Stroški možganskih bolezni v Sloveniji v letu 2010 Cost of disorders of the brain in Slovenia in 2010 Jurij Bon,1'2'8 Blaž Koritnik,1'3'7 Mara Bresjanac,4'7 Grega Repovš,5'7 Peter Pregelj,2 Bogdan Dobnik,6 Zvezdan Pirtošek1'8 1 Klinični oddelek za bolezni živčevja, Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana 2 Psihiatrična klinika Ljubljana 3 Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana 4 Laboratorij za regeneracijo in plastičnost živčevja, Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani 5 Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani 6 Ozara Slovenija, Nacionalno združenje za kakovost življenja 7 SiNAPSA, Slovensko društvo za nevroznanost 8 Slovenski svet za možgane Korespondenca/ Correspondence: asist. mag. Jurij Bon, dr. med., Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, i26oLjubljana Polje, jure.bon@psih-klinika.si, tel. 01 5872 264 Ključne besede: duševne motnje, nevrološke bolezni, stroški, prevalenca, bolezensko breme Izvleček Izhodišča: Motnje v delovanju možganov so velika skupina nevroloških in psihiatričnih bolezni. Skupaj pomenijo največji javnozdravstveni problem v Evropi in zahodnem svetu, saj predstavljajo tretjino vsega bolezenskega bremena družbe. Pojavljajo se pogosto in povzročajo tako akutne kot kronične okvare zdravja in upad v vsakdanjem delovanju bolnikov. O prvi raziskavi Evropskega sveta za možgane (angl. European Brain Council, EBC) o pomenu možganskih bolezni iz leta 2005 so v Zdravniškem vestniku že poročali, tokrat pa predstavljamo rezultate nove razširjene raziskave EBC iz leta 2010. Raziskava je zajela 19 večjih skupin možganskih bolezni v 30 evropskih državah s skupaj 514 milijoni prebivalcev (EU27 ter Islandija, Norveška in Švica). Z uporabo enakega metodološkega pristopa posamezne države sedaj predstavljajo njihove ocene tovrstnih stroškov. Prispevek podaja ocene stroškov motenj v delovanju možganov za Slovenijo v 2010. Cilji: Z uporabo metodologije, ki jo predlaga EBC, oceniti število bolnikov z določenimi možganskimi boleznimi v Sloveniji za leto 2010, skupne (neposredne in posredne) stroške posamezne bolezni na bolnika ter skupne stroške posamezne bolezni. Metode: Pripravljene so ocene prevalence in stroškov za naslednjih 19 skupin možganskih bolezni in motenj (skupaj preko 100 diagnoz, kot so definirane v MKB-10) : bolezni odvisnosti, motnje razpoloženja, anksiozne motnje, neoplazme možganov, razvojne bolezni, demence, motnje hranjenja, epilepsije, duševna manjrazvitost, migrena, multipla skleroza, živčnomišične bolezni, Parkinsonova bolezen, osebnostne motnje, psi-hotične motnje, motnje spanja, somatoformne motnje, možganske kapi in poškodbe možganov. Podatke smo obdelali s pomočjo statističnega modela skupnih stroškov bolezni na evropski ravni. V modelu smo upoštevali nacionalne statistične podatke, dostopne preko Eurosta-ta. Nacionalne stroške so v evropskem modelu prilagodili na vrednosti za leto 2010 tako, da so pretvorili lokalne valute in upoštevali ravni inflacije in pariteto kupne moči za posamezne države. Manjkajoče nacionalne podatke o prevalencah in stroških posameznih bolezni so nato ekstra-polirali, da so lahko z združitvijo vseh podatkov podali skupno oceno stroškov za posamezno bolezen na evropski ravni. Rezultati: Skupni stroški možganskih bolezni v Sloveniji so za leto 2010 ocenjeni na 2.425 milijarde EUR , prilagojenih na pariteto kupne moči (EUR PKM), kar pomeni 7 % bruto domačega proizvoda. Največji delež predstavljajo