359
Naši dopisi.
Iz Rusije 28. okt. ?/.*) — Poleti sem popotoval po široki Rusiji, da bi spoznal resnične želje in pravo mnenje Ruskega naroda glede Turške vojske, ker sem želel čitateljem „Novic" sporočati iz Rusije čisto resnico, ne pa domišljije, kakorsnih so drugi časopisi navadno polni. Že takrat, vrnivši se s popotvanja, sem pisal, da Ruska vlada ne izpolnuje želje in volje svojega naroda.
Ona je naredila dva groba pogreška, pred katerima jo je narod svaril. Prvi pogrešek bile so premajhne armade, katere je poslala v Turčijo. Nasledki tega pogreška so ti, da se je vojska zategnila v jesen in do zime ne bo končana, dasiravno bi je bilo prav lahko že poleti konec bilo. Glede tega pogreška so tukajšnji domači fpolitiki dvojne misli. Eni mislijo, da ta pogrešek ni pogrešek , ampak politika, in sicer na občni blagor Evrope, ker le tako je bilo mogoče odvrniti veliko Evropejsko vojsko, češ, da čez zimo se bo vroča strast v Angliji, v Franciji, v Magjariji in v drugih kotih Evrope ohladila, in cilj bo dosežeu brez Ev-ropejske vojske. Drugi pa mislijo, da pogrešek je pogrešek, vendar je odpustljiv zato, ker gledč Turčije se je ogoljufala sploh Evropa , mi posebej smo se ogoljufali le gled6 Anglije in sicer ne na našo škodo. Mi res da smo zgubili nekoliko vojakov več, kakor bi jih bili, ko bi bili prijeli Turčijo z začetka z vso silo; al zato smo mnogo dobili s tem, da je Anglija med tem do nazega odkrila vso svojo perfidijo in zgubila vse spoštovanje poštenih ljudi, tako, da pri sklepanji miru nihče ne bo gledal na to, česa Anglija želi; buldog ba sicer lajal, vendar nazadnje podvivši rep pod noge bo le cedil z jezika penaste sline.
Drugi pogrešek je preskrbovanje armade. ,,Naše intendantstvo umirajet spravedljivoju smertju spraved-ljivago" — govori Rusi. Vlada z začetka vojske je imenovala generala Arensa za glavnega načelnika pre-skrbovalnega urada. Arens pa je hitel narediti pogodbo s kompanijo obstoječo iz trgovcev Kogana, Gorvica, Gregera in drugih judov, katerim se je vlada zavezala za preskrbovanje armade plačevati dve tretjini cene v zlatu, le eno tretjino pa v papirji. Špekulacija židovska je bila prav židovska. Oni so si najeli agentov, kateri so za papir nakupovali v Rusiji po prav nizki ceni najslabše produkte, a milijone Ruskega zlata so pošiljali v svoje zagranične palače. Ta židovska manipulacija je šla izpod rok tako dolgo,   dokler   sam   narod  ni začel
*) Naznaniti Vam moramo, da tehtni Vaši dopisi tako hudo za kožo segajo Ljublj. Mohamedancu ,,Tagblattu", da Vas ne išče na Ruskem, ampak tu v Ljubljani ali blizo kje«.
Vred.
360
vlado strogo svariti, zakaj ona z dragim zlatom plačuje gnjile in prhi je produkte, tako, da armada bi stradala, ko bi je sami ne preskrbovali, a valuta med tem pada in pada brez konca. Ta glas naroda je vladi nazadnje, dasiravno pozno, odprl oči. Preiskave so se začele in podvizale, zavrglo se je sto in sto tisuč pudov prhlega sena, gnjilega ovsa, pregrete moke, pokaženih suharij — ali goljufije niso nikjer našli — vsi so poštenjaki — Arensa so odstavili samo zavoljo nemarnosti, zidom pa so veleli namesto zavrženega preskrbeti dobro blago.
