Nemccm vrsto vo« iilnih lepakov, ki so jih začeli deliti še prej, kakor so jih predložili v cenzuro. a— Konec zime. Olepševalno društvo nam je ..cknl.o oficielno javilo kinec zl« me s tem, da je na svojem drsališču pri Treh ribnikih prodalo led pivovarni GotZ, ki ga je začela včeraj odvažati. Že nasleilnjo noč pa je mraz zopet moč« neje pritisnil M adin« je seve nevoljno gledala na razdira'ce ledu. Glavni volilni lokal Narodnega bloka bo za Maribor v ta-ništvu JDS Cankarjeva ulica št- 1. tel. 337, kjer do« bi vsak voii'cc potrebne informicije, kie ima voliti in drugo. Razen tega bodo »e posebni volilni lokali za posamezne okra je v mestu. Glavni volilni lokal bo ves dan pos°oval. a— Z nemškimi lepaki bijejo v Meri« boru boj klerika'ci za Slovenijo. Tako odločni Germani še Nemci niso, ker so izda i dvojezične lepake, dočim nastopa SLS s samonemškimi. Dr. Korošec kliče na lepakih Nemce na pomoč «gegen grossscrbische Korruption» češ, da je on holj nastopal proti Srbom kot Schauer. | Podpisuje se kot »VizeprSsident des Ab geordnetenhauses» — avstrijskega? — i ker naša država pozna samo narodno skupščino. Žebot pa je baje pos'*nec : «der Grenzbezirke». Vsak pošten Slove. ' nec se zgraža nad tem najnovejšim na« rodnim izdajstvom dr. Korošcev e stran« ke. j a— Volilna mrzlica. Mesta se polašča nervoznost- Povsod, kamor se obrneš, slišiš samo politiko in volitve. Po ulicah de ijo pisani papir, na oglih se pojav. Ijajo vedno novi kričeči lepaki, tudi oni, ki ne čitajo časopisov, zvedo pred volitvami, koiko skrinjic imamo. Shodi so končani. Stranke so se vrg'e na po. drobno delo. V lokalih ta j n štev ves dan vrvenje kot v čebelnjaku. Mnogo volil« cev je dobilo že od večine strank pri« jazna vabila, da vržejo kroglico v nji« hovo edino pravo Skrinjico. Težka bo od oči te v in borba huda. Nad vsem tem pa mirno lije svojo gorkoto pomladno solnce. a_ K notici o sanatorlju nam poroča« jo. da baje vzdrževanje ogromno stane, medtem, ko je obisk pacijentov mšnima« len, trenutno komaj 2. — Tako infor« mator. To pa še nikakor ne opravičuje prodaje sanatoriia Nemcem, ampak tre« ha pač postaviti obrat na drugačno pod« lago. Podjetje bi bilo gotovo donoSnej« ie, te bi bik cene nižje ia obisk večji. Sanatorij pa je za mesto samo ogromno važnosti in bi morala nanj vsekakor tu. di občina polagati malo več pomena Sa» natorij se mora kot važna §ocia!no-hu« manitama ustanova ns vsak način ohra* niti Mariboru, pa v slovenskih ioksh M ta način, da bo tudi širšim slojem do« stopen, zlasti manj premožnim dušev« nim delavcem. Zadevo bomo obdržali ir evidenci. a— Delavska sekcija Orjone v Mari« boru ima sestanek dne 7. t. m. oh 19. uil v tajništvu Orjune Narodni dom. Udo» ležba obvezna. fz Celja e— V^žen politični sestanek k. o. JDS za Celje se vrši danes ob pol 9. uri zve« čer v klnbovi sobi v Celjskem domu. Udeležba obvezna. e— Volilni lokal Narodnega bloka aa volišče I (meščanska šo'a) se nahaja v upravi «Nove Dohe», Strossmaverjeva ulica št. 1; za volilni okraj II (mestni magistrat) v modnem ateljeju g Bizjak« v Prešernovi ulici poleg magistrata. Na« še volilce opozarjamo, da se voli nI to« kal Narodnega bloka tokrat ne nahaj« v restavraciji Narodnega doma, ker ie tam dr. Ravnikov vo'ilni okraj. Volilci se pozivajo, da gredo volit že v prvih do« poldanskih urah, d« bo lažja kontrol«. e— Smrt mladega celjskega igralca. Včeraj je umrl v celjski bolnici po krat« ki in mučni bo'czni g. Stanko Sedlsček. star komaj 20 let Pokojnik je bil mar« !jiv čisti celjskega dramatičnega društva Težko prizadeti rodbini naše iskreno so« žalje. e— Odlikovanje zaslužnih gasilcev. V četrtek, ob treh popoldne se je vriila n« srezkem poglavarstvu svečan« izro« čitev odlikovanj, ki jih je preje'o na predlog ministra dr. Žerjava od nB*eg« vladarja pet zaslužnih gasilcev celjske« ga sreza: dr. Bergmann, zdravnik v žaV cu in I. podpredsednik JGZ, Josip Sil* c«, trgovec In posestnik v Žalcu, Josip Ribizelj, čevljarski mojster v Vojniku. Jakob Z«lc, posestnik v St. Petru v SaT-dolini in Valentin Ternovšek. tkalni mojster pri tvornici Prebold. Za svoje 40< etno zaslužno delovanje na gasilskem polju so prejeli vsi zlato svetinjo za dr« žavljanske zasluge. V odsotnosti srez« kega poglavarja je izročil slavljencem, ki so prišli vsi razen obolelega g. Sirca, odlikovanje policijski svetnik dr. Sene« kovič z lepim, patrijotičnim govorom, r katerem se je spominjal po vrsti zaslug vseh odlikovancev z« slovensko gasilstvo in jim iskreno čestital k visokemu pri« znanju. Iz Primorj* • Slovenščina mora Ize nitl tndi t nagrobnih spomenikov/ Namestnik goriškega župana Verzignnssi je izdal odlok, kateri zabran nje napise na nagrobnih spomenikih v kakem drugem jeziku, izvzem-šl v italijanščini in latinščini. Tekom le-tošnjega leta se morajo popraviti vsi nagrobni napisi v tem smislu. Slovcnd tore) nimajo na italijanskih tleh inim niti po smrti. Rojaki - Primorci Jutri storate zopet na volišče v svo-bodni Jugoslovenski državi! Mislite tudi v tem vilevažnem momentu na našo rodno grudo Kras, Vipavo, Istro. Oori-ško. Trst in na naše domače, ki ječe še pod tujim jarmom! Primorci! Rojaki! Niti eden izmed nas ne more in ne sme oddati svojega glasu nobeni drugi stranki, razen Narodnemu bU>ktt! Nastavi a« ta apel osobito na vse one, ki »o mor. da še dants v vrstah NSS, ah celo r kakih Inlernacijonainih strankah. NSS je izdala svoj program! Podpira vsled oseb nih nesposobnih ambicioznežcv naše najhujše sovražnike, ki Primorcev niti tr. peti ne morejo — klerikalce! Rojaki' NI tat samo oni, ki krade, ampak tudi tisti, ki drži vrečo in oni, ki stoji na straži, da tatu kdo ne zasači! Klerlkakc je to-rej vsak, kdot jih na en ali drug> način podpira! Podp'ra jih pa vsak, kdor krši disciplino naprednih vrst In kdor napredne moči deli n» posamezne male strafl-čice! Da re more dalje biti tudi noben Primorec internacijonalist (komunist ali so-cijalist) je jasno. Saj nam je g..tovo še vsem v spominu, kako »e Izjavljajo Italijanski «internacijona!ci»: «io sono... Jaz sem socijallst, toda kadar se gre za mojo domovino Italijo, sem naiprei Italijan in potem socijallst!« ZelezničarH. ki ste bili za časa znane stavke v Prlmn s lem dati moralno oporo našim ljudem onstran prov;/orn!h meja do končne rešitve! Pojte vsi v bo) za s!jajno zmago Narodni ga bloka In pustite vrste narodnli in dohrovoljskih kievetnikov a la »Nov« Pravda«! Skrinjica Narodnega bloka na Kranl-tkem le druga, na Slalcrskem četrta iH v mestu LJubljana prval KRAŠtVE C. življenja m Smrt Makartovega ženskega modela V BaJnn pri Dunaju je umrla TTana Liechteiisteinova. stara 7fi let. Bila je laniiniva ženska, ker je l»iio vse njeno življenje prepredeno z romani. Rila je e»a prvih . Bila je hči zlatarja Kllndoeclia. V hiši njenega očeta jo je sjioznal |>osestnik in stotnik Haupt, ki je bil vojaški ataš6 v Londonu. Poročil jo je in vzel t seboj v Lotvlon. Leta 1884. se je dala od njega ločiti. Leta 1800. se je omožila v drugič s knezom Alojzom Liechten=tfjnom, ki je bil v Tanffovi eri vodja avstrij-kpga katoliške?« centra in poti m krščansko - soeijalne stranke. Pa bi se mogel z njo poročiti, se je moral ženin od po veda ti avstrij fkemn državljanstvo in sprejeti odrsko ter je tako izgubil mandat držav-re zbornice. Politično ni kneginjs Liechtensteinova nikoli nastopala, le društveno in dobrodelno je delovala. Po smrti svojega drngega moža se je preselila v P t len, kjer je sedaj zati snila svoje oči. Srečna tovarna Vsi sovjetski list! so polni poročil o slabem stanju rusko domaČe industrije. bi trpi vsled visokih delavskih plač in obubojanja kuncev. Toda na ozemlju SSSR je vendar vsaj ena tovarna. kafprl so ta težka vprašanja neznana in ki je neprestano v obratu. Ta prečna oaza v puščavi SSSR je tovarna za kit* revoincijskih voditeljpv. Naročil je toliko, da jim ni mneroče ustreči sproti. Vsak teden a so tudi kipi M:i'xa in 7-inovieva. Tovarna dela z najnovejšimi stroji, d očim se je prej v«e delalo z roko. Tovarn? pomaga tudi bomi-sariiat za promet, ki je dovolil za razpošiljanj kipov posebne vozne olaj-Save. 2a!?bog se je mora! pri tem o»i rati tudi na sialio denarno stanje Je-lezple in je dovolil največji popust — 75 % prevozttine — samo za kipe Lenina. Ti se pač morajo razširiti v prvi vrsti. Re« srečna tovarna! Pariška vojna Ruski Šoferji hi francoski komunisti. Wraneljal v gozd FiMe izven mesta. Neznanec se je začel prepirati z Gljehovim o politiki in ga je nenadoma težko ranil z dvema streloma iz revolverja. Orožniki so dobit"!} morilca, ki je hotel pobegniti v avtomobilu. Ko so ga prijeli, se je legitimiral za Lamieja, člana francoske komunistične stranke. Povedal je. da bi dobil 10.000 frankov za umor nekega Jzmed \Vranglovih častnikov. Ta nalog mu je baje dalo vodstvo komunistične stranke. Ker ni ta slučaj edini svoje vrste in so kmalu potem trije neznani Francozi pretepli še nekega drugega ruskega nferja-Častnika in mu z noži skoro drezali eno lice. so oblasti uvedle strosro preiskavo. Francoski stražnik, ki je gledal pretep, se ni botel vmešati. 