neposredni zdravstveni stroški (42,3 %), nekoliko manj pa posredni stroški (35,7 %) in neposredni ne-zdravstveni stroški (22,0 %). V povprečju se je ocenjeni letni strošek na slovenskega bolnika gibal med 178 EUR PKM (glavobol) in 22.045 EUR PKM (živčnomišične bolezni). Povprečni letni strošek na prebivalca Slovenije za vse možganske bolezni je za leto 2010 ocenjen na 1185 EUR PKM in se umešča v sredino izdatkov in stroškov evropskih držav. Neposredni zdravstveni stroški za možganske bolezni predstavljajo 32 % vseh neposrednih zdravstvenih stroškov v Sloveniji. Razrez skupnih stroškov po bolezenskih skupinah za Slovenijo v letu 2010 je sledeč (v milijonih EUR PKM): motnje razpoloženja 329,3; anksiozne motnje 289,4; možganske kapi 284,7; psihotične motnje 277,3; demence 214,9; bolezni odvisnosti 195,0; duševna manjrazvitost 144,7; glavoboli 113,1; motnje spanja 105,3; poškodbe možganov 93,8; osebnostne motnje 79,1; razvojne motnje 64,4; somatoformne motnje 62,7; multipla skleroza 57,7; Parkinsonova bolezen 36,1; epilepsije 35,8; živčnomišične bolezni 22,6; možganski tumorji 16,4 in motnje hranjenja 2,6. Key words: mental disorders, neurological disorders, costs, prevalence, disease burden Citirajte kot/Cite as: Zdrav Vestn 2013; 82: 164-75 Prispelo: 3. feb. 2013, Sprejeto: 2. mar. 2013 Zaključek.: Raziskava Evropskega sveta za možgane o stroških možganskih bolezni v letu 2010 temelji na najboljših trenutno dostopnih podatkih o možganskih boleznih v Evropi. Uporabljeni stroškovni model omogoča ekstrapolacijo podatkov tudi za države, kjer je na voljo le malo izvirnih podatkov. V Sloveniji še vedno nimamo na voljo dovolj ustrezno zbranih izvirnih epidemioloških in zdravstveno ekonomskih podatkov o možganskih boleznih. Zaključki obnovljene raziskave EBC in uporaba statističnega modela za oceno razmer v Sloveniji kažejo, da so možganske bolezni najpomembnejši zdravstveni problem tako evropske kot slovenske družbe, pri čemer so ocenjeni stroški glede na uporabljeno metodologijo še vedno konzervativni. Rezultati raziskave so skladni z administrativnimi podatki o splošni porabi denarja za zdravstvo v Evropi in z rezultati drugih raziskav o izdatkih za posamezne možganske bolezni, ter nižji od primerljivih izdatkov v ZDA. Podatki iz tega poročila so lahko v pomoč vsem deležnikom, in sicer tako zdravstvenim službam, zdravstveni politiki, farmacevtski industriji kot bolniškim in nevladnim organizacijam pri premisleku o ustreznosti trenutnih vlaganj v raziskave, zdravstveno in ne-zdravstveno obravnavo ter izobraževanje o možganskih boleznih. Upamo, da bodo spodbudili tudi pripravo nacionalnega akcijskega programa, ki bo ustrezno odgovoril na pereče izzive, ki jih možganske bolezni in motnje predstavljajo na različnih družbenih ravneh. Abstract Background: The spectrum of disorders of the brain is large, covering a wide range of neurological and psychiatric conditions. They have a high prevalence and cause short- and long-term impairments and disabilities, representing approximately one third of the whole disease burden in Western societies. In a European Brain Council (EBC) landmark study, the costs for 12 major groups of disorders of the brain in Europe in year 2004 were estimated for the first time. This estimate was limited in scope and conservative due to the lack of sufficiently comprehensive epidemiological and/or economic data on several important diagnostic groups. An updated EBC study on cost of disorders of the brain in Europe