Narod s to razsodbo ni zadovoljen. On nikoga ne tirja pred sodnijo, vendar tirja in tirja, da naj vlada raztrga pogodbo z Židi ter produkte prejemlje iz rok samega naroda. Armade bi se tako preskrbovale z zdravimi produkti dober kup, vladi bi ne bilo treba z dragim zlatom polniti židovskih mošinj za nič, valuta bi se skoraj popravila. To je sploh mnenje občestva. V časopisih v uvodnih člankih se o tem redko govori, tem več pa se tiska vsak dan pisem od privatnih oseb, katere svetujejo z odkritosrčno besedo vladi, naj le potrka na duri naroda in odprle se jej bodo z veseljem; narod hoče rad žrtvovati vse, kar ima, da bode armada oskrbljena z dobrim živežem dober kup.
Da se z Rusijo vojuje prav za prav Anglija in da Turški vojaki so tako rekoč fingure na Angleški šahmatovi deski, se nabira čedalje več dokazov, med drugimi tudi ta, da Anglija skrbi kakor za živež tako tudi za obleko svojih figur. Zadnje tedne so se priklatile v Rusijo cele trume Angleških agentov, ki so po visoki ceni hiteli pokupovati kožuhovino, posebno ovčjo, se ve, da za Turško armado. Naša vlada je te dni prepovedala iz Rusije izvaževati kožuhovino. Angleži se bodo tedaj morali kam drugam obrniti, da oblečejo na zimo svoje Turške figure.
Te dni smo čitali čudne telegrame: „Iz Fila-delfije. Angleški parohod Walker je odplaval iz Njuga-vena v Carigrad s 2000 ton vojnih reči za Turčijo, vrednosti skoraj na 2 milijona dolarjev. Angleški parohod Middleton je ravno prišel iz Glazgova v Nju-gaven tudi s tem, da bo prepeljal vojnih reči enake vrednosti v Carigrad." — „Iz Pešta. Ogerska vlada je konfiskovala kot vojni kontrabant železnocestne šine, katere je Ruska vlada kupila v Nemčiji ter čez Oger-sko odpravila v Rumunijo." So li to pošteni neutralci?! Avstrija se ne more osvoboditi Magjarskega jarma, zato jej tukaj skoraj tako malo zaupajo, kakor Angliji.
V Kronštatu so 17. oktobra postavili na stene trdnjave nove topove, med katerimi nekateri tehtajo po 3570 pudov in mečejo krogle po 32 pudov težke z začetno skorostjo 1560 čevljev ter na daljavi 500 sežnjev prebijajo najbolj močne bronenosce (železne ladije), kar jih je do zdaj znano.
„Turkestanske Vedomosti" sporočajo, da je Kitajska vlada prepovedala po vsem cesarstvu, p uši t i opium. Kdor prestopi to prepoved, bo po postavi obsojen v težko ječo na tri leta. To postavo je izdala Kitajska vlada, ker njeni poslanec v Londonu jej je sporočal, da zdaj je za to pravi čas. K temu sporočilu so priobčile „Moskovske Vedomosti" sledeča prašanja: „Ce je to sporočilo resnično, bo zanimivo slišati, kako bo Anglija pogledala na to Kitajsko postavo, ki bistveno zadeva Angleške interese v Indiji, kjer je vsa finančna sistema osnovana na osirupenenje Kitajcev z Indiškim opiumom. Ko je pred 36 leti hotela Kitajska vlada z enako postavo obvarovati svoje državljane Indiškega strupa, jej je Anglija odgovorila z vojsko in si je z orožjem dobila pravico, ubijati Kitajce z Indiškim strupom vimenu „Angleških interesov"! Bo li postopala Anglija tudi zdaj ravno tako, ali pa bo primorana položiti prst na usta, ker mora skrbeti za to,
da   se   pokončajo Turški kristijani  ali pa ostanejo pod Turškim jarmom tudi v imenu  „Angleških interesov?"