7. nzirom na to so zdaj sklenili pariški šoferji Rusi. ()0 večini bivši caristični častnik?, da ne bodo več vozili boliSe-viVov. Ce spozna šofer, da pelje boljše-vika. ga takoj vrže iz vo7:la. Zadnji sličen dogodek se ie pripetil na triu Etoile, kjer so hoteli triie boliševiki navdušiti šoferja za komunizem. Mož je n«tavil avto, vzel tefcak a vt/*m obilni k'"ič in pozval gospode, da takoj izstopijo. StPvilna množica na trgu se je zavrela za šoferia in komunisti so mo-rali žalostno bežati. Drugič je prišlo do sličnega dogodka pred državno opero. Vo ni hotpl ruski šnfpr peljati dveh ele-gant.nfh dam. ki sta mu veleli peliati ju na soriet«ko poslani?!vo. 7, eno besedo. boliševiki in ruski šoferji v Parizu so si napovedali »talno vojno. Polici pa je v zadregi in ne v« kaj bi počeH. Amerika — dežela zločinov Neki nevreorški list objavlja statističen preglpd zločinov, ki se od leta do leta zgodijo v Ameriki. Iz te sta- ma. Toda v primeri z Evropo, kjer velja za najbolj zločinsko deželo Italija, so te številke vendarle obupno strašne. V Angliji n. pr. so našteli 1.1023 samo 200 umorov, kljub temu, da ima Vpiika Britanija dobro tretjino prebivalstva Zedinjenih držav. Ce bi se ravnali umori po odstotkih probh'!)!-stva. bi jih odpad'o na Ameriko koma} 500. tako pa jih imamo 10.000. če primerjamo druge evropske de-žple z amprišk'nii, moramo ugotoviti, da se je prioetilo na Angleškpm 1021. leta samo 05 ropov, m^item ko jih za-znamujp mesto New York v 1. 1022. kar 14-15. S še žaiostnejšo slavo v tem oziru pa se ponaša Chicago. kjer je bilo tekom enpga samega leta 2417 napadov in roj^v. To strahotmi statistiko razlagajo kriminalisti na ta način. da so Američani povprečno precej topi napram predpisom, ki se tičpio osebne varno-sti. Tudi vzgoia otrok je v Ameriki riovsem pomanikliiva. knr vpliva zelo kvarno na dorašč-ajočo dcoo. Tako j° deležna Amprika nečastne slave, da prekaša Fvropo np wnw v naglem pri-doMvanju bogastva in imetja, ampak tudi v množitvi zločinov. X Novo Iz afere I ederer. V zadpvi morilca Lpdereria in žepp ie nastopilo neVai novega. V to*ek «p ie in vil pri pi-pJsVovalnem sodniku trgovec ,too»nnl v nVi damo ki io }p do Sfitrat vi'p1 v dnifhi 7 Rorocrm. Policija preiskuje sodaj. ali je Lederer jeva v 7''ptI z umorom Rorosa. X Ločitev radi molče*uo«t| Jene. Ali je to sploh moiroSo? Pomislite, rn-li mot!*ečnosf} ?r>np' Bo *p. sIppt n" bi pisali o tem nnsrleški li--i». Bro^-n dolavec v predilnici v Blarkbu^u. je vloži! tn*bo proti svon žp.ni za |o?'tev zakona. kp>r ni od mp«ppa i«!??a I0'" torei nad ?pst 'pt in pol. iz.T»rP"Ovori!i r niim niti besedice, pa ni bila mu tasta. y V žptode-i krol-nrti!a, ki «o «rn ubili nrpd kratkim v Rnrwt pri Kn!V" ti v Indiji. «o naš'i npkai zlatp?ra In »rpt>mP!ra nakita. Nailiržp jp zvpr raz- trgala in pogoltnila kako Ionsko. Meso je brobodil prebavil in bosti zo-f)et spravil iz set>e, kovinasti predme ti pa so mn obtičali v želodcu. X Sedemletna deklica zastrupila več oseh. Naravnost neverjetno poročilo prihaja iz Londona, odkoder jav Ijajo, da je nrba sedemletna deklica zastrupila spdem oseb. Otroška morilka se piše F.lza Thompson in je |»oleg ljudi zastrupljala tudi živali, zlasti pti ce in mačke. Pozor* n a> 73ta Izgubljeni čeveljček X Žena pred ogledalom. V nekem listu beremo sledečo zanimivo statistiko: Deklica zapravi p, Pofpmtakem zapravi žena pred ogleda lr normalne vrentpnske razmer0 na Mad žar«kem so letos hudo poškodovala zim-ko setev. Iz vseh krajev v deželi prihaja io tioročila, da se je vs|eoljski mrfps. kaierp iw»ra z;ma navadno tiokonča, je uničil okolu 00% zimske «Ptve. X Konee stavke v kraljevi palači v Londonu. V torek so imeli delavci. Vi so zaposleni v kraljevi palači v Lon-■Ionu in ki že par dni stavkajo zaradi nekoca tovariša, velik shod. Pklenili il f"-ej. in da boče poravnati zaostalo članarino. DUPLICA PRI KAMNIKU. Tu «e je videlo, kak strah imajo klerikalni tiari pred javnostjo Na shodu, ki ga je sklicala z lepaki klerikalna stranka, si napovedana govornika dr RožiJ in Strrin nista upala govoriti, ker so bili navzoči pristaši JDS.. ki so bili pripravljeni odgovarjali z izvajanjem resničnega političnega stanja. Izvoljeni predsednik shoda je najprvn podal besedo dr. Ilož iu, ki pa jo je oilklonil; nnto jo je ponudil Iiltu Štrrinu, ki pa se tudi ni upnl nastopiti; ko pa je predsednik dal bpsedo dr Kar-bi sla pa junaška Strcin in dr. Rožic pobrala klobuke in suknje ler izginila s kakimi 8 klerikalnimi slepci. To je sramota, ki je ne bosta nikdar več popravila. Kdo je že čul. da bi poslanec, ki pride med svoje volilce. da bi jim obrazložil svoje dosedanje dplo in bodofe iHei«tv«-vanje, fignrsko pobegnil, če bi imel Čisto ves)? To je menda prvi slučaj v politiki in kaže jasno vso hrpz.primerno neiskrenost klerikalnih tigrov. In tak človek ka-kor Streln. ki nima junaštva pogledati Nadalje Je povdarjal, da se oflriielnn IISS radi tega ni mogla ezatl z SLS, ker je NSS narodna stranka. Nesramna je taks trditev in slišal je dičnl g. K rav os marsikatero bridko. (Jos|iodje od NSS obsojajo sami sebe In si pljujejo » obraz. — Shod je bil seveda sijajno obiskan — tako bodo gotovo pisali — toda od prl-staSev rtruaih strank In ie to bolj kln-vernn. Demagogi in ir.dajlre narodne misli. pri nas.pač za vas ni prostora. — Biv-narodni socijnlist. RADOVUICA Sokolsko gledalce v Radovljici uprizori v nedeljo, dne 8. lega meseca ob 20 uri zabavno življensfcn kome>lijo <7.enilja», ki Je vzeta iz kmečkega življenja. Da se bo mogla la večerna predstava pravočasno končali, prosimo cenjeno občinstvo ločnega prihoda. 8-ncil v dvoran! Vbodnega doma g. srezki p»v'iirsr IMnVr>v» v navzočnosti župnega načplnika g Držmana. zastopnikov trboveljskih gasilnih druVev In dnlskpga. zastopnika trboveljske pre-mogokopne družbe g. ravnatelia Drotra. zastopnika steklarne itd srebrna odlikovanja gt». Sorčanu. Rauerhelmu in Hrupu od domačepa In ST .b>crru od trbovetj-društva. Pri odlikovanju jp eovoril odllkovancem g. poglavar navdnSpn pa-triotlčeo povor. Iskreno j!m čestitajoč, zahvali! se mu ie v 'menu odlikovanih gospod Sorčan. izrezujoč prnSnio, da sporoči udanostno zahvalo na nafvtSfe mesto. Po izroditvi odlikovani Je defiliralo hra«l-ni.Sko (?nsitno dru«vo z zastopniki iz Trbovelj in Dola pred odtikovsnei, neto pa se je vrlil v Narodnem domu slavnostni banket, pri katerem fe ovirala neumorno podba en«itneira druživa ir. Trbo-vell-rudnlk. Me l banketom so se eovor-ni'-i >i>ominjali Nj Vel. kralja, kakor tudi odtlkovanrev I. dr delavcev v gasilnih društvih, flotovo ostane ta dan v najlepšem »nomlnu v«em. ki «o se lepeja slavja udelpžili. (Vll!l;ovsncem pa že'ima pričakati pri najlepSem zdravju in zadovoljstvu ip zlate »velinie 7,1 raslu?et RADFfR PRI ZIDANEM MOSTU. — Pri nas sp je vrSil na Svefniro plesni venček gasilnega društva, ki je zelo do bro u«|iel; ples je otvorila Polančeva. cel ar-mžma pa je vodil res hvalevredno načelnik g. Frsnjo Černe. svojim volilcem v obraz, lak človek hoče Simea ,n v, ,van s|avn05, , zastopati narod Naj vrag vzorne njega in narod, ki ga vodi. Shod se je seveda nrdo vrlo lepo vršil in je poštena beseda doktorja Karbe žela obilo hvale. KAMNIK. Naš kamniški Pucelj — grsSčnk štirje vanja se je izvršila skupno s slavijeuri z drugih krajev jeseniškega trikola na Dovjem, kamor je prispel srezki poglavar. Sliivljenri so se vrnili ob 16. uri na , .., _ . _ . . . . Jesenice, kjer jih je pričakovala domača k itd. Cerarjev Tonček in njpgovi ( iarna ^ jeseni?kega So- rekruti so politikastri. k; spravijo I . . , . * . ' . u .'.____' v.i -t..___i i kola na ielu don,af ' i";«"1 Itvrl,l» v smeh ie takega mračneža. Vsi skupaj namreč iz kmečkega krat itd. je vsa nji'ol se je sko-pal nad klerikalce, ker ni bilo n'kn**r. da bi mn odgovarjal. Fiearija nI čednost, dragi Tonček! Prav zanimivo pri teh samostojnih možakih je tudi Io, d* nimajo niti volilne pravice; sam komandant Cerar Je brez volilne pravice, ker je prišel ,,..,. n . .. i «e pozdravi, nakar se je vršil pri cMesar- nimajo pojma o pol,t,k, Par tu,k ju> vej ,„,„ kega I,sta kakor egoistu banko- k bese<). ^^ de|avM ^ fc| tisfik» izhaia grozno deistvo. da za- v konflikt s g 11. za k. o vol. Ljudje b"žji. greše največ Zločinskih dpianj v Ameriki liudjp m«l 10. in 20. letom starosti. Amerika se ie izpremenila v pravcato deželo zlr>č'nov. I.ani so zločini dospeli strahovito številko desettisoč. S fpm pa še ni vsp povedano. Proporcionalno štpviln zločinskih dejanj stalno narašča in se izpTemin> v pravcato epidemijo. Statistika zločinov zadniih drwt M pravi, da odpade na v«akih 100 000 smrtnih slučaiev v Ameriki okoli 8 nmoro*. Picer se to število ne more vzeti k nt «p1o«no merilo. V nekaterih deželah je nmor vsakdani! dogodek, drugod so zopet popiti bolj poredko- kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Prav zabavno bo v nedeljo, ho bodo ti tiči od daleč gledali, k-ko bodo pošteni državljani stopali n» volišče z zaupanimi iim kroglicami. TuMile si svetovati: politika je za voMVe, ne pa za one, je čestital k odlikovanju in se spomnil dr. 2erjava in članov Narodnega bloka, ki edini so se spomnili požrtvovalnih gasilcev in ujih človekoljubnih zaslug. Post bno veselje je izr; Žid vsled tega. ker so prejeli gasilci priznanje od narodnega kralja, kateremu so navzoči navdušeno vzklikali. Z raznimi koncertnimi komadi, ki jih je izvajal sokolski orkester, se je slavnosl razvila v prijateljski sestanek. STRA2ISCE. Sokolski oder ponovi na sploSno želio v nedeljo, dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne Zvonim'r Kosemovo dra« mo v 4 dej. «Morje»- Pri predstavi so. deluje orkester. 