for 2010 covered 19 major groups of disorders with an increased range of age groups and more cost items. Revised estimates also included the new EU member states, and hence a population of 514 million people. Based on the same methodology, individual countries are now shaping their respective national cost estimates. Here we present the relevant data on estimated cost of brain disorders in Slovenia for 2010. Aims: To employ the EBC methodology to estimate the number of persons with defined disorders of the brain in Slovenia in 2010, the total cost per person related to individual disease in terms of direct and indirect costs, and an estimate of the total cost per disorder. Methods: The best available estimates of the prevalence and cost per person for 19 groups of disorders of the brain (covering well over 100 specific disorders) were identified via a systematic review of the published literature. The following range of mental and neurologic groups of disorders was covered: addictive disorders, affective disorders, anxiety disorders, brain tumors, childhood and adolescence disorders (developmental disorders), dementia, eating disorders, epilepsy, mental retardation, migraine, multiple sclerosis, neuromuscular disorders, Parkinson's disease, personality disorders, psychotic disorders, sleep disorders, somatoform disorders, stroke, and traumatic brain injury. A cost model developed to combine the epidemiologic and economic data and estimate the total cost of each disorder in European countries was populated with national statistics from Eurostat to adjust all costs to 2010 values, converting all local currencies to Euro, imputing costs for countries where no data were available, and aggregating country estimates to purchasing power parity adjusted estimates for the total cost of disorders of the brain in Europe 2010. Results: The total cost of disorders of the brain for Slovenia is estimated at €2,425 billion in 2010, adjusted for purchasing power parities (€PPP). Direct costs constitute the majority of costs (42.3 % direct healthcare costs and 22.0 % direct non-medical costs) whereas the remaining 35.7 % were indirect costs associated with patients' production losses. On average, the estimated cost per person with a disorder of the brain in Slovenia ranged between €PPP 178 for headache and €PPP 2,2045 for neuromuscular disorders. The Slovenian per capita cost of disorders of the brain was €PPP 1,185. The cost (in million €PPP for 2010) of the disorders of the brain included in this study was as follows: mood disorders: 329.3; anxiety disorders: 289.4; stroke: 284.7; psychotic disorders: 277.3; dementia: 214.9; addiction: 195.0; mental retardation: 144.7; headache: 113.1; sleep disorders: 105.3; brain injury: 93.8; personality disorders: 79.1; childhood/adolescence disorders: 64.4; somatoform disorder: 62.7; multiple sclerosis: 57.7; Parkinson's disease: 36.1; epilepsy: 35.8; neuromuscular disorders: 22.6; brain tumors: 16.4; eating disorders: 2.6. Conclusion: This EBC study is based on the best currently available data in Europe and the model enables extrapolation to countries where no data could be found. Still, the scarcity of data is an important source of uncertainty in estimates and may imply over- or underestimations in some disorders and countries, including Slovenia, where there are still no reliable epidemiological and health-economic data on brain disorders. Even though this review included many disorders, diagnoses, age