Z Dunaja 5. nov. -— ,,Kopitarjev komers" ali prav za prav Kopitarjeva slavnost izvršila se je „iz-borno". Tako piše dopisnik z Dunaja v 251. listu „S1. Nar.". Brez ovinkov smemo reči, da se je g. dopisnik v preveliki navdušenosti nekako prenaglil s tem izrekom. Nam je v vsem le resnica na srci, zato hočemo nekoliko izpregovoriti o Kopitarjevem komersu. — Petje je bilo večidel dobro in ubrano. Pevci so imeli v gosp. Kosovelu jako sposobnega pevovodjo. Krasno in istinito „odborno" je pel Lipski operni pevec (Ljubljančan) g. Kraschowitz ter nažel si je s svojim izurjenim, lepo do-nečim glasom mnogo ploskanja. Tovačovskega ,,Venec narodnih pesnij", kakor tudi Hajdrihov čveterospev „Lahko noč'' sta se morala ponavljati. Gospoda Lah i Siherl sta igrala na citre z občutkom i g. Krušič je izvabil okarini vČasi marsikater prijeten glas. Vendar pa se mora reči, da se ne da posebno „odborno" igrati na tako skromen instrument. Govor gosp. Terstenjaka „o Jarneji Kopitarji" je bil svečanosti po polnem primeren, če tudi je silno težko vsakemu vstreči s& tako težavnim in sitnim delom. Toda, ako pravi gosp. dopisnik, da so se vse točke izvršile ,,odborno", menda vendar ni mislil na zadnjo točko „Pridi Goren?c", zbor se spremljevanjem trobk — ?! Je-li bil za enakomerno, enozvočno piskanje na trobke tudi tako navdušen? — Spominjam se še dobro otroških let, ko mi je o sv. Mohorji prinesla teta piščalko za 2 krajcarja iz semnja, in ko sem potem ves srečen i radosten tekel med vaško deco na trato, kjer smo tudi neko pesem na take trobke zatrobili, kakor smo le znali. Oh! da, takrat ti je bil tudi velik šum i vrisk; le poslušalcev nam je manjkalo, da bi nam bili ploskali! — V veselem, zabavnem dela bi bila ta, nič kaj „izborna" točka že na pravem mestu, a ne v programu, kjer je motila i kalila svečanosti potrebno resno bo i lepo dostojanstvo. Ako bi bil predsednik ,,Slovenije" g. Stajer, kateri je to misel izprožil, tudi preložil to točko na zabavni del, ravnal bi bil zel6 umno, ter ognil bi se bil neki čudno smešni nedoslednosti, radi katere je najpreje predlagal, da bi se pele o Kopitarjevi svečanosti — žalostinke, a potem zaga-zivši v ekstrem, nesrečno misel — odločil, naj bi se piskal „Pridi Goren?c" na trobke! — Vendar pa moramo reči, da je bila sijajnost še precej velika i širna dvorana do-šlim odličnim gostom i mnogim slovanskim dijakom skoro premajhna. — Čudimo se tudi, da g. dopisnik je že zabil, da „Raja" je kvkios i deklamacija „Na meji" pesen iz njega; kajti g. dopisnik piše „Raja" in „Na meji". A hočemo se tešiti, da je bil g. dopisnik v svoji pretirani hvali tako — navdušen, da je take stvari v naglici prezrl. — Toliko le v nekakov dokaz, da so tudi v društvu „Sloveniji" še vedno taki družabniki, katerim je čista resnica bolje na srci i mnogo milejša, nego pretirana i enostranska čast i hvala, katera se — ne vem radi kakovih uzrokov — videžno društu, a istinito le nekaterim zaveznikom poje! — Upamo, da „Slovenija" še sijaj niše pokaže tisto ,,zmožnost — nadarjenost" — katero slavi zvesti Taltibij — Lelu i Pa-linuru i njunemu — krmilu od „severnega" do ,,belega" mesta!