315 TRItOVUK. Zadnjič j« (Slovenec* nesramno napadel našega gerenta g. Koka-Ija, ki mu očita: Službeno odpustitev obč. uslužbenca invalida Kosija, odslovite* obč. zdravuika dr. Jenšierla In premestitev sedanjib usmiljenk obč. bolnice ki nimajo volilne pravice. Bomo ie ml i 'o nastavitev drugih. Ne bomo raziskovali vo'ilcl s-ml stvsr uredili! ftKOFl J1CA: Sredo, 4. t. m teh sedanjega gerenta. ker bi se je vršil >n>eii veliko več vzroka pregledovali pri nas shod cRratskega sporazuma*. Na- j ukaze ia ukrepe bivšega gerenta, ki m vzoči so bili po večini samostojni in kle- segali preko 10 milijonskih obremenitev LJUBNO PRI CELJU. V nedelio I. t. m. in n* Svefnico se nam je s pHJnice ozn«ni'o. da se ho v nedelio dne 8. t. m. po obeh r>iiah de!i'o v tiikni?niem žop« ni$ču spovedne listke — :n sirer samo za moške, ki pa mora iT priti ponie pred« no gredo volit! (Nimamo proti temu nb česar, d* opravilo Ijudie to versko op-a« vito, svetujemo pa vsem. naj spovednika odločno zavrneio. iko bi hotel izrabljati spovednico za politiko.) POI.ZRI.A. V zadnji številki .Slovenskega Oospodarja« se e spravil znani klerikalni doplsun brez vsaketra povoda zopet nad podstarosto tukai«njeca »Sokola«, g. Ivana TomaJi£a, hotvč oblatiti s tem sokuNkn društvo. NI na^a naloga braniti t. I. Toinažiča. ker ho že sam obračunal z lažnjivo klerikalno gadjo zalego. Pcsnlci na Ijulio moramo pa nrl-bitl sledeče: Vsi udiležcncl morejo tudi pod prisego Izpričati, da se podstnrosta •Sokola, na Polzeli v nedelio oh priliki občnega zbora ni niti enkrat «pridutil», niti ni rabil nohcncea ncd^stolncea izraza. Pač pa le žigosal erdo pijančevanje, k! se je razpaslo na Polzeli ter pozival Sokole in SokoPce "a poJilvovalno ljubezen do naše rodne grude 'n zlasti do našega kralja. Vse to imenuje klerikalni podlež: »zlasti mnogo mlatiti prazno slamo«! — ?e lansko leto e napadel »Slovenski Oospodar« na enako nesramen način g I. T. In lagal, da je baje organiziral napad na Orle na tukai«niem kolodvoru, dasiravno nas zarnore dovolj Izpričati, da se je vrnil g. I. T. takrat iz nekega Izleta, videl čisto slučajno na kolodvoru neko repenčenje Orlov napram domačinom, miril na to na obe strani In preprečil vsak nadallnl dejanski spopad med mladimi vročekrvneži. Saj je razjarjeno navzoče občinstvo že zahtevalo, naj hI se orlovskim petclinč-kom na pokojnino, itd. Itd. Vse to seveda pod pa-tronanco nekega »božjega namestnika*, klerikalnega a&itatorja in na pravi pravilni »krščanski podlagi«! Kei! Sramota! »Bog živi«! Več Polzelanov. BRASLOVCE. Naš najnovejši kaplan se marljivo vežba v politični agitaciji, ki jo opralja od vasi do vasi. Vsak večer jo mahne v drugo vas ter s priznano »zgovornostjo« pripoveduje voiilccrn o čudežni avtonomiji, ki jo bodo kleri« kalci to pot baje gotovo dosegli. G. ka« p'nn in.a torej te o živahne sanic. Farani smo v resnih skrbeh, kam se naj obrne« mo. če bo komu nujno potrebni pojled« nia tolažba. Sij ne bi vedeli, v kateri vasi naj iščemo dušnega pastirja, zlasti ker je g. dekan bolehen in sam težko opravlja te težavni posel. G. kaplan zelo spoštuje polholjševika Radiča in pri vsaki priliki zatrjuje, da mu bodo klerikalci po 8. februarju pripomog.i do svobode. No, z «'.epimi» stvarmi nas tolaži g. kaplan. Kaj nas smatra z popolne bedake? Ra« diča, ki hoče povzročiti nemire v državi in nam zažgati streho nad glavo, si ni« kakor ne želimo drugje kakor v kajhi, kamor spada tudi polovica tigrovskih ko* rupcionlstov, ki so nam tako imenitno izpolnili obljube- Vprašamo g. kap'ana, ali se je v scmcniSču izučil za duševnega pastirja ali za kler. agitatorja. Pri naa bo žel malo uspeha, ker smo mi Savinj« Cani in ne kakSni zaplankani telebani iz čudotvorne Radičeve repuhlike. Naš« skrinjica je četrta. — Opazovalec U Vinpcrka. SLOVENJGRAOEC. V sredo. 4. t m se je vršila v našem mestu Jako lepa slavnost. Odlikovanih' je bilo sedem čla» nov tukajšnjega prostovoljnega gasil« skega društva s kolajnami za civilne za« sluge, !n s:cer: 4 člani z zlato, trije p* a srebrno. Zlato kolajno so dobili gg. M. Prusch, F. Pnisch. A. Pctučnik in L. Po« gorevčnik, srebrno pa F- Hirschmugl, J. Schiister in V. Lipovnik. Odlikovanja jim je Izročil po lepem nagovoru v dvorani srezkega poglavarstva g. srezki poglavar Viher. Pri slavnosti je bilo navzočih okoli 70 gasi cev v kroju ter precej povablie« nih gostov. Po odlikovanju se je vrSil pred glavarstvom defile gasilcev pred od« iikovanci. nakar so se odlikovanci, gasilci in gostie podali v lepo okrašeno dvorano hotela Goli. kjer je priredil g. sreski po« g'avar ztkusko. Pri zakuski je imel kra« sen govor g. dr. Zclezniksr, načelnik slo« venjgrsške gasilske župe, ki je odliko« vanccm čestital v imenu župe ter povda« jal hvaležnost gasilcev do domovine in vladarja, pa tudi hvaležnost do g. mini« strn dr. Žerjava, ki je v najkrajšem času izposloval. da so dobili predlagani gasilci od'ikov*n ja-TOPOLE PRI ROGAŠKI SLATINI. \ ® četrtek se je pri na« vršil obrtniški shod, ki je vrlo dobro uspel; zavedno obrtništvo »e ga je uleležllo v zelo lepem številu. Govorila sta gg. Fsblani in Vld-g,-j. Vsi zborovale! so se izjavili za Narodni blok. Razpoloženje Je zelo dobra. Te dni sledijo še nadaljnji shodi v okolici. ROGAŠKA SLATINA. Tu je bil are« tiran prcjšnil nemškutar. pozneiši komu« nist in -icdanii Radičevcc — Franc Ver« bošek — brezposelni poljedelec, katere« mu daie zavetišče posestnik g. Rist, re« stavrater hotela Union v Liuhlianl. Delal ie nedopustno agitacijo za Raditfa ter se še zagrešil zoper Nj. Veličanstvo. Od« dan ie h;| v -spore okornega sodišča » Rooatcu. Tiki so naši nemškutari, na» videzno proti Slovencem patrlotični, pri dc'u pa razdira'ni kakor vedno. Mogoče bi *c tu še kak tak našel? ROGAŠKA SLATINA. (Zlorab« vere in cerkve.) V nedeljo med pozno msšo ie p.-idigoval kap'an Peter Kovsčič. ter poziv.,a! po«!uSa'ce. da se udeležijo dne 8. t. m. volitve na strani krščanskih moi Pristavil ie. da nai pridejo vsi možje dne 5.. 6. in 7. t. m k spovedi. Seveda je p« zamo.J«I, da ho tam /'orabi! spovedenico v poV;,nc. sebične namene. Duhovniki sami skrbijo za to. da vera peša. To je niihovo lastno delo!. Kaplan Kovačič. r«« zen Maribora in polletnega kaplanovanj« pri Sv. "rižu. ni bil po svetu, vsled česar je smešno, da se t« m'adcnič drzne dati nasvete resnim možem, četudi so samo kmetie. Kljub hinavskemu zavijanju oči ter stiskanju toplih rok, smo tega raz« dirača sloge spoznali. Rilo bi treb« spra« viti tega pete'ina pod kuratelo. DOBROVA PRI ROGATCU- Voliln« gibanie je v rogaškem okraju menda naj« bolj živahno. Za volilno torišče so si ga zbrali zlasti radičevci in klerikalci, ki v bratskem ohiemn de'ajo z« »blacor dr« žave>. Korošec in Radič sta eno in isto. to je njihov« parola. Z agitacijo se posebno odlikujeta nemškutarski trgovec lx>rber in Nemec Hauman. prvi tajnik, drugi p« predsednik krajevne klerikalne organiz«« ciie. V potu svojega obraza sta nagnal« skupaj z« zadnji k'erika1ni shod za eno celo omizje poslušalcev. Se imenitneje j« bil« z republikanskim shodom bivšega »vstrljskeg« žandarja, pred meseci strastnega klerikslcs Roisa. k: meni, d« mu bodo niegovi Vi:he!movl «Str«m- brki pripomog'i do mastnih poslanskih dijet. Vse je pripravil g. Bnuman. lokal je naiel in tudi pridno bcuil pele po Logu med svojimi delavci. Toda nos se mu je str«« šno pobestl. ko je zaznal, da je «hod pre» povedan. Se težje je bilo ob tej vesti Rojsu. ki je radi varnosti ostal pri Sle« benraihu v Rogatcu. — Prihodnjič p« kaj več. kako se je g. Rauman vozil la Zet*] ter kako je v svoji vinski in voilni n«vd"šenoati zamenjal cesto a CCStnim jarkom v Vidini- (Glej šoplu tudi m 7. tfrcnU «JUTRO* it 32 6 Sobote 7. n. 192S Gospodarstvo Taksa na vozila VTTI. Dolžnosti občinskih uradov. V občinah, kjer ni sedež g reškega poglavarja morajo sprejemati prijave o aabavi te prodaji avtomobilov in fraker-»kib voz občinski uradi. Zaradi tega morajo oni voditi »register vozil* kakor je predpisan za, policijska in politična oblast va. Vsako vloženo prijavo o nabavi vo-sila mora občinski nrad preizkusiti: 1.) ali vsebuje vse predpisane podatke; 2.) al' je zax5ost.no kolkovana; 3.) aH je pravočasno vložena. Ako priava ne vsebuje vseh pred pisanih podatkov ali če ni z 200 Din kolkovana, se mora prijavilec pozvati, naj prijavo izpopolni, odnosno z manjkajočim kolekom naknadno kolkn!e. ker bi s« sicer ne smela upoštevat! temveč zavrniti. Če »e ugotovi, da je prijava v popolnem redu in da je tndi pravočasno vlo-2«na se kolki na prijavi * uradnim pečatom žigosaio in vozi'o začasno vpišejo v resrister vozil. Vato se prijavilec pozo?e. nai se s pri Vi vo nemndoma poda k davč-aemn nradn In tam nlača letno takso ali pa si izposluje potrdilo, da je vozilo let-ne takse pro«to. Da more davčni urad številko, pod katero je vo'i'o pri občinskem uradu vpisano v retrlsier, zabelo-iiti v svoi retrisfer." se mora ta števi'ka zaznamovati in prijaviti že preden »e vr-ae prijavilca, da jo nese k davčnemu uradu. Oefinit.imo se vpiše vozilo v reri eter šele. ko s« občinski nrad prepriča, da ;e letna taksa p^čana. odnosno potrdilo o taksni oprostitvi izdano. Takrat •e tudi šelfl sme prijavilcu izdati »izkaz-aiea o vo7ih>.