groups and cost items that were omitted in 2004, there are still remaining disorders that could not be included due to limitations in the available data. The estimate of the total cost of brain disorders in Europe and Slove- nia is therefore considered to be conservative. In terms of the health economic burden outlined in the EBC report and here, disorders of the brain likely constitute the number one economic challenge for health care in all European countries, now and in the future. The results are consistent with administrative data on the health care expenditure in Europe, and comparable to previous studies on the cost of specific disorders in Europe, while being lower than analogous estimates from the US. The reported results should be considered by all stakeholders, including policy makers, industry and patient advocacy groups, to reconsider the current science, research and public health agenda and shape a coordinated national action-plan to address the imminent challenges posed by disorders of the brain. Uvod Možganske bolezni in motnje v delovanju živčevja* skupaj pomenijo verjetno največji javnozdravstveni problem v Evropi in zahodnem svetu, saj predstavljajo tretjino vsega bolezenskega bremena družbe.1-3 Stroški v zvezi z njimi nekajkrat presegajo stroške drugih bolezni in se bodo v prihodnosti še povečevali ob naraščanju deleža starostnikov. Kljub prizadevanjem za združevanje celotnega področja jih še naprej obravnavamo preveč posamično v okviru nevroloških, nevrokirurških in psihiatričnih strok.4 Poleg prenizkih vlaganj v zdravljenje je preslabo podprto tudi raziskovalno, izobraževalno in preventivno delo.5'6 V skladu s prizadevanji Svetovne zdravstvene organizacije, ki za obdobje do leta 2020 napoveduje dodatno izrazito povečanje pomena možganskih bolezni v globalnem bremenu bolezni, se ozaveščanja širše javnosti v Evropi v zadnjem desetletju lotevajo v Evropskem svetu za možgane. Leta 2005 so objavili rezultate prve raziskave o skupnih stroških dvanajstih glavnih skupin možganskih bolezni v 28 evropskih državah za leto 2004.7'8 Možganske bolezni povzročajo čustveno, finančno in socialno breme bolnikom, njihovim svojcem in širši družbi, zato lahko pri njih govorimo o neposrednih stroških zdravstvene * Bolezni možganov in motnje v delovanju živčevja bomo zaradi berljivosti v nadaljevanju naslavljali s krajšim izrazom "možganske bolezni". in nezdravstvene obravnave ter posrednih stroških zaradi izgube zdravja in produktivnosti bolnikov. Takratna raziskava je kljub pomanjkljivi dostopnosti podatkov za posamezne bolezni opozorila na velike razsežnosti javnozdravstvenega problema možganskih bolezni, saj so skupne letne stroške na evropski ravni ocenili na 386 milijard evrov. Zbrani podatki so pomembno vplivali na usmeritve Evropske unije, ki je v naslednjih letih namenila več pozornosti raziskovanju in obravnavi možganskih bolezni, ki so bile kot posebno področje vključene v sedmi okvirni raziskovalni program EU FP7.9 O raziskavi in njenem pomenu za Slovenijo so leta 2008 v Zdravniškem vestniku poročali Vodušek in sodelavci/0 Zaradi pomanjkanja zanesljivih epidemioloških ali ekonomskih podatkov za nekatere od pomembnih možganskih bolezni so že takrat zaključili, da je ocena skupnih letnih stroškov za Slovenijo v višini 833 milijonov evrov ali 2 % bruto nacionalnega dohodka precej konzervativna. V naslednjih letih je pod okriljem Evropskega sveta za možgane potekala nova, metodološko dopolnjena raziskava, v kateri