Iz Istre 30. okt. J. V. *) — Istra ima letos slabo letino. Belega žita se je še nekoliko dobilo, al ker Istra ni žitna krajina to malo izda: pri dobri žitni letini se mora žito le-sem privaževati. Vina je pridelala iztočna in južna Istra malo, po nekaterih krajih celo nič; vzela ga je pal, bolezen ali toča, severo-zapadna ga pa ima ima več. Kodar so letos grozdje žvepleli, je to mnogo
*) Srčen pozdrav!                                                Vred.
koristilo. Tursice je bilo precej po debelinah, a po tanjčinah jo je suša stisnila. Komna je malo zavolj pomladanske moče. Kuhinje ne bo skoraj nič, ker jo je jesenska suša zatrla, a se zdaj imamo sušo, da se ne more sejati, iu kar se poseje, ne more kaliti in zeleneti, ter mrčes seme pojeda. Naša železnica je konjskemu senu, ki ga je po naših močvirnih dolinicah mnogo, skoraj vso vrednost vzela. Vino belo se plačuje hektoliter po 15—20 gold., črno je dražje.
Iz Ljubljane. — Zopet gredo po svetu vesele novice o novi zmagi Ruski na bojišči, o kateri poročamo na drugem mestu. Iz Budapešta pa naznanja „Agr. Pr." drugo veselo novico, namreč to, dana posebno željo presv, cesarja se ima Magjarski načrt o železnici po Vojaški granici vmakniti iz obravnav državnega zbora. To kaže, da na Duoaji pojema glorija Magjarska.
—   Odbor družbe kmetijske je v svoji zadnji seji sklenil, da bode občni zbor družbe kmetijske 21. dne t. m. Ce ima kdo morebiti kaj posebnega na ogled postaviti zboru, naj se obrne do pisarnice družbe kmetijske in jej to naznani.
—   Kakor razglas c. k. deželne vsade v današnjem ,,Oglasniku" kaže, imamo zopet nove volitve za kupčijsko-obrtnijsko zbornico Kranjsko, za katero se ima voliti 12 novih odbornikov.   Volitve utegnejo biti
Erihodnji rnesec. V trdni nadi, da „narodni volilni od-or" tudi te volitve v svoje roke vzame in proglasi do-tične kandidate, opozorujemo že danes nase rodoljube po deželi, naj trgovcem, kramarjem, obrtnikom in rokodelcem svoje okolice na srce položijo, da se ne dado že naprej vjeti v klešče naših nasprotnikov, temveč soglasno volijo može, ki jim jih bode nasvetoval „narodni volilni odbor."
—  Vozov 4. razreda na Rudolfovi (gorenjski) železnici od 1. dne t. m. n i več. Tako se glasi razglas kupčijskega ministerstva od 10. okt. na prošnjo žeieznocestnega vodstva. Ali si je pač z odpravo te najcenejše vožnje železnic sama sebi koristila? Mi mislimo, da ne.
—  O lepem vremenu na vseh Svetih popoldne je brezštevilna množica ljudstva vseh stanov romala na pokopališče, spominjat se ondi svojih ljubih mrtvih, in živahno mesto bilo je ta, dan bolj krasnemu vrtu podobno nego mirodvoru. Čitalnični pevci peli so po lepi navadi pred spominkom umrlih „Sokolcev" mile nadgrobnice. Vse to je lepo in hvale vredno. Al ne moremo si kaj, da ne bi žalostni omenili, da tudi na to mesto, kjer prenehajo vse človeške strasti, se je v Ljubljani zadnja leta vgnjezdil oni dandanašnji luksus, zarad katerega se mnogi s svojim pohlevnim venČkom ne upajo med velikansko izložbo dragocenih vencev, dreves, bakelj i. t. d. Tu je pač vprašanje upravičeno: ali se to ne godi bolj za banan je, kakor pa v spomin na umrle?
—   Truplo ranjcega grofa A nt o na Auersperga (Anastazija Grli a a) je bilo 31. oktobra iz cerkve Krške prepeljano na S raj barski turn (njegovo graj šino na Dolenjskem) in tu položeno v mavzolej, ki ga je vdova njegova na gričku poleg grajščine zidati dala. — Mnogim našim bralcem utegne prav biti, ako jim povemo, da mavzolej je poseben komii na čast napravljen grob, po izgledu onega, ko ga je kraljica Artimizija v nekdanji Kariji napraviti dala svojemu soprogu kralju Mauzolus-u. Od tod tedaj ime tacih grobnih spominkov.