> f'« zana.»5 ohč;n«ki nrad na pod«tnv1 svojih beležk o prijavi, da se stranka, ki se je napoti'* na davčni nrad ni zopet ssrlasila. mora obvestiti o tem davčni urad. da ta ujrotori. ali je bila letna taksa plačana, in da dalje ukrene, kar je potrebno. Pesrister vozil se vodi pri občanskih uradih po obrazcu, bi £ra >e delegacija ministrstva fina.nc v Linhliani v Uradnem astn štev. 3/1922 predpisala. Prijava o nabavi vozil se mora po naTedhi delenciie m-nistrst?a financ v Lmbl-nni z d"e 22. marra 1922 št. Bil 5T1 rPradni list St. 30/1922V naikasnee deseti drn po rrljavl predložti po sicer vse'ei s posebnim poro Šilom in prepisom registra. Ako kdo obvesti občinski nrad. da jp prodal vozilo, mora ta dotično vozi'o iz registra izbrisati tako. da prečrta ves vpis pod dotično tekočo številko, v opombi resristra pa zabeleži, kdaj in komu * bilo prodano in kie je »pravi(pno. f) Izbrisih ne obvešča občinski nrad Breskesra poglavarja sproti, temveč vsaka dva meseca mn sporoči, katera vozila so se Izza zadniera poročila Izbrisala. Obvpstitev se izvrli tako. da se pred-BoSi prenls re«?|stra izvleček) glede izbrisanih tekočih številk. Poročila o Izbrisih se moralo predlagati 1. bnnaria. 1. marca, t. maja Itd. vsaka dva meseca. . | Ako ;e bilo vozilo pTodano komu. ki j biva v okoliSti drntre občine, mora ohčirv- j tki nrad takoj to ohla«tvo obvestiti in mu izpisek Iz renat» ska. pariteta Zenta, 3 vagoni 475. Oves: baški, 1 va<»on 310 TurSčica: ba^ca. 10 vagonov 210 — 215: baška. za fehru« «r, 21 va for o v 215 — 220: za apri'*mai, 5 vaflonov 240: banatska, 7cnta. 3 va« "oni 212.5: sremsVa, 6 vagonov 215. Otrobi: s-emski, 6 vagonov 180. Ten* dene« ncprcien^na. Punaiskl živinski selem (5. t. m.) Goveda: Dogon 228 komadov. Cene v g'avnem nepremen iene napram tor» kovemii seimn Za ke žive teže notira* io v tisočih aK: voli II — 10. biki 12 do 17, krave 10 5 — 15, *'a*>a ž:vina 6.5 do 11- Svinie: Dogon 1107. Cene na bazi sredinega seima. Notirajo za k" žive teže v tisočih aK: debele svinje 22 do 24. mesne 17 — 21A STirjokl «pirm v MrT'*'««™ (fl t. m D neon Pfl svinj. Povprečne cene «o bile: pr-eci 5 do 6 tednov stari tOO do t50 dinariev. 7 do 9 tedoov stari '75 do dinariev. 3 do 4 mespce stari .to 350 dioar)»v. 5 do 7 itipspcpv st«ri P00 do 700 Din. 8 do tO m®sprpv stari ftoo do 875 Din. 1 Ipto stari 1375 do 1025 Din. 1 ke žive tele 11 °5 do 12 50. 1 mr'v<« tež° 10 n5 do 17.50 Pin. Prodanih je bilo 71 komadov. Kupčija je bila prav živahna. in v poravnalni zaderj Franca Pchmita. trgovca v St. Jerneju, na 21. t. m. ob 10. = Zlate bilance te vaIorizad!a v Madžarski. Iz Budimpešte poročajo: Načrt zakona o zlatih bilancah je že izgotov-lien in predvideva obUcatorične zlate bi-la.nee. Obenem se hočejo pod vzeti potrebne mere, da gospodarskega življenja ne bodo zadeli prehudi »tresljan. Istočasno z zlatimi bilancami se bo rešila valorizacija. = Poležal na lesnem tr«n. Visok' te čaj dinaria povzroča zastoi i-.vnza le^a. knitl naš les :e postal p^li-a? na ztina-oiih tr^iičih. Iz tesra vzroka nam le za-"o'a iako opasno kontnri>->»; zla»'i l?'i mnniia. k:er !5čp'o le« Itali a. Sponita. r.rčija in Fiript. A tnd; duma ie konznm lesa majhen. Kinih ma bnpmu povpmin-vanin pa so lesnp cpnp da':e čvrste in ne kafeio tendence nazadnvania. = IzvomlM govedine In mesa. ki hi se zanimali za zastopstvo za razpefava-n'p mesa in E"oved;np na Dunn!n. na: po-šlipio svoip natančne naslove do 15. te«ra mpsepa Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubi'ani. — Plnčevan'e žeVznH^e voza rine « če-•-? roseb^e bar'-e. Iz Bposrr^da poročalo; Finančno ministrstvo ie poVrPnilo vpn-Sanie o or«raniz.iran:ti pospbne banke ki hi izda^la čpke za p'nčevani« voz^rine in carinsi ih stroškov K->sneV> bi ta banka organizirala nl^^eva^-ie tndi pri vsot, drnirih državnih institucijah v kralVvini. Olavni motiv za to onranizapi:o Ve: da se ^manjša ohtok novčanie in da se o'aiša dolo t^ovskim krom Sr^na plačpvs-nia obsfoip v zapadn'h drfavah in so pokazala doh»-p nsnehp. Prometno ministrstvo ie dohilo od finančnp-ra ministrstva do'ični na*rt v prončavanje. = O-f-ritje nremnffa pri Krefevti. V Varandoln pri Kralieni «o odkrili 1ež>5če premora ki ima P-Kn0 ka'orij. Na lice mesta se 'e podala posehna strokovna komisiia. ki ho proučila način izkoriščanja promo^ovnika in motnost indnstril ske že!p*nUke n-o^e. ki bi se vezala no pro"o 1»a1ač- 1'žice. — St-nove!ših podh je na naiih norma'notirnih »plpznicab stnr-no 1020 lokomotiv, od katprih ie 1 KO t prometu, a 71*0 pokvarjeni. Potniških vagonov ie 2^30: od teira 11 tO pokvarjenih. Pknnno štpvilo tovom'h vagonov :e 32.200 od katerih je 11 700 pokvarvnih. — II. redovrl kn^trees frrovačkTi 1'0-wa I n-*rtiženia frvo^olka kra'Ievlne SHS. odr?an na dane 30. I 31. avmsta 1924. godine n ^eotrradu. Pod tem naslovom smo prevlj knj'"o. ki y> je izdala TrsrovsV-a zhomica v Beoirradu. — »Gosnodarskl vestrlk«. št. 2.. le Izšel 7. hof»ato vseK"no Iz raznih kmetijskih pano'«plo-atacija 56 do 59. Dubrovačk- S**! do 410, ftečerana 745 Io 755. Nihaš 38 lo 45. C it mann 6^0 rto 625. Slavoniia 58 -to "9, Trbovlje 390 do 415, Vevče 102 do 115; državni: 7 odst. posodilo 65.5 do 66, voj na Skoda 129 do 129 5. PEOOiUn. Dov!7p: Dunaj 0.0873 do 0"74. Berlin 11 75 do 11 »0. Itn Hm pešta OOSfi do 0npfi5. Palija 257 do 257 5. london 296 do 2T6New York 61 8 do 61 85 Pariz 335 do 23" 5. Praga 182 25 do 182.75, Švica 1195 do 1196. Sokol Soko'stva in javno «• i« • z vljen-e (Oif!nm"k Iz naenvnrn stnrosle rfr. P. Pe stotnika ni driiitvnem ob t. zboru Suho- In I v IJtibllani 20. laniitula 1925J Tik pred važnimi vol'Uam! v Narodno sknpšč;no ne moremo in ne ?mimo molčati. V čescave r< ke pride zakonodaja, v k;ikšne roke bo položeno vodstvo izvršilne oblasti v državi in po oblastih! Sokol si mora b'ti kot organizirani član S' knlskrga udrufenja In k<>t misleč državljan popi Inoma na jasnem, v kakšnem razmerju so si danes osnovna so-koUka načela s perečim časovnim Javnim vprašankm. Sokol mora priti v svoji notranjosti do jasnesa zaklinčka, nie-Ea duševno stanje mora preiti v krepko hotenje. Brezbrižnost za lavno iivllenle lf zreh proti osnovnim nankom Soknlstva. Marsikje se pogrošno gleda na politiko kot neko umazano, manj dostojno stvar. Zato čnjem pogosto v sokolsklh krogih napačno mnen e: me ne zanima, drugI naj se za to brigajo. V tej duševni lenobi tiči usodna zmota, ki se nad S-ikol-stvom in posameznimi društvi lahko grdo maščuje. Politika ie široka državna, socialna, gospodarska in kulturna znanost. Praktična politika ureja vse javno življenje gospodarsko in kulturno In išfe potov napredka in skladnosti v različnih nasprotujočih si stremljenjih in zahtevah stanov, gmotnih ter idealnih skupin v državi. Sokolu je politika težnja, da se prenese duh glavnih sokolsk h gesel v državno zakonodajo In v upravo. Sokolska načela naj prevevajo javno In zasebno življenje. Kako naj se to doseže, ako Sokola ne zanima to. kar se godi krog nje*a, kar te nujno h-jčeš-nočeš vle'e v svoj vrtinec? Pi litl-ki se ne moreš izogniti, drkler živiš v človeški družbi, znotraj vližave, znotraj občine. Vsak sklep občinskega sveta, vsaka naredba In zakon Je žarek, ki te v svojih rosledlcah zadene socnlnc ali gospodarsko prijetno ali neprijetno, bolj ali manj občutljivo. Vzgojen! in prosvet-ljenl Sokol ima moralne in kulturnj potrebe. Tvoja naravna pravica In dolžnost je zahtevati, da državna zakonodaja za sledule dlje ljudske prosvete In moralne vzgoje, da se državni denar vporablja tako kot velevajo soko-ska nacionalna In socialna