so ocenili skupne stroške širšega nabora devetnajstih skupin glavnih možganskih bolezni za leto 2010 v 30 evropskih državah, s skupnim številom 514 milijonov prebivalcev.4 K zanesljivejši oceni stroškov je prispevala tudi boljša dostopnost podatkov o bremenu posameznih možganskih bolezni ob po- Slika 1: Naraščanje števila publikacij o zdravstveno-ekonomskih raziskavah v zadnjih 20 letih. Tabela 1: Skupine bolezni, ki so biLe vključene v raziskavo (s pripadajočimi diagnozami po MKB-10). Bolezen Diagnoze po MKB-10 Anksiozne motnje F 40.0, 40,1, 40.2,41.0, 4 M, 42, 43,1 Bipolarna motnja F 30.* do F 3Ü-X Dementa F 00. x do F 03 Depresija F 32.x do F 33* Duševna manj razvitost F 70 do 79 Epilepsija G 40 Glavobol G 44 Motnje hranjenja F 50.0, 50.1,50,2, 50.3 Motnje spanja F 51^647.1,47.3,47A Možganska kap 1 61, 63, 64, 67 Múltipla skleroza G 35 Odvisnosti F 10.2,113,12.2 Osebnostne motnje F 60-2 do 603 Parkirsonova bolezen G 20 Psihotične motnje F 20.0 do F 29 Razvojne motnje F S4.x 190 X, 91-X Somatoformna motnja F 46 Poškodbe možganov S 06 Tumorji možganov C70 do 72r D32 do 33, D 42 do 43 Živčnomišične bolezni: Am iot roFiCna la t« ralna skleroza G 12.2 Sindrom G u i II a in-Barré G61.0 Kronana vnelra demieliniiacijsSia poliradikulonevropslija (361.8 Multiíokalm motorična ne^ropatija 661 .B Paraproteinemlíne polinevropítije 661.S Midstemja gravis G70,0 MJilfna distrofij* <171.0 Mlotonlire motilje G71-1 Kon&enltalne m ¡opatije G71.2 Diitalre Inmlofibrilarme miopatije G71-2 Slovenija Evropa Živčnomi&ične bolezni -Možganski tumorji -Multipla skleroza -Parkinsonova bolezen -Molnje hranjenja -Epilepslja ^ Poškodba možganov -Duševna manjrazvilost -Osebnostne motnje -Psihotične molnje -Razvojne molnje -Demenca -Možganska kap -Odvisnosti -Somaloformne molnje -Molnje razpoloženja -Motnje spanja -Anksiozne molnje -Glavobol - (1,0) (1,0) ! CMl (4,6) (6.0) (10.0) IH.9) (16.8) (17.9) <2M> (20.7) (22lB) (i9.fi) (64.3) (ea.il (135.2) (i 93.0) (261,(1) i 0 100 //(636.7) 200 300 (152,8) > 200 300 Število bolnikov v Sloveniji v tisočih in v Evropi v milijonih Slika 2: Število bolnikov in stroški možganskih bolezni v Sloveniji in Evropi v letu 2010. membno povečanem številu zdravstveno--ekonomskih raziskav v zadnjih letih (Slika V zadnjih letih smo bili žal priča tudi postopnemu umikanju farmacevtske industrije iz raziskovanj bolezni možganov zaradi sorazmerno visokih stroškov in predolgih in zapletenih formalnih postopkov razvoja posameznega zdravila.11 V tej luči so novi, dopolnjeni podatki o bolezenskem bremenu možganskih bolezni še toliko bolj pomembni za informiranje političnih odločevalcev in drugih deležnikov na evropski in lokalni ravni. Izvedbo dopolnjene raziskave je omogočil Evropski svet za možgane (angl. European Brain Council, EBC). Načrtovali in vodili so jo zdravniki Jes Olesen, Hans-Ulrich Wittchen in Bengt Jönsson v sodelovanju z zdravstvenima ekonomikoma Andersom Gustavssonom in Mikaelom Svenssonom. Pregled ustreznosti epidemioloških podatkov so opravili odbori evropskih strokovnjakov za posamezne bolezni. Pri zasnovi metodološkega načrta raziskave in interpretaciji rezultatov je sodeloval zdravstveno- -ekonomski odbor, ki so ga sestavljali Bengt Jonsson, Gisela Kobelt, Linus Jonsson, Massimo Moscarelli in Martin Knapp. Namen raziskave je bil oceniti skupno število bolnikov s posameznimi možganskimi boleznimi v Evropi v letu 2010, neposredne in posredne stroške na posameznega bolnika, ter skupne stroške za posamezno možgansko