— Ponarejenih 28 bankovcev desetakov so tukaj zasačili pretekli mesec pri nekem Jožefu Rusu, kmetu in barantaču s fižolom iz Praprč na Dolenjskem, ki je zdaj pri dež. sodniji in trdi,  da mu jih   je  nek
neznan  človek medpotoma na  Dolenjski   cesti  zastonj dal. —
—  Val vazorja 20. snopič je došel nam ravnokar iz tiskarne v Novomestu, kjer je izdajatelj te knjige goap. Krajec, kakor smo že poročali, nekdanjo Bobnovo tiskarno prevzel. Prihodnjič bodo zvezki v prejšnjem redu izhajali.
— Prva slovenska gledališka predstava 1. dne t. m. („Mlinar in njegova hči"), čeravno že mnogokrat na odru, je dobro napolnila gledališče in se tudi pohvalno izvršila. Prvikrat smo videli v nalogi mlinarjeve,,hčeri" gospico Gr. Ni g rini, ki ima j ako lep talent za naloge resne vrste.
—   (Vabilo k besedi v čitalnici v nedeljo 11. t, m.) Program tej besedi je: 1) Bellini — Ouvertura k operi „Norma" svira vojaški orkester. 2) Nedved — „Domovina", moški zbor s čveterospevom. 3) „0 slovanskem narodnem pesemstvu". Berilo. 4) Meyer-beer — Fantasie elegante k „L' etoile du Nord", šolo za cello s spremljevanjem orkestra. 5) Forster — ^lavček", Ruska narodna pesem, moški zbor s čveterospevom. 6) „Raja", deklamuje gospica Kogel-ova. 7) Zajic — ,,Putnica kolo", moški zbor. 8) Brigialdi — Fantazija iz opere „Traviata", šolo za flavto z orkestrom. — Začetek ob 7. uri zvečer.
—  (Dodatek k poročilu iz ,,Matice slovenske'* v zadnjem listu vNovicu.) Iz obsega Matičnega ,,Letopisa" izostal je zadnjič po naključbi spis g. Fr. H. ,,Običaji slovanski".
—  (Konfiskacije.) ,,Slovenec" je bil dvakrat zapo-redom konfisciran zavoljo člankov o šolah in uradnikih, in — incredibile dictu! — celč „Tagblatt" je zadnjič zapadel policiji.
— (Slovensko gledišče.) V soboto 18. t. m. se bode prvikrat predstavljala Rosonova vesela igra v 3 dejanjih ,,Kolikor glav toliko želja". Tedaj zopet tujka! Kdaj bomo videli v domačem odru kako domaČo?
—   (Pobirki iz Časnikov.) V „Agram. Presae" piše gledč filharmoničnega društva nekdo iz Ljubljane to-le: „Zborovodja temu društvu je Ceh Nedved; da ta genialni skladatelj in učitelj petja in glasbe ne dobi po narodnjacih službe, je prav spet prokletstvo delo naših jjStarih", ki nič genialnega okoli sebe ne trpe." — Celi ta stavek je gledd na faktične razmere med čitalnico Ljubljansko in prof. Nedvedom od leta 1861. počenši do danes, Če ne hudoben, vsaj tako aboten, da nam pisatelj „originalnega" dopisa ne more za zel6 vzeti, ako se nam dozdeva, da se je sam prismodil od svojega ,,dumme Kerl von Laibach", ki mu je priljubljeni tema v „Agr. Presse", in da ga moramo, ki nam je zgodovina čitalničnih pevovodij dobro znaua, pozvati na odgovor: zakaj gosp. Nedved ,,nicht durch die Natio-nalen eine Anstellung findet?" Radovedni pričakujemo razjasnila navedenega ,,prokletstva".
361