načela. Niti pastir v visokih gorah, oddaljen gospodarskemu in idealnemu vrvenju v dolinah lu ravninah ne partiz načel? hi ras!!! svojo oetnoralnt lakoto Ako to ne uspe. potem pa je rili teh ljudi, vzdrževati neprestano nemirne in nezadovoljno razpoloženje med ljudstvom In na ta načip slabiti in rušiti državo. »Največji sovražnik naroda, ki neprestano f;loda r.a narodnem telesu ket črv, le klerikalizem. pravi Tyrš. Kar se danes v tej usoiini politični borbi naha a sredi med nacionalno in separatistično fronto, vse te male stranke itp skupine so uliežniki, ki Jih Je nezdravo osebno častihlepje ali prirojeno pomanK kame morale do načel in zvestobe Izločilo iz narodne bojne črte, ki razkraiajc nacionalno tronto In so v danem položaju bojne rezerve za klerikalizem. Blifamo se velikim odločitvam v državni politiki. Borba separatistov nI na-per;ena samo proti narodni In edinstveni dtžavi ampak obenem tud! proti načtv lom in ideji, ki so podlaga državne edinstvenosti, svobode, napredka in drža\ne moči. Udarci namerit ni od separetistov na državo so namer leni tudi na Sokol-stvo, nositelja nacionalne misli in pobor• n ka svobodne in enotne države. Sokulstvo, brani svetost svo.iti Idealov. Ne dopusti, da uniči sovrag plodove tvojega Mlletnega dela. Zmaga državne misli je zmaga sokolske m!sli. Pogum, borbenost — »šavlenka brušena...1» Godbeci odsek Sokola L poživlja vse člane, da se zaries jivu in točno udeleže more trdit! »vse to me ne brigaš. Kaj še le človek v mestih In trgih.. Neizbežno zadenei pri vsakem koraku ob politiko v tem širokem smislu te besede, ker si nositelj gotovih kulturnih stremljenj, ker si davkoplačevalec, član svojega stanu, konsument itd. Ali se moreš izogniti zraku? Podobno je s politiko, ako je ti ne maraš, te ona nu no in neprestano obdaja in buta ob steno. Bratje In sestre, mi slejkoprej vztrajamo pri tem, da nočemo zanašati aktivne strankarske politike v društva. Sokolska načela naj veljajo za vse čase, za ves natod, za vse ljudi kot si je to zamislil naš ustanovitelj dr. Tyrš. Toda tz Iyrševlh spisov jasno izhaja krepko povdarjena graja za politično brezbrižnost, apat:čnost ali celo sovražno nerazpoložm e proti zanimanju za javno življenje. Tyrš sam Je stal v prednih vrstah aktivnih političnih delavcev. Sokolstvo mora iskati politično ugoden okvir za svoje udejstvovanle. Sokolsko prizadevanje obstoji v tem, da duševno in telesno preobrazuje, po-plcmeni. Ljudje, narod so za nas snov, testo, ki ga želimo preobraziti in mu vliti naše nauke. Sredstva in metoda so-kolskega presnavljanja so se izkazala p-i nas in pri Cehih za Izdatna in na boli učinkovita. Pogrešen bi bil Izključno ideal enostranske telesne vzgoje ali vr-hunstvo ene tekmovalne vrste. Bstvn našega prizadevanja bodi, da vzbudimo v"aj>~Vpihala) v pondeljek. dne 9. t. m. v množici zanimanje za našo stvar. da i ob 55 „rj 7večer na Tabore, pritecnemo fs.,če oseb v našo sokolsko | sokolskega okrož- šolo in da Jih dvignemo nad povprečnost! " o ^ y ^ g ( ^ ljudske duševni .sti m telesnosti. £ f „ re,,ni ohSr,i 7hor Starejši bratje se dobro spominjate, s ; okroija Ljubljana II. Poleg koliko težavami smo pred vojno v stro- K 5 ih dpIe;r:itov je bil navzoč tndi go klerikalni in nemško nacionalni er ž L>lh*na h, d, VII- dusez.ali male uspehe. Le pogumni so šl • I)nevnj ^ vspbova, polea- z nami, malokater državni ah deželni | ^ ^^ Wagajni}bp?a in natelniSko--uslužlienec je mogel obleč. sokolsk. kroj, ofi]a ki w bila V7.p,& na znanje, kar je takrat pomenilo disciplinarno po- "rpijvcpm ?u)f>pe fu,5i ol^h Ijnb- stopanje proti njeinu Tedan a politika j b kpr . b,a teri. nas je vrgla iz šo skih telovadnic. V ^ ^ raz(lelitev okr„,ja Ljubljana II. hladnem poznujesenskem dežju m miazuj^ e,reilpnai tako ^ « bilo vsako smo vežbali na odprtem zasebnem dvori- I pnn(nQ nahujskanega prebivalstva kamenjan-.1 neki,(era dn,5tva ne zavedajo sv>ih Šolska mladina ni smela posečati naših do,?nf>cfi tpr na okrožia sploh ne tilovadn h ur. Pti vseh sokolskih zboro-1 vanjih je nllo navzoče strogo oko postave. da bi ne bili preveč nacionalni. — nnfj |,juhliano. Po vojni ie mogočen val nacionalizma I i;„MUn.i;h *., in državne misli maisikai podrl, kar je odgovarjajo. Najbolje so napredovat dniHva F.iuhl"ana II., Kamr.ik in St. Vii Res-ilurim srlede fuzije, ljubljanskih inp :e bila smlasno potrje-------- na ter sp vjio^pe župi Ljub'ja na L io pa po letu 1921. znova oživelo in danes jsf, j,-ovi ^jbor, ki je bil izvolien t so vsi reakcionarni elementi živahno na vzk|;kom. :e ^p.leč!: star-ista in blagaj-delu, Ja zopet vzpostavijo staie čase. Injk. hr W!!ko Kia[>ež.. Ljubljana II., pod-M'treč predvojno dobo In sedanjost,' 9tar„s,n. j,r. Potočnik Kudi .Kamnik, taj-moramo neizogibno priti do naslednjega riik. f,r Kel>er Herman, Ljnbliana I L. zaključka: Nujna potreba za Srkolstvo r,ajvirjk jn revizor: br. Košak Milan, ie, dj ima v narodu in državi ugoden n. načelnica: sestra Lampio okvir za svoje udejstvovanje, ako nai ^ irmn |.jubllana II., prosveta: br. Mire-delu sledi soiazmeren uspeli. Ugoder. ,1:lv Ljubljana IL ■ kvir pa daje Soknlstvu edino pruva na-iionalna 1n napredna polivka, kakišno 'nora Sokolstvo v prid svoji orginlzati.il :n svojim njčelom pomagat' ustvarjati. Kdo ie resničnost tega izvajanja bolj iridko občut!l na lastni koži kot baš Sokol I.? To mi daje tudi povod in opravičenost, da ob tej priliki točneje povda-rim svoje stališče kot društvenega vodje k politki. Izročite neomejeno politično moč v obč:ni in državi našim sovražnikom In v neka! mestih se bodo šopirila razna klerikalna druitva na Tabora. Ko je bila občina v kleri komunističnih rokah in ko .ie vladala v Beogradu Sokol- Šport Drsalne tekme 8. t. m. — Prvenstvo Jugoslavije. Ob ugodnem vremenu se vrši jutri, v nedelj" na drsališču Ilirije-ob Celovški cesti tekma v umetnem drsanju za prvenstvo Jugoslavije in .priključno nanjo senlorska tekma z nekoliko lažjim programom. Drsališče Je bilo zadnie dni v jutraniih urah uporabno, kah in ko .ie vladala v Beogradu Sokol- kaf jn tekmovaIc, povcčini Izrabili za stvu sovražna klerikalna stranka z Slo- trenine Ako ostiine ,e-niorjev, ob 9. obvezno drsanje za prvenstvo: najzanimivejša točka programa, prosto drsanie obeh skupin, sc prične pri bllžno ob 10. uri. Nogometna S'krila IVrile. V nedeljo, ob ug' dnem vtemenu ob 15. tren'rc na Igrišču. Sestanek sekcije v 'pondeljek, 9 t. m. ob 20. v Prešernovi sobi restavracije Novi svet, Ciosposvetska cesta. vadišia so nameravali razlastiti in potegniti cesto picko tega. — Bratje, na teh primerih vadite, kako blizu sloji politika Sokolstvu. Brez zaščite od oblasti je uspešno Sokolovanje težavno. Brez sckolskega duha v večini naroda ni nacionalne države. Danes se bile usodna borba za državo in proti državi: na eni strani bojna črta za narodno po-mirjenie, gospodarski napredek, za ureditev notranjih razmer, kar potnenja obenem moč države na zunaj. To je bojna črta za napredek ljudske prosvete, vzpostavitve motale, uničenje konfesionalnih <-ene, ...... — -- ----- - in plemenskih strasti — za narodno in I polno, '/.ato, kdor hoče biti po ceni oh"t, ... k" ■ •______ a —S . 1. m__*__X.. I. I.. ..1 !»' Vaam *4tA Poslano Celjanom! Ker ta Košiomaj se nikakor noč« udali, začel ga je brivec. Faček »strogo* nadzorovati. Vsako nelice. Ape'uiemo pa na zavednost ob. I nje o davkih. G. Cimerm.-in je žel za svo-' gajniškem gospodarstvu. Za izplačila ia čanov rolilccv, kateri vidijo v Narod-i je izborno strokov njnSko predavanje ubožnega zaklada ni nobenih potrdil, nem bloku spas in ponos države, da v ne- i splošt.o priznanje P; prednvauiu pa je rnvnolako manjkajo potrdila za nekatera deljo 8. februarja oddajo svoj glas Na« i razvijal svoj program »r»7k> kandidat g.: izplačila iz obč. blagajne v l. 1924. lz prej. rodnemu b'oku <2 skrinjica). | Zebal. Navzoči so kar strmeli in niti na- šnjih let pa sploh ni nobenih potrdil DEVITA MARIJA V rOlJTJ PRI sprotniki niso mogli najmanje ugovarjati, in pobotnic, menda so jih vsako leto IJt'BI .1 ANI. Na SveČnico je izročil g Splošno se sodi, da bo Narodni blok do-; sproti uničili. V blagajniški knjigi tudi dvorni svetnik dr. Ferjančič v sprems'vu bil v naši ohčini veliko *'evilo glasov. ' niso vknjiženi vsi zneski, katere je pre-ZGORNJA SISKA Volilni hoj t naši "rezkecn S nadzornika Andreja Skulja Volilni shod je uspel najkr.-sneje In za je! župan kot obč doklade. Koliko manj-ohčini je izredno živahen Naoredna tukajšnjemu vpokojenemu nadučitelju nasprotnike |>ornzno Predsedoval mu je kn, bo pokazala šele natančna preiskava, fronta Narodnega bloka ima ugodno no. P™"™1 KnvČiČu visoko odlikovanje sv »ol. upravitelj Mararol Tudi v na5i ob- za katero je zaprosil novi gerentski so-zici o. ker sc volVci prav dobro zavedajo ^^,!v<, V *°bi okmšeni s cvetjem in čini so se že marsikomu odprle oči. le »vet. To so bili menda dovolj tehtni v»- p'*njem. seje zbrala mn-žiMi domačega samostojni drvijo slepo v prepad s »vo- roki. da je g veliki župan na zahtevo ae uč le!je. — Omenjena gdč. Hanova je t «! n. 1• Si.I t Ulrannim! KlMAil S. fllori a/111 1'piilnhi I n nnKnnnAn I n....