bolezen na evropski in nacionalnih ravneh. Dodatno so želeli tudi posodobiti in izboljšati dostopne podatke o bolezenskem bremenu možganskih bolezni v Evropi z vključitvijo ustreznejšega nabora stroškovnih mest in dodatnih diagnostičnih in starostnih skupin, za katere v letu 2005 zaradi metodoloških omejitev ni bilo možno podati zanesljivih ocen.4 Na podlagi tako oblikovane metodologije smo pripravili podatke o stroških motenj v delovanju možganov v letu 2010 tudi za Slovenijo. Metode Ocene EBC glede prevalence in stroškov posameznih bolezni so temeljile na sistema- Slika 3: Stroški na posameznega slovenskega bolnika v Letu 2010 po skupinah možganskih bolezni (v EUR PKM). tičnem pregledu literature. Oblikovali so 19 diagnostičnih skupin, ki so združevale preko 100 posameznih nevroloških in duševnih bolezni: bolezni odvisnosti, motnje razpoloženja, anksiozne motnje, neoplazme možganov, razvojne bolezni, demence, motnje hranjenja, epilepsije, duševno manjrazvitost, migreno, multiplo sklerozo, živčnomišične bolezni, parkinsonovo bolezen, osebnostne motnje, psihotične motnje, motnje spanja, somatoformne motnje, možganske kapi in poškodbe možganov. Seznam vseh diagnostičnih skupin bolezni in pripadajočih kod po MKB-10 podajamo v Tabeli 1.4 V raziskavo je bilo vključenih 514 milijonov prebivalcev iz 27 držav Evropske unije in Islandije, Norveške in Švice. Podrobnejša metodologija zbiranja epidemioloških podatkov je bila predstavljena drugje.3 Epidemiološki odbori so skušali s pregledom virov v objavljeni literaturi določiti čimbolj realno letno prevalenco za posamezno bolezen na nacionalni ravni. V primeru pomanjkanja podatkov so prevalenco ocenili z ekstrapolacijo podatkov, dostopnih za druge države. Za validacijo tako ocenjene prevalence so dodatno izvedli še nacionalne ankete v posamičnih državah s pomanjklji- vimi epidemiološkimi podatki. Ocenjene vrednosti prevalenc bolezni za Slovenijo so povprašani nacionalni strokovnjaki potrdili kot ustrezne.3 Ocenjevanje stroškov je prav tako potekalo preko pregleda relevantnih virov v literaturi, pri čemer so vključevali le raziskave z metodologijo ustrezne kakovosti, opravljene po letu 2004.4'7 Podatkov, pridobljenih v kliničnih raziskavah učinkov zdravil, niso upoštevali zaradi nereprezentativnosti vzorcev vključenih bolnikov. Ocena stroškov je sledila načelom družbene perspektive, ki se od ožje zdravstvene perspektive razlikuje po tem, da upošteva vse stroške, povezane z različnimi viri, ki so uporabljeni ali izgubljeni ob bolezni: a) neposredne zdravstvene stroške, kot so stroški preventive, diagnostike in zdravljenja bolezni, npr. stroški obiskov pri zdravniku, hospitalizacij in zdravil; b) neposredne nezdravstvene stroške, kot so stroški drugih storitev ali porabe materialnih sredstev na račun bolezni, npr. stroški socialnih služb, namestitve bolnika in neformalne oskrbe; ter c) posredni stroški, kot so družbeni stroški zaradi odsotnosti z dela in zgodnjega upokojevanja. Pri tej oceni so sicer upoštevani le stroški, ki se jih da Slika 4: Stroški na prebivalca posameznih evropskih držav za vse možganske bolezni skupaj (v EUR PKM). Tabela 2 : Slovenski statistični podatki za leto 2010, ki so bili uporabljeni v raziskavi. zanesljivo določati s pomočjo konsistentne metodologije, ne pa težje določljivi stroški, kot so npr. družbena izguba ob prezgodnji smrti, trpljenje zaradi bolezni ali kazniva dejanja zaradi odvisnosti. Prav tako v raziskavi niso bili upoštevani stroški raziskovanja omenjenih možganskih bolezni. Pri izračunu stroškov so bili ekonomski in epidemiološki podatki združevani po načelu, ki upošteva prevalenco bolezni. Tak pristop je v primerjavi s pristopom, temelječim na incidenci bolezni manj občutljiv za letna nihanja v incidenci, smrtnosti zaradi bolezni, velikosti populacije in stroških zdravstvene obravnave. Prednost pri oceni stroškov so imeli podatki iz raziskav, F Mavrniltl lUlMlinl pndntki fJ li-m JOID 1 HDP/prtfclualtl |tFKM) ¿49621 i"ovpnpruio mneCit« plrt* [O 1.1H4 Prlmvijilnj raven cen Ijflede nj povprcije tU] l:dilkii>iJ KI m rn Ui ItH iJ ?1 pr£|*H|l* moil-jl J5.4H m lit tn f.lv tU HI< C^nmKitUT^lJit m«np 11M u< lii ut 111t 144 M Ml tiw 11.11 101 >5,50 IVIN «'»■'!* )i,:m JJflB 11 L41D i!» g.u 91,TI M^Hli m HI tn 3J.3D 11ZJ M 41 ipftreM feda 3W BI «19 341T I7J1 HMM t» 1,105 IJItl 4L4J3 »ti 139.35 314.« OUUVKJ rnjrtjfirikTUi ^tu 4JO 5.S06 9A10 B;4i3 V.« 50160 144.3! IOJHO t» i,*] lil Uit 1 11.« Ut 1 UD Vi.it Otv4M 41*,«* m*- <1 > m m Jfjj IEhH 11111 hg^nM «,(» H 1( »i ES tn t ■! Pljpi 306,411 H 111 ¡44 114* 13.11 5U9 hivr^tnf J ■ Jrj -n h H,41» m UH tSJl tli IftTi «ji T»|«l !H,K L 11 H 41 LH *» 15 JO l.*tl HO »1 9 V 14« A 31 n JJ M» hMfali M» 551 !) 13^ 1 IS <3 it [1' L 1.10 •vfc^H 3,6! t " htn 3 1:1 M) U< ti) Hf V'M'' ..t- racpaklri^» mirt DJ1 tU 4M M» J.Jft R.U i 4.1» 191. ii IJLUH |1 13,416 41 as J,»35 4M> 1» 101 ti S9 614 mjw t33 L leč trlll IV" 41 IT U' 16 167J6 1* ^¡t IttHI u» KI 13S v& 61.3S 43» LO',.14 ¡«rih >39 «i LHI ».t« JUD JJ T/ JJ.-TJj «JI *» ta 1*1 u m 1 III.HJ lit HI 14« 14 JH iN lx ^ur|jmu lUf 44,*Tt t» J.39J H* iTIB in ti 36.1» 1».I3 3U.35 Maffjmll I jrr^jli 1.501 0 JO ti.rtl J V ti« Lt.HM 10.34 f.ii 16.36 «tc.pl. il^Kni MM MO TJM M« t|Ui ti.11 ll.m 11.41 n.Tji KN* 11» I.l4t ■C* UH ijm SL7> IMI 1TS0I aun 1.056 ■1 iM7 tl.U 51 11 15 IW n« CHbmlBtinil^e i,«4 ¡,143 Ul m > ri: 141S C-5H «M Id.',] if.in h» HI un 4.4(H U.K in 53 59 3nitt ¿HtiMIflCIlAIHTVflnU iS Tlt 1.411 tMi TJ| *31 lili' UJ1 DhM — b!" UM trn 114 I5SI mi 41ST1 1 1C 5.434 JJ.M ■u 3.tse 1IJI 16.4» ti-' 3U1 rulMHtV l»«n|l 30 143 i» tjM ».0« ijjtal n.41 1B4.S3 1T3.31 ntstnje jo.ii: i» 111 1JB j.ut 4 34 51.43 64.44 * 1 L, rta KM ifij (H U| UI TM MH 1.4« *J ttM il*ii 141 «Ul «JJ 3,H» lli 1 Ml 1.1« h«i U» 10« Z iti« Ift» It» * >5J H.3I It.li 6J.11 htk^bt^tlKV. ¡UDB l->0 >»m 1» i^H 11 H 11 JO lili tl-36 IfciF^mlf lira UM* DJfr ■¿M ija 11*71 JJ.m'- iti 4.M 11 K JJ.fT 4iYKHHu!Wrtl I «Wf JllM kHOJ 4 MH 'i ibfl 3,153 i 1. mi : 51 3.11 ~ 063" 4 U VM^IU UH 3J40 UMi tlll ait 0 15 UI IIUUimt^I pdhit 3J015 431 ni M" 1.15 011 013 IJI iifrBi MI 11 m|i 5H L013 4.JE4 30.«u 36.Ml 054 3.56 m» 14. DO 1» 3.*S 3.14« 1UK Ul 04t »It mrmtfnr p^to^viTMiff^i » UM i.M IUH a ti «M UI li** «P 6VJ41FHU T * n KMl L Ml 41>41 u» ; ji Lil jo na različnih družbenih ravneh. Pri vzpostavljanju enotnega zagovarjanja interesov bolnikov z možganskimi boleznimi se lahko zgledujemo po uspešnih dejavnostih deležnikov s področij srčno-žilnih in rakavih bolezni. Potrebno je dejavnejše vključevanje zdravstvene politike v načrtovanje prihodnjih aktivnosti na področju obravnave možganskih bolezni. Zdravstveno obravnavo in izobraževanje bi morali izboljšati tako v količinskem kot kakovostnem oziru. Trenutni trend umikanja farmacevtske industrije s področja raziskav možganskih bolezni je potrebno ustaviti. Pri opredelitvi vseh razsežnosti problema možganskih bolezni so nujne nadaljnje epidemiološke in zdravstveno ekonomske raziskave na evropski in nacionalnih ravneh. Zahvala Avtorji prispevka se zahvaljujejo Martini Starc, univ. dipl. psih., za pripravo slik in tabel v članku. Literatura 1. Olesen J, Leonardi M. The burden of brain diseases in Europe. Eur . J. Neurol. 