« Vilipinti 2 n liinnilmi. • z glavo skozi zid oponirali in protestirali Vodilno besedo imajo seveda p,-i tem nem želi vse ostalo učiteljstvo še nismojde'u klerikalci. Zasuhiili pa so tudi sa. žitali o nikomur. V čem pa naj bo nena-; mostojfteže in nekaj socialistov. Tako »o navadnost gdč. Ilanove? Ona bodi vjnava ili na naš javen shod pretečeno ne-šolo, kakor druge učiteljice, uči ne bolje dcljo in a kričanicm dokumentirali in ne slabše kakor druge, sicer pa se v j svojo o'ikstnost in dozorelost. Najb-ilj so ničemer ne razlikuje od drugih učiteljic, ( se v tej stroki izkazali kerikalci. Ker p.-t nizven v tem, da je skoraj ves »voj raz- j s svojim nastopom niso dosegli povoli« red zapisala v Orlice in v podobne kleri- j nega uspeha, so sklicali svoj javen shod kam« organizacije. V tem Je vse njeno za Svečnico. hnteč s tem popraviti svo^o občinski odbor. itd. Z iskrenimi beseds-i slnri šoli. l'ri«lohil ni nobenega, černvno Sitarjev in župnikov rog, pa vemo mi mi je čestital g. dvorni svetnik »ta»-'jen-1 je bil aranžer slioda in ae:tarije g plan- kriški ohčinarji. Zato smo hvaležni g. ctt na njegovem odlikovanju In našteval ko Rotar drž. uradnik pri finančni dele-1 velikemu županu, da nas je rešil te težko vse njeenve vrline, ki ga dičljo, ter mu gnciji v Ljubljani P:-metnl volilci bodo more. ter poveril vodstvo naše občine g. na to pripel o llikovnnje. — Šolski upra- pokazali figo v Koroičevo »'■rinjiro In Anionu Oraniču, možu — poštenjaka, w toii h va lisa no in do smešnosti (mvzdign-vano (materinstvo*. Kar ae tiče vneme xa šeii in vestnosti, moramo potrditi, da je gdč Hanova dan za dnem ostajala do 7 ure zvečer v šoli in še dalje, toda vemo da tedaj ni olrok v razredu, in njeno »materinstvo* Je Imelo kruto malo p<»*la. Vemo pa tudi. da Ji je « teh uricah delal družbo vedno in redno g. vodja Štrukelj. Tedaj nit »e nebahaite, gdč. Hanova, z neko materinsko skrbjo za otroke in t vestnostjo in vnemo za šolo, v prijetni družbi vsak rad posedi v uradu preko uradnih ur. Slvnr je f celem fa-le: G Štrukelj hvali edč. Ha novo. ona pa njega, sicer pa ga med tovariši in tovarišicaml ni, ki bi bil navdušen ta ta čudni par. hlamažo. Tudi naši pristaši so sc fla hoteli ude'ežiti. tod* bojazljivi voditelii so se izgovarjali, da imnio le zanpoi šesta« nek za povabljene pristaše- Mislili pa smo, da bodo slavni voditelii na ? up-nem shodu vsaj nekaj povedali, zs k:ir so sk'ica!i ljudi iz ccte občine, a tudi tcija ni bilo. Klavrni govo-nini so se vrstdi tako hitro, da je njihov zsnpni sestanek trajal iedva pol ure. dasi jih niso mot'li ne pristaši Narodnega bloka, ki So bi!i navzoči in ne navzoč« policija. Glavni govornik, uslužbenec klerikVne Gospodarske zveze. g. Anton H;ibnik. je pred-laual. da naj navzoči vo'ijo kakor kdo hoče. samo da nobeden n" vrže k-og'ico r žerjavovo škriniico. Hal se je menda n rujno kapljico v Z%ezi. Govornik sn vitrlj V Mil-etiČ je čnstital stavljencu v vrgli kroeliro v drU'»o skrinjico Itotsrji imenu učite!istva. Spondnjiil »e ea ie kot pa naj ostanejo *e nadalje republikanci, moža. ki je deloval vedno v dobrobit Jote. • k»r -im nese. kot človeka prave čtovečno«'i. ki hrani KAMNIK. V četrtek »o »klicali v Kam-v ««-h) pl^meni'0 dušo do hMJniesa. dnSo niku »hod NSS-arji Na «ho.ln pa sla bila odpuščanja in priz-miišanja. Ravno ta du- samo dva pri--lnša in to: od|>oa|anra Iz mu je naklonila toliko prijateljev, ki l.iuhljane. Svetujemo Vam. da ost.inete jih ima v resnici. Slavil je slavljenca kot . raje t I.juhljani In hranile denar, da bo- vzornem delavca na feutturnetn In pro-»vetnem polju, kot najbotiSeea očeta tvoji drufini, s kn'ero ga veže vedno prava ■četovska ljubezen — Učite!] Fr Tro«. ste Imeli za brir.trance v pondeljek, kajti bo pr^rejlen mrfčrk. katerega im»mo zaupanje, da bo s po m«, čjo v gerentski sosvet imenovanih mol vodil naše občinske posle nepristransko in pošleno. Poskrbeti hočemo, da t bodoče ne pridejo nikdar več na krmilo ljudje, ki jim je korist občine deveU briga, glavno p« lastni žep in dijeto. POLZELA. V tej volil ll borbi nekaj za kralek čas in v ilustracijo klerikalnih kandidatov. K nam se je prišel predsta. KRI7E PRI TR7.IH!. Kamen *e nem ' vi' »vojim brumnlm dušam dr. Hodžar U Je oii-1<"!iek ie bil v prolpst proti 'lela. ki t»a le fzkamvat o-fP-ovanec v ! razpustu odbora skllean shod. katereira n*|roČjl mer! r«<-m občnnnm. ki »o bili I pa «e je udeležilo k?d malo občanov; pre-»koraj večinoma njeeovl učenr). — Iskro- j -M»ro porouno le vo-lje. ki »o »torlti v»e. \ Ijanski klerikalci volili prvo skrinjico. no nnvduSenJe je sledilo Čestitki domuče- . da nns oško-tiij»-jo. Na sltodn ao tkul-dl . --— ga g župnika Milllerja Dasi napredn^ca i hujskatl toper vlado, ki je »»dala ta (r,lel dopise tudi na 5. strani.) Celja, ki želi »topiti v junaške vrste vora je prišel do sledečega zaključka: Prvi je bi! Bog, naša skrinjica je tudi prva. kdor je torej za Boea, naj voli prvo skrinjico! Amen.* Ljudje so se pričeli muzali In premišljati, a!< je mladi doktor teko neumen, ali pa ima zborovalce ta tako neumne. Radovedni smo, če bodo na podla si gorenjetra zaključka fudi !iub- jSmB/Ur*TjBs ■j Jr* Nr * ' .'.v'«^.' tfhfal Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne In socialue namene občinstva, vsaka beseda TO par. N a J m a n j ti znesek Din 5*—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega znaCaja, vsaka beseda Din 1*—. Najmanj*! znesek (tln 10—. Kože tflTltk to 'ih ««|r*». i ll.lc. »lir. -tihurlr«. p-ilh-n i li<1 kupil* i-o n»j«l»Jit> dn.-nil) r*Duh Pfitr S»tn*«». t .inMJana. Krli.«ul»k» tal It. T. ti" Conversatlon is En«tl*h or Frcnrb I vtati. — Leitera ta Upravoittvu .Jutra", uad»r ^jlr". 2812 (dobe) Prvovrstno Sleparico •I>re]mc takoj JuSku Bletn-maua. Puljaaaka ceata 13. I'!»ča dobri. 2606 Zastopnik« alt castopnlce. lamo aolldne, a pruvitijo a« isčo >a razpe-čav^nje duliiolcioOt:>fa blu^a. Ouakutatl treba aamo pri-valu« atraDke, ilaatl vile, kulti«, aaimiurlje iid. Ho-Budbe t referencami na opr. -Iatr»- pod „Dober 2as!u- *sk". 2aiS Trgovski pomočnik dobro Uveiban ielemlear. a« »prejme. — Plamene p-aiudbe pod . Zeieziiluur'« na upra\o »Jutra". 2Si«6 U£e s« ta n ca zmotna steno^iafije, Rtrn epi*ia, aKievnokeira. ariMih i vaškega in nrm- škega jeeik- v večje mesto aa Štajerskem Ponudbe s sliko, ki »e vrača, na A lom i Com pany. Lioldiana. poj ..Inteligentna moč" Učenec • primerno iolsko tanbraabo. »• »prejme pri A. SuSnlku no '»"t0- Naatnpt labko la-Ljutilj«n», Z molka cmu 21. i ko'- ~ P"<"»db« na npra»o ..Jutra" pod ilfro ..MunJIt (iščejo) Vpok. žand. narednik samec, 2ancal)lt ln *e»ten. uee aluib« kot tmn^ul ali poaojlliil^ul alusa. paznik a!l kaj alitnesa. Ponudi-* na upravo ..Jutra" pod difin ..Mariji« 3". 2T06 2 marljivi prodajalki špecerljake ali medan« atro-ke. ISčela alužbu. — Cenjtne ponudbe pod ana^ko ..Uobrt moči" na podruiuico .Jutra' v Celju. 1183 Izurjen knjigovodja ■ petletno banCno • trgortko prakao. vešč tudi korvsi>on detive, Ifi^e primerno atuib«- VjrciUun? Radi prezidave a* prn.la ca IJ-0 m* remen'n* a-ieSne npeka. atreSnl atol (1 e. pf.|Miliii>nia di-t-er». neka) druK«aa atatbnrsa l*«a. aurala l**«n* atnpnlr*, al*-klen* preerad* lld. Oali-riatl J* na lt< n mrata. Naaio« t upravi ..Juira". S7S2 Moderno spalnico ta 6reSfit»*eaa leaa. popolnoma noto. fino l/delario. l-filtlIruDr*. ae pindn pn zelo ntrkl ceni. Naalor t upra>l ..Jutra". Siini Žagarja in mumiji« 1366". 2U27 »a »enecljankj (gater>. do- PoStreŽn'Ca iŠ{e mCSta Jro Jaurjeneaa. I te« Joaip 1 aa popoldan. Naalo« J« po-Bortsek » Litiji. 28at I alatl na ui-ravo „Jutra" pod ..Hoatretulca". 28dB Brivski pomočnik «r»ien. priden ta po*ien. hl-tar delavec, Slovenec, ae apreln.e lako) ali nalkmnej« 18. fehr. PoaleiJ la brana brej večerje » biki. Iteber-ulk, Trbovlje i. 2874 Inteligentna gospa i It dobr* hIS*. prlilna goapn-; dlnja, ki tu a dobro kilhatl. . l*Ce meata g-n-podinje k «a-■ moatojnenin suspodu. — Na plačo a« ne ozira. Cenjene ponudbe na npiavo ..Juira' pod „Dobra gospodinja'-. 2901 Restavr. blagajničarka t»Wlelno prakao. teli meata Naalov por« sprava „Jutra' 2872 Zlate poročna prstane prodala la l»delnj* po meri. par nd |t>n lun naprej Juu ko Perninta. *la'nr. Spodnia Slftka. JemeJeva roala Si. S7 - V salngrl M d I druea k-ivralna tlatnina lu »r.l.r-nI na. 2|M2 3 pletilnl stroji akoraj nn*l. tt. 8. a* ugodno predalo. Naalo* pove upru-a , ..Julrn". 8027 j Perje ! kokott« (n*l* m gnajt pob 1 »*r r«AJ* odda*a vsakr mno fto«1 po amertilb cenah ».rd j »a E V aj d a. Cakov«e 188? B. N. G. Caleiitator i a»r«J 7» aMievanl* In od«ie vanie. skorat oov. ae uaodno pri,da. Ogleda M ga « npr. ..Jutra". 2826 Več spalnih oprav hrantnttb In orelmtlb ter neka] pl.alnib mis. prodam |m nl/kl renl n^leila ae pri ii 11 / n 11 u Ju«. K-iiniku « Zc SlAkl 61. (iramofon • SO plufainl, prodam n 150 (>in. latotako prodam opravo ta apalnim lo u-I(hJ polii&i\a Iz m-iik-aa ie.a Jakoh Star*, ujltar. Moli. Cečujli a. 28«! Avtomobil 18 RP. znamke ,.W'af r\ «-seilet^n. akora) no«, ae po ugodili celil pri»la. tluli' la k lahko • gaiall g. Slupi e. l.jubijHna. 2Shl Spalno opravo polliltano. proda po »--to nizki ceni Juaip (I o I | a r, KliV-e, puAia Jetlca. 2! 18 M a r * r | * « Knnveriacljakl ! J,fr Jabolka rmrebiilem ta lakol 2-8 rzrn. dobrih In t-liavih Jabolk l'oiiiidt<* Je oa«'oviii J .terinir. Zeiiiuo, Kralmi kla o- I'23 ili*r - <1 ab»r. 8p AI»Va I Ma-.ir«r|eva nI. I Ltortaotov« ul. 12 (ia »oio> 2DI6 Treovski lokal na prometni to^ki e t.J-ih IJanl. a* Ul>» za tako| alt portiej* l*i ti odi t. tm upra-o ..Juira" |«d ,,Lokal I2?v- s: 34 Leksikon zadnj* Izdale 7 kraano »*-^»nlh S* noilh knlle ln 18 t vez kov ..tlllillolbrk iler t'U-lerl.aitiing u. dre VVin.eoa". prodam 10 ua Velika opremljena soba t 2 posteljama, a* odda a IS felu uarjetn ua UIII< »| .»•ti 23/1. l*vo. 2813 t.epa mesečna soha a« 1» d d a dvema goapodoma. event. Indl * hi a no. Na.lnv pov* »prava ..Jutra". 2*67 Uradnica i*A* *lanovanJ« * brana pri tali )«I oliHeljI * Mariboru P011 i-1l>e a pneojl po*lall nn naalov Znldarlie. Zabjek 7 LJubljana. 2817 Opremljena soha a* odda d«*ma solidnima (•••podoira — P"t»v* a* » Oorjupo«! ulici t'll. de»no 2812 Manjše stanovanje I te* mirna »iranka bret «»»r»»k. za -akol ali po.oeje. Naalo« pov* uprava ..Jutra' 29^2 Posojilo * tnealru 20 l>ln M rada dobila i;o*piidlfna. P- uoJl (mi dotovoru. Ponudb« na upr. ,Ju'ra ' p ud lllro „!li'ia poni«« iiff. 2S94 Koncesijo ta trgovino a m«S. blapom, oddam * najem. keflekLant« proaim plameue puoudb* aa upravo ..Jutra" pod toacko ..Koutealja 1387". »28 Mati vdova odda avojega ena jatl«to«aa krri ket;a. t*ofttene«a In adra-vet« alna. dobri In poiteol drtiilnl za avujena. Naaln* pov« uprava Jutra". Mesečno sobo *«*nt. 1 oskrh«. anlld«^i uradnik. Pnioidtv* na upr. ...Inira" p-itf tlfro ..Takoj I3231'. 2771 ..Juira". 2S16 Gostilna Omara za knjige tridelna froa. leno Ivdelana. ae neodn« nroda. Naalov r upravi „ J dira". 2823 0«t-»le klobuke 1 prodaja do 15. t. m. po po-1 .—-------- —ji.iv. Horvat Prodajalka dobro trarjena t Bianufak-turul atrokl. a« aprejm* takoj. — Ponudbe na opravo •Jutra' pod ..Zanesljiva 22". >870 žensko aH mlado dekle laneaij-va la adraro. *e tlt* Prod dohrl pl«>v| k majhnega otroku — uajraje Mino ------- ----------- «e» dan. Našlo« puve uprava skem podletja. — DotirodoSla •Jutra". »II !raaka «luiba. - Ponudbe te propl pod ..A. B. C. 7" na Vpokojenec a majhno pokojnino. t«ll »Uitt.e pri kukein Indualrlj- Gnepotllrja uprave .Jutra" 281U Trgovski pomočnik Potfena. ne prestara. *e ta »laino aprelm* k roanJMmu P«idJetJu (priletnemu obrt- meata na defelt » met. allrut. Potihni.« «m« Mit ! tr»o«lnl. - Zmoten j« tudi vdova alt loA*na In br«t i tnjlgovodalva. Naatopl ta-otrok. - rv.pl.* na upra»o j tačaaa« pod »aaklm 1 . ■ ..Jutra" n»S ssslfe* »P"«1*- P«riJ*m. *ia«lav po v a upr. 13«4" l*«' i »Jutra". lovlfn! ceni modlatka 2805 3 masivne spalnice ivilltlran*. or*hovo. hraaioro In JavorJevo. proda Henrik nileoe. mizarstvo. Vltinarje M. 77. ZensUj visoki čevlji It. SR-37. ae por.nl prodalo t Mnrlbom, Ciril Metodova »L 18. p. 2936 P® Jako ntvlrl rent nudim 10 vagonov sirkove slame ia eietl*. Vpra»anla na našlo*: Ivo Jerlnlf. Zenu-n, Kralja Alekaadra 17. 2932 5 plesnih oblek as proda. Ialolam s« pnao- ? Mokronmru. ** a »»»m ta vfnlarjnn o,l.la v naj.m ali pa r--ll po na-.di-l CnnI p—.da 2tfo8 Naalo« (w«( sprava _Juira" 2» iS I Dekoracije t I za veselice 1 O rlanile, čenies, koti1 joiie, konfi-ti, serpentin", lam-pijooe, zalepite za laliiro pošto in srečolo* priporoča M Tičar. Ljnbljana. Druiltom po^uatl Kufiim Prazne ,Odol' steklenice k n p s | • drogerlja Antou Kauc, alnova, 2ldovaka ul 1 60 Cepin Lepo posestvo * blltlnl Maribora, i Ilvim la mrtvim Invemarjfin, K takoj proda. Naalov * po drutnlrl ..Juira" * Mariboru pod ,.Dubl6kauoauo". 2783 Majhno posestvo M proda. «»«nt. da t najevn Polaaniia daj* pianrna dr Turnima • Mariboru, Alek aandrova ceata lt. 286« Parcela ra BOOai, ae kupi na periferiji. Ponudb« na upravo ..Jutra" pod ^Ceiia 9998". 2914 Tnrovska hiSa na promeinem kraju v Mariboru. ae proda ali zamenja velik la mofan, a« kapi. — Ponudbe a navedbo cene na za bolJSe pose.tvo. Stanova-upravo ...l.itrm" pod aoacko nj* In trgorskl lokali ao ,Tur lat 1278", 2683 takoj na razpolago. Naalov » podrufolrl ..Jutra" * Mariboru pod Stfro _Trg. kita" 28«0 ISče se soho primerno ta krojakl-n delavnic« aH .smo aprelemntco aa *ez dan Ponudil* na upr. .Juira' pod . Snatooat 13SJ" »30 Stanovanje * MariNiru. soba In knblnja lw.lr.rna airanl. s* odda ali proda po usodni eenl radi odpoinran la. Nnalov « upravi ..Jutra" « Mariboru pod ..Solu^na stran". 2937 Lepo opremi'eno soho a poaehnlm vhodom In el.k-trfno razaveiljavo, oddam takoj aolldnemn ro«.«^]. _ Naalo« pove uprava ..Jutra" 21M6 V ttpravl * Jutra* naj se dvignejo pisma poj nsale-lnjliril Alfranil: lioij«« obitelj. Crklamen. Cielana C. U.. Dobra so ■ ptHllni*. r< npun p!eio* niti aain bo... ^ Coreujc. U F ll. <»». I^-P doni, t.epa litka 19. L. D. 100. Leivra I.JutiljaoCanka M. K., Naalov I. Niljiio 3010. Ne obupaj. Natellfek. Oreal«. Po-I mlad 1104. Prnvlaija 289, I Pomv-e » »III. Romano, Slo-, »enklaja Cliarie* 8cbr«w«-tz.irjr, Spomlad 1000, Trbo«-IJ* II. Tja#a Tatjana. Upanj. O 12. VhrdaP 7,Ha Krka, Znanje In tlvlleuj«, 2«tel-nlk 14—16 tvna. Treovec Fr. K......k Prejeli piana puttoo lete/1 ? Solidna. 1486 Ci&šSa Klavir valsd ptimanjkanla proaora eeuo naprodaj. Naalov uprav a ..Jut ta'". Zamenjam elegantno, akoraj popolno«** novo kopijo za l«po plemea-ako kobilo sil pa kravo — evenL »e tudi proda. K J«, pove uprata „Jutra". »tt la trapistovski sir kn 22 Din, I* grojerski, I* tilzitskl kK 24 Dio 4*mo p. InomaKteu sir, raa-put.ija po potu, železnici ia po- /etju : Hlikmt X. Laziickj, telim« (Urr ) «ai a 100 m3 suhega lesa «/,. *, ia 1". 4 m dol cee», ue poii Ib cm »i-ritie, suiicesivna dobava. Ponudbe na 7M« R. I R. Ježefi JSBPlLor, MeIJe 101 Mesečna soba za dva ro>t>oda, ae odda v LJubljani 7 — ..Dellev u*". • »03 Prlprosto praino soho llf« go.p« t »nlm otrokom. Naalov Je pnatl«! pri upravi K»a\ir rkoro no*. ** porenl ltpo-acdl ali proda. Puma pod ..Itvrattia ftriua" Da upravo ,,Jutra". 2818 Harmonika noTa. nemtka. a« proda. — Nsslo* pov« uprava „JJira' 2902 G tre dobro ohranjeoe. kupim. — ..Jutra" pod »Prazna 1341'«. . Naalov po«« upra«a .Jutra' 2807 Koeipp Meine Wasscrknr velika Izdaja, k a p 1 n. — Tonudb* na uprav« „Julra" pod „Knelpp". 2782 Bukova drva __ napol «uba, lahko 20 oda«, aknpaj lso.ooo Din. Pla«llnl Opremljeno vilo a l«plrn *lno«radom in noanlkom, takoj prodam. — Stanovanj* ob*e*a 4 »ob«, v «111 J* velika klet in primerna aiirarrbe. — Cena ta »a« sine okrogllc. kupim Ponudb« t j poeojl ugodni. — Ve« po«« navedbo cen* franke m*Ja i JoSko 3 a g a d i a, oilzaraki JaJn raznovfUMl koatuml za i «agoa na uprav« „J jtra" , mojaier v P*UJ«. vnuo* trg MIM HM IMS.«, a. »ll Stanovanje v Mariboru •oba ln kuhinja,-a« od d« proti zavarovanem poMiJIlu. Pomidhe na upravo „Jntrn" * Mariboru pod ..Stanova-'* proti posojilu**. 2883 Zračna soba a 2—8 po*tellaml. »« t *ao oskrbo «il liret lat*, takoj alt 1. marca usodno odda. Naalo« pov« uprava ..Jutra" 2980 Onremljena soba « pmebnlm vhodom la *lek-trl^no razs**tllavo. t bi i ti n i obrrn* »ol* a* lakoj odda J—t naehantg. Našlo« p»*» ^ 2020 «pea«a JMI*" SivcM Nafel se Je pes iortke paame (p 11 Ca rt — al v, rjavo plkfa*t. Naslov J« oddati prt upr. ..Juira". 2887 Foksterler 8 m«aece* atar, ae rroda t zna-ok« vreč ik 80U Olb. — Ma'*c Maretlfi. Ljub.Jana. Woito»a ulica 13. »00 Pslca volčje pasme ss J« zatekla * «r*4o. Odda •■J N M lil h tt osrolio sipino j« i tlel ia velja s poituiso vred libO Din pri Uskemi zadrugi T Ljubljani J Za priročno uporabo priredil M. Kostanjeve« Cena 10 Din a poštni« no 11 Din. Knjiga a« naroča pri Tiskovni zadregi .UubUua ALEKSANDER. DUAA{ ZVESTOBA DOGR.OBA odpreti To sem tudi storil." „S čim, mcnseitreur?" „S tem. da mi je kralj dal svobodne roke. da ligo ali pokličem v živi jen ie. ali ji na enkrat za vselej pokopi jem I" „Kako to, monseigneur?" Pri tem vprašanju je oko lota.-inškega princa nehote sovražno zasijalo m eobesednika. „Tako, če bi pristal na to. da se na čelo tera pokreta postavi namesto vojvode de Guisa vojvoda Anžovinski..„Aha!" klikne Guise, ki ni mogel v svojem razburjenju niti zadržati tega vzklika, niti se napraviti mirnega, marveč se je kar videlo, kako mu je kri jezno zaplata v lice. „Dobro!" zhšepeta Chicot. „Kakor dva psa se bosta grizla za to kost!" Ali na veliko Chicotovo začudenje se oglasi vojvoda de Guise: „Dobro, dobro.., zelo spreten politik ste, vojvoda, ako ste s tem uspeli!" In glas mu je bil pri tem vseeno miren. Obvladal je prvo razburjenje in je zopet hladen računar. „Da," pritegne Anjou, „vse okolnosti so mi diktirale takšno ravnanje. Sicer pa še ni nič gotovega dogovorjeno, dragi moj vojvoda, in jaz nisem hotel končno pristati, dokler se nisva povsem sporazumela in dogovorila midva." ..Zakaj, monseigneur?" „1, zato, ker še ne vem, kam vse to vodi!" »No, vam pa jaz povem, ne kam to vodi, ker to ve samo bog, ampak v koliko bi nam kaj takšnega moglo koristiti Liga je vojska. Jaz imam v roki prvo vojsko, armado. Moj brat kardinal ima v roki cerkev. Sedaj je prav, da vi prevzamete drugo vojsko, ligo. Lcdinjeni in složni bomo tvorili moč, kateri ne bo mogel nihče odoleti, niti kralj." „Brcz ozira na to, da sem jaz dedič prestola?" vpraša Anjou. „Ahat" pripomni kralj pri svoji luknjici. „Prav ima!" zbode Chicot. „Brlgaj se ti raje za kaj druzega, ne pa za košulje Ljube Gospe v Chartresu!" „Ne pozabljajte na naše slabe izglede!" ugovarja Guise. „To je morda kralj Navarski?" „Ne, ta me ne vznemirja, ker ne misli na nič drugega, ko na svojo ljubezen z gospo de Fosseuse." „Vi ne pcznate te žilave mačke, ki vedno v zasedi preži na prestol." „N?j se samo onemu, ki sedi na presfolu, pripeti kakšna nesreča, pa boste videli, krliko je takšnih mačkov in mačic, ki preže in ki bodo prišli na solnce. Tudi iz Paua bo v Pariz skočil takšen velik maček in bo hotel zasaditi svoje kremplje v n"s!" „ Nezgoda onemu, ki sedi na prestolu?" počasi vpraša Anjou in vprašujoče pogleda Guisea. ,.Ej," zašeoeta Chirot. „ta Guise pripoveduje prav zanimive stvari, svetujem ti, da se ž nj:mi okoristiš!" „Da. monseipneur," odgovarja Guise Anžovincu, ..nezgode v vaši eHelji niso redke, kar veste sami bolje, kakor jaz! Marsikedo je bil v polnem zdravju, pa je naenkrat pričel veneti, in drug je račun-l na dol? niz let, pa je že čez par ur bil mr'ev!" „<"tiješ li, Henrik?" vpraša Chicot in prime za roko kralja, kale remu ie leden zrni pokril lice. „Da. da. monseigneur," nadaljuje Guise. „*5amo snom ni te ce na nesrečo, ko je Mont^omervjevo kopje predrlo rajnemu kralju oko na lovu, seveda zmlj po nesrečnem naključju, ali vendar predrlo. In spomnite se na boVzen rajnega Pranja II., v ušesu.. , baje mu je kanila v uho nekakšna kaplia." ..Vojvoda!" zašeneta Anjou in zardi. „Pa, mopseinieur, naslov kralja že nelrj č-sa sem princa necrečr Mislite na Antona Rourbcp«kega. Pobil je po naključju f.t-el v ramo, za n:i 0"?r drureira bi to pe bila nesreča, rana je bila bhka. Niemu je bila smrtna... In razen tecra se dA ta vrs'a n-dMjrvTti. Tako ie bilo pri Ivani d' Albert, m-rieri Henrika Na vankeca. — p^dubala je neke neobičajno parfumirane roVav;re. in ie umrla. Nenričakevana nezgoda to. Gotovo ste bili nad to smriio zelo začudeni?" Vojvoda cPAnjou je samo zmignfl z obrvmi, kar je dalo njegovemu že itak mračnemu licu vprav zlobni izraz. „Mislite končno na nezgodo kralja Karla IX, ki je prejel smrt skozi usta!" Henrik III. je kar videl, kako se je njegov brat Franjo pre-paden umaknil pred Guisom. „Da, monseigneur," nadaljuje Guise, Jovske knjige, pri katerih so listi zalepljeni, tako da jih ne moremo listati, če si prej ne namočino prsta s slino.., takšne knjige so zelo opasne. Takšni stari špehi otrujejo slino, in brr!" „Vojvoda, vojvoda, zdi se mi, da vidi vaša fantazija povsod zločine!" „Zločine? Kdo govori o njih?" začudeno vpraša Guise. „Jaz pripovedujem samo o nezgaiah!" „ln kaj sklepate iz teh nezgod?" vpraša d*Anjou, ki je želel ta neugodni razpovor končati. Vse te stvari so bile zanj prav neugodne, in obenem so izražale, da Guise ni zadovoljen. „Jaz zaključujem iz tega, monseigneur, da se vsakemu francoskemu kralju naše dobe lahko pripeti slirna nezgoda. Pa tudi glavi lige se lahko kaj takšnetra pripeti, kajti biti predsednik lige, potr.eni sioraj tolilo, kaker biti kralj Francije. Sicer pa, če postanete šef lige, boste pomagali prihajajoči vladi Bearnčevi, Henriku IV...." „Cetrtemu! čuješ li, Henrik?" šepne Chicot kralju. „Hudiča! Slišim, da!" zagodrnja kralj. „Torej?" vpraša vojvoda de Guise. „Torej kaj je vaše naziranje?" „Kako hočete." ,.ln nocoj?" Nocoj? Pa. trdi to. Nocoj bo Pariz čudno izgledal. MoJ! ljudje so že na delu." „Kaj bo nocoj v Parizu?" vpraša Henrik III. Chicota. „Tega še nisi porodil ? Nisi bistroumen. N°coj se člani lige javno vpisujejo v to bojno udruženje. In s slovesnostjo, seveda. Tajno se je to že zdavnaj delalo Sedaj pa si dal poloficijelna odobrenje. Torej bedo odslej javno sprejemali člane." ,.Pobrol" pravi Guise. ,.Ne izgubljajva časa!" „Pa, na svidenje zvečer!" pravi Henrik. „Kaj, ti hočeš nocoj na pariške ulice?" vpraša Chicot vznemirjeno. .Seveda!" ,.Nimaš prav, Henrik!" „7akaj ne?*' „Nisi slišal nič o nekakšnih nezgodfh?" „V dobrem spremstvu bo*n. Bodi brez s!:rbi. Sicer pa pridi tudi ti z menoj!" „Ne misli, da sem llu!iuerot, sinko moj. Pober katolik sem, zato vstopim nocoj tudi jaz v lieo. Med znanci bom." Glasova vojvode de Guise tn vojvode Anžovinskeea sta med tem zamolknila. Odšla sta. „še besedo!" pravi kralj in zadrži Chicota. ..Kaj misliš ti o vsem tem?" „.|az mislim, da od vaših prednikov niti eden ni poznal svoje nezgode, pa naj se je tikalo u*esa, nosa ali očesa. Vi imate ve,;ko predn-st pred svojimi predniki, sire, ker svojega brata dobro poznate. Je li tako?" ,.Pa, iako je! Vrag ga vzemi. Kmalu bova vedela kaj več!" Cenjenim trgovcem Id Indmtrllcem w pri norici solidno domač« • p* d'Ct|sUo pod at|* 74-a MJUG0P0RT" na Sušakit, Uskoška o'iC3 $1.55. Fodrninlol pod'at,';a d* >ak«ko Ia Jasanloah. Pr«venici iamfi ia vsrnost kapitala s svoio imovino, oziroma nepremičnino. Ostalo po dogovoru Ponudbe sprejema uprava .Jutra* pod .Varnost lil*. tis« Najpopolnaltl S T O E W E R Šivalni stroji gšata iivil e, kroja-« in čev liano ter ta vsak da« l'roi a*M SA. Brezplačen pouk. 15 latni aaranclla. , ! Priložnosten naknp IHHlillllHIlllDHIHlIHHlI P. *or I 347a o«or I Trgovci In gostilničarji. ■ledilno iiamuno orodje * veliki i«beri nudi po najnižjih rvnah ve>etre«vin» OSV&LD OOBElO LjuMiaua. Sv. J k lu tr< SI. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nadvse ljubljenega, dobrega soproga, odnosno očeta, staiega očeta, tasta in strica, gospoda Jerneja Zajca izrekamo pre3astiti duhovščini, pevskemu zboru, gasilnemu društvu, orožništvu in vsem drugim, ki so našega blagopokojnika spremili na zadnji poti ali kakorkoli izrazili sožalje, našo najprisrčnejfio zahvalo Obrežje—Medija-Izlake, dne 3. svečana 1925. 708» Globoko žalujoči ostali. Otkrbniitvo kneza Windiscb-graetsa v Planini proda več glav lepe plemenske živine, krav in junic. Tam •• proda tndi por hramih honj za mfo vprego in por oslov po zelo nizfti ceni. Lepa prilika! Zaradi družinskih ra».m*r •e šaman J* topo po- saatvo. pripravim «a »e<-|l ubrt. trirovnio in iii-en doplaclni kapital takoi I' OOOn Din, o«tain pa po dosnvoru iu o.l ..Drait&aks rasni ora". 7«"a Dražbeni oklic. 69.'/» V ponedeljek dne 9. februarja ob 9. ari se ho prodala na javni dražbi t Mariboru, Vctriojska olica žL 11, kompletna tovarna za izdelovanje zamaškov, sirovine in razni zamaški. 'r i bi:a J I r M usii em H m 36 45'ift konj. sil. Gradbeno leto 19H5, bres ospredcieg rra'ala, »endar « plo#«»in**'o oe^jo, taienc^no aposolia >.* po?. n Cena 72 000 Olo Od Kranja. — Na taorueje pod «Soliden Etroj* ua apravnUtvo ke?a jezika in nem>ke stenoznifije se spreime tako) pri večjem industrijskem podjetju. Kaslov pove aprara «Jutra». 712a rmmtiiiMHimrinHKiitiMrHHiu M4MIUltlUllMMtlMltl(IIMIIH(limiSIIUIi = ZAHVALA.. Oh prersol io hruiki iagubi aojega Badrse Ijabljese^s soproga, očete, gr"S(X»i» Rudolfa Grobotka ni je doilo toliko imro? ao^atia, da mi nI mogoče se vsakomnr po-el*j /ahraliti l"reilT»»m mi jo dol/no-t irre»t aa mn. go-liro no udtf!etlK>, društvu Sokol ca častno spremstvu io prefcrasuo pete. kakor tadi »setn sna.icem ta priiateljem, ki so v tako mnugo-brujotm Števila spremili oejozalioega k veroeuiu počitku. Srednja vas, dne 4. februarja 1925. 700/a Sla Orobotek, roj. soproga. - Draga, T lik a, hčeri- Pozor, pekovski mojstri! V Mapibonu se d£ v najem moderno urejena, nova parna pekarna z melaln m atroiem in tiačilnico ali pa te celotna naprava proda. V primeru prestavitve (preplitve) se Im oapr&va v tovarni copat aa novo apostavlia. Intereivati naj >o obiaeju pod tKmlka prUika* oa apravnittvo «Jutra>. 674a JosiomRaikoTurk Prevateaja blata. ■pa Heijako podjetja v Lfubl:ani, aa Vldavdantka cesta it 3 Ocarmianje h Ura. prevtrma vaaknvr>tne voinie blata, kakor premora, drv tnanofaktura, stavlmeca matiria a it I.. po na m*nh cenah I stota m so tudi prvovrstni poroAal vosotrl (lnua a (uma«utiu kolasi) »u uiiasi aiikih caasb aa raipoiag«