2003; 10: 471-477. 2. Nutt DJ. The full cost and burden of disorders of the brain in Europe exposed for the first time. European Neuropsychopharmacology 2011; 21(10): 715-717. 3. Wittchen HU, Jacobi F, Rehm J, Gustavsson A, Svensson M, Jonsson B. et al. The size and burden of mental disorders and other disorders of the brain in Europe 2010. European Neuropsychophar-macology 2011; 21: 655-679. 4. Gustavsson A, Svensson M, Jacobi F, Allgulan-der C, Alonso J, Beghi E, et al. Cost of disorders of the brain in Europe 2010. European Neurop-sychopharmacology 2011; 21(10): 718-779. 5. Sobocki P, Lekander I, Berwick S, Olesen J, Jons-son B. Resource allocation to brain research in Europe (RABRE). Eur . J. Neurosci. 2006; 24: 2691-2693. 6. Di Luca M, Baker M, Corradetti R, Kettenmann H, Mendlewicz J, Olesen J, et al. Consensus document on European brain research. The European Journal of Neuroscience 2011; 33(5): 768-818. 7. Andlin-Sobocki P, Jonsson B, Wittchen HU, Olesen J. Cost of disorders of the brain in Europe. EUR . J. Neurol 2005; 12 (Suppl. 1): 1-27. 8. Wittchen HU, Jacobi F. Size and burden of mental disorders in Europe-a critical review and appraisal of 27 studies. Eur Neuropsychopharmacol. 2005; 15: 357-376. 9. European Commission. Brain Research EU Funding 2009; 1-110. 10. Vodušek DB, Kos M, Dolenc VV, Tomori M, Neubauer D, Sobocki P. Cost of disordes of the brain in Slovenia. Zdravniški vestnik, 2008; 77(SUPPII). 11. Nutt, D.J. and Goodwin, G. ECNP Summit on the future of CNS drug research in Europe 2011: Report prepared for ECNP by David Nutt and Guy Goodwin. Eur. Neuropsychopharmacol. 2012, 21: 495-499. 12. Hren K. Bruto domači proizvod, Slovenija, 2010. Statistični urad Republike Slovenije, 2011. Dosegljivo na: http://www.stat.si/novica_prikazi. aspx?id=3765 13. Grošelj S. Plače, Slovenija, 2010 - končni podatki. Statistični urad Republike Slovenije, 2011. Dosegljivo na: http://www.stat.si/novica_prikazi. aspx?id=4161 14. Marn S. Izdatki in viri financiranja zdravstvenega varstva, Slovenija, 2003-2010. Statistični urad Republike Slovenije, 2012. Dosegljivo na : http:// www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4776 15. Pečar-Čad S, Hribovšek T. Ambulantno predpisovanje zdravil v Sloveniji po ATC klasifikaciji v letu 2010. Inštitut za varovanje zdravja RS 2011. 16. Marn S. et al. Ekonomsko breme zdravljenja v Sloveniji 2005. 3. konferenca od podatkov do informacij v zdravstvu. Bilten, Inštitut za varovanje zdravja RS 2007; (23). 17. Anon. Cardiovascular diseases. WHO, September 2012 . Dosegljivo na : http://www.who.int/media-centre/factsheets/fs317/en/index.html 18. Olesen J, Baker MG, Freund T et al. Consensus document on European brain research. J Neurol Neurosurg Psychiatry 2006; 77 Suppl 1:11-49. 19. World Health Organization. Mental Health: Facing the Challenges, Building Solutions. Geneva: WHO, 2005. Dosegljivo na: http://www.euro.who. int/document/E87301.pdf 20. Murray CJ, Lopez AD. Alternative projections of mortality and disability by cause 1990-2020: Global Burden of Disease Study. Lancet 1997; 349: 1498-504. 21. World Health Organization. The global burden of disease: 2004 update. Geneva: WHO, 2008. Dosegljivo na: http://www.who.int/healthinfo/glo-bal_burden_